EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 31.5.2018

COM(2018) 391 final

2018/0213(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa za podporo reformam

{SEC(2018) 280 final}
{SWD(2018) 310 final}
{SWD(2018) 311 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

V tem predlogu je za datum začetka uporabe določen 1. januar 2021, pripravljen pa je za Unijo s 27 državami članicami, v skladu z uradnim obvestilom Združenega kraljestva, ki ga je Evropski svet prejel 29. marca 2017, o nameri Združenega kraljestva, da na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji izstopi iz Evropske unije in Euratoma.

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Strukturne reforme so spremembe, ki trajno spremenijo strukturo gospodarstva ter institucionalni in regulativni okvir, v katerem delujejo podjetja in ljudje. Pogosto so usmerjene v odpravljanje ovir za spodbujevalce rasti, na primer z reorganizacijo trgov dela ter proizvodnih, storitvenih in finančnih trgov, s čimer spodbujajo ustvarjanje delovnih mest, naložbe in produktivnost. Njihov namen je lahko tudi izboljšanje učinkovitosti in kakovosti javne uprave ter storitev in ugodnosti, ki jih država nudi svojim državljanom.

Če so skrbno izbrane in izvedene, lahko pospešijo proces socialne in navzgor usmerjene ekonomske konvergence med državami članicami v euroobmočju in zunaj njega ter izboljšajo odpornost njihovih gospodarstev. Učinki take konvergence in izboljšanja odpornosti naj bi privedli do večje blaginje ter nemotenega in stabilnega delovanja ekonomske in monetarne unije (EMU) kot celote. Za krepitev kohezije, povečanje produktivnosti, ustvarjanje novih delovnih mest, spodbujanje naložb in zagotavljanje trajnostne rasti je potrebno učinkovito izvajanje strukturnih reform.

Evropsko gospodarstvo raste hitreje kot kdaj koli prej v zadnjem desetletju, in sicer na podlagi rekordno visoke zaposlenosti, okrevanja naložb in izboljšanja javnih financ. Trenutne gospodarske razmere v Uniji so razmeroma pozitivne, kar ponuja priložnost za izvedbo nujnih reform. Vendar izvajanje reform po državah članicah poteka počasi in neenakomerno, prav tako pa ni zadovoljivo po vseh področjih politike, kar škodljivo vpliva na konvergenco in odpornost gospodarstev držav članic Evropske unije in torej Unije kot celote. V tem okviru bi lahko napredek pri izvajanju reform v državah članicah, ki niso članice euroobmočja in se pripravljajo na pristop k euroobmočju, pozitivno vplival na euroobmočje kot celoto. Zato je treba posebno pozornost nameniti izvajanju reform, ki jih izvajajo države članice, ki niso članice euroobmočja in sprejemajo ukrepe za sprejetje eura.

Eden od razlogov za počasno izvajanje reform je nizka upravna zmogljivost. Drugi razlog je, da se koristi strukturnih reform pogosto uresničijo šele dolgoročno, medtem ko so njihovi ekonomski, socialni in politični stroški pogosto kratkoročni. Nacionalne vlade se lahko zato ne odločijo za izvajanje nekaterih reform, na primer zaradi nezadostne upravne zmogljivosti za izvedbo reform, visokih političnih stroškov v kratkoročnem obdobju ali škodljivih učinkov na nekatere segmente prebivalstva. Vlade, ki se lotijo reform, jih včasih težko speljejo do konca, ker je trajanje volilnega cikla pogosto krajše od časa, potrebnega za izvedbo obsežnih reform. Posledično se lahko potrebna reformna prizadevanja odložijo, opustijo ali celo razveljavijo.

Junckerjeva Komisija se je na temelju vizije iz poročila petih predsednikov pri prednostnih nalogah Komisije v okviru evropskega semestra osredotočila na „tri prednostne stebre“, in sicer na spodbujanje naložb, nadaljevanje strukturnih reform in zagotavljanje odgovornih fiskalnih politik.

Predsednik Juncker je za spodbujanje strukturnih reform v govoru o stanju v Uniji 2017 in v razmislekih o poglobitvi ekonomske in monetarne unije ter prihodnosti financ Unije predlagal, da se na podlagi programa Komisije za podporo strukturnim reformam (SRSP) vzpostavi namenski instrument, in sicer instrument za podporo reformam, da bi državam članicam zagotovili finančne spodbude za izvajanje reform.

Prav tako je bilo poudarjeno, da je doseganje večje konvergence v smeri odpornih ekonomskih struktur enako pomembno za tiste države članice, ki se pripravljajo na pridružitev euroobmočju.

Navedene politične usmeritve so se uresničile v sporočilu Komisije o novih proračunskih instrumentih za stabilno euroobmočje v okviru Unije (6. decembra 2017). V njem je bilo v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020 1 predlagano oblikovanje novega orodja za podporo izvajanju reform, opredeljenih v okviru evropskega semestra, in programa za nadaljevanje programa za podporo strukturnim reformam, kar bi vključevalo tudi namenski konvergenčni instrument za podporo pripravi na članstvo v euroobmočju. V sporočilu Komisije o novem, sodobnemu večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020 2 , ki je bilo pripravljeno pred neformalnim srečanjem voditeljev 23. februarja 2018, je bila ta namera potrjena z napovedjo, da bosta morala orodje za izvajanje reform in konvergenčni instrument zagotoviti močno podporo in spodbude za številne reforme v državah članicah. Navedeno je bilo tudi, da bo določena proračunska vrstica za vse instrumente, in sicer v višini vsaj 25 milijard EUR v sedemletnem obdobju.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 3 z dne 2. maja 2018 je potrdilo to izbiro. V njem je bil napovedan nov, okrepljen program za podporo reformam, ki bo nudil tehnično in finančno podporo za reforme na nacionalni ravni, njegov skupni proračun pa bo znašal 25 milijard EUR. Novi program bo ločen od prihodnjih skladov Unije, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) XXX/xxx (naslednica uredbe o skupnih določbah) 4 , vendar jih bo dopolnjeval.

Na podlagi tega Komisija predlaga nov program za podporo reformam (v nadaljnjem besedilu: program), ki zajema tri ločene instrumente, ki se med seboj dopolnjujejo: (i) instrument za izvajanje reform v obliki instrumenta za finančno podporo; (ii) nadaljevanje programa za podporo strukturnim reformam v obliki instrumenta za tehnično podporo in (iii) konvergenčni instrument za zagotavljanje posebne in usmerjene podpore državam članicam, ki niso članice euroobmočja (imenovan tudi „konvergenčni instrument“). Namen programa je torej podpreti vlade in javne organe držav članic pri prizadevanjih za oblikovanje in izvajanje strukturnih reform za ohranjanje rasti, in sicer na podlagi njihovega zahtevka za tehnično podporo ali na podlagi njihovih predlogov reformnih zavez. Program naj bi prispeval k splošnemu cilju okrepitve kohezije, konkurenčnosti, produktivnosti, rasti in zaposlovanja. Pozitivno bi lahko vplival tudi na uresničitev evropskega stebra socialnih pravic. V te namene bi moral zagotavljati zadostne finančne spodbude za dokončanje reform strukturne narave in tehnično podporo za okrepitev upravne zmogljivosti držav članic v zvezi z izzivi, s katerimi se soočajo institucije, upravljanje, javne uprave ter ekonomski in socialni sektorji.

Glede na ta cilj se bodo ciljno usmerjena tehnična podpora in finančne spodbude zagotovile vsem državam članicam, v okviru konvergenčnega instrumenta vključno z državami članicami, katerih valuta ni euro in ki so sprejele dokazljive ukrepe za uvedbo enotne valute v določenem časovnem okviru.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Program bo skladen z obstoječimi politikami, ki se izvajajo v okviru skladov Unije in drugih programov Unije. Poleg tega program gradi na tekočih izkušnjah programa za podporo strukturnim reformam.

V okviru sedanjega večletnega finančnega okvira in obstoječe sektorske zakonodaje je na ravni Unije na voljo več instrumentov za podporo izvajanju strukturnih reform. Na strani politike priporočila glede politik, ki jih Unija pripravi v okviru evropskega semestra, pomagajo opredeliti prednostne reforme in doseči politični dogovor o tem z državami članicami. Poleg tega program za podporo strukturnim reformam zagotavlja tehnično podporo državam članicam pri pripravi, oblikovanju in izvajanju strukturnih reform, medtem ko programi skladov Unije financirajo elemente, povezane z naložbenimi projekti na področjih politike, ki so jim namenjeni skladi Unije. Pravni okvir skladov Unije zahteva tematsko osredotočenost financiranja in določa številne pogoje, ki jih je treba izpolniti pred izplačilom sredstev. Medtem ko je predvideno, da bo povezava med skladi Unije in evropskim semestrom v novem večletnem finančnem okviru dodatno okrepljena in čeprav so navedeni ukrepi v okviru skladov Unije ključni za doseganje ciljev kohezijske politike in zagotavljanje učinkovitosti teh sredstev, niso nujno dovolj za odpravo ovir za hitrejše izvajanje strukturnih reform v državah članicah.

Orodje za izvajanje reform

Program bo kot instrument za zagotavljanje finančnih prispevkov državam članicam zagotovil finančne spodbude za izvajanje reform v državah članicah, hkrati pa bo zagotovil skladnost z ukrepi, ki se financirajo v okviru drugih obstoječih programov Unije. Doslej so bila sredstva za podporo izvajanju naložbenih ukrepov, povezanih z izvajanjem reform v državah članicah, večinoma na voljo v okviru skladov Unije. Čeprav lahko skladi Unije zagotovijo podporo za naložbene elemente nekaterih strukturnih izzivov, pomembnih za kohezijsko politiko, pa niso namenjeni spodbujanju oblikovanja in izvajanja strukturnih reform za reševanje izzivov na vseh področjih politik, opredeljenih v okviru evropskega semestra, v celoti. Poleg tega skladi Unije ne morejo financirati reform, ki so izključno regulativne in nimajo nobenih stroškov izvajanja ali naložb.

Številnih strukturnih izzivov, s katerimi se soočajo države članice, ni mogoče obravnavati samo z naložbami ali s strogo tehničnim izvajanjem programa; zahtevajo lahko kompleksno kombinacijo ukrepov politike in zakonodaje, naložb in izboljšav pri upravljanju institucij in sistemov. Zaradi strukturnih reform lahko kratkoročno nastanejo tudi visoki politični stroški, kar lahko prepreči ali upočasni izvajanje teh reform. V zvezi s tem lahko finančne spodbude iz proračuna Unije pomagajo pri premagovanju takih ovir, pri čemer lahko skupaj s tehnično podporo ali samostojno pomagajo zagotoviti politično odgovornost za reforme. Bolj poglobljen dialog med Komisijo in pristojnimi nacionalnimi organi bi lahko spodbudil države članice, da oblikujejo in izvedejo celovite sklope reform.

Program za podporo reformam bo kot instrument za zagotavljanje finančne podpore omogočil zagotavljanje takšnih finančnih spodbud in je zato v skladu z ukrepi iz drugih programov financiranja Unije.

Instrument za tehnično podporo

Program kot instrument za zagotavljanje tehnične podpore Komisiji omogoča, da podpre organe držav članic pri njihovih prizadevanjih za oblikovanje reform v skladu z njihovimi prioritetami in krepitev njihovih zmogljivosti za razvoj in izvajanje reformnih politik in strategij ter izkoriščanje dobrih praks in primerov primerljivih držav. Instrument za tehnično podporo temelji na uspešnosti programa za podporo strukturnim reformam, pri katerem je do danes povpraševanje za štirikrat (leta 2017) oziroma petkrat (leta 2018) preseglo njegov razpoložljiv letni proračun v dveh krogih izbirnega postopka njegovega izvajanja. Osredotoča se na zagotavljanje prilagojene podpore in strokovnega znanja na terenu, da se zagotovi, da imajo države članice potrebne institucionalne in upravne zmogljivosti za izvajanje reform. V ta namen je njegov cilj spremljati nacionalne organe držav članic, ki so zaprosile za pomoč, skozi celoten proces reform oziroma na določenih stopnjah ali v različnih fazah tega procesa. Instrument za tehnično podporo v okviru programa, ki je zasnovan kot nadaljevanje obstoječega programa za podporo strukturnim reformam, je skladen in dosleden z obstoječimi viri za krepitev zmogljivosti in tehnično pomoč, ki so na voljo v okviru drugih programov financiranja Unije, in jih dopolnjuje. Tehnična podpora pomeni dodano vrednost obstoječi pomoči, zagotovljeni z različnimi sektorskimi programi Unije, in ukrepom, ki se izvajajo v okviru skladov Unije, saj ponuja pogled z vidika posamezne države ter podpira najpomembnejše ukrepe, uvedene v državah članicah v skladu s ključnimi cilji politik Unije.

Konvergenčni instrument

Program kot konvergenčni instrument za pripravo na članstvo v euroobmočju bo Komisiji omogočil, da izpolni posebne potrebe držav članic, ki niso članice euroobmočja in ki se lotijo strukturnih reform, in sicer z zagotavljanjem dodatnih orodij za povečanje odpornosti njihovih gospodarstev in socialnih struktur na šoke ter njihovo boljšo pripravo na članstvo v euroobmočju. Konvergenčni instrument bo na voljo poleg orodja za izvajanje reform, ki je na voljo vsem državam članicam. Trenutno ni instrumentov, ki bi zagotavljali neposredne finančne spodbude za izvajanje strukturnih reform v vseh državah članicah, še manj pa v državah članicah, ki niso članice euroobmočja. Čeprav države članice, ki niso v euroobmočju, lahko izkoristijo sklade Unije, ti niso namenjeni obravnavanju večjih strukturnih reform, ki bi podprle ekonomsko odpornost in tako tem državam članicam pomagale, da se celovito pripravijo na prihodnje članstvo v euroobmočju. Pričakuje se, da bo program za podporo reformam z zagotavljanjem usmerjene podpore državam članicam, ki niso članice euroobmočja in ki so sprejele dokazljive ukrepe za uvedbo enotne valute v določenem časovnem okviru, pospešil proces konvergence v teh državah članicah, s čimer bo prispeval k izpolnjevanju konvergenčnih meril in odpornosti euroobmočja kot celote.

Kar zadeva skladnost z drugimi določbami in politikami, program zagotavlja komplementarnost, sinergije, doslednost in skladnost z drugimi programi in politikami Unije na regionalni in nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni, zlasti z dopolnjevanjem smernic politike, ki se zagotavljajo v okviru evropskega semestra, in s spodbujanjem uporabe skladov Unije. 

Komisija bo zagotovila, da se ukrepi, predlagani za izvajanje v okviru programa, med seboj dopolnjujejo in da se ne prekrivajo z drugimi programi in skladi Unije (zlasti s skladi Unije), in sicer na podlagi jasnih razmejitev. Poleg tega se bo usklajevanje za vse tri instrumente v zvezi z drugimi programi in skladi Unije še naprej zagotavljalo prek upravljanja različnih instrumentov v okviru notranjih delovnih ureditev Komisije. To se bo doseglo zlasti prek že obstoječega usklajevalnega mehanizma, ki bo vključeval predstavnike zadevnih služb Komisije. Odločitve o zagotovitvi podpore državi članici bodo med drugim upoštevale obstoječe ukrepe in ukrepe, financirane iz skladov in programov Unije. Mehanizem za usklajevanje se bo okrepil, tako da bo odražal povečano potrebo po komplementarnosti, sinergijah, doslednosti in skladnosti med več programi v okviru večletnega finančnega okvira, zlasti z namenom, da se po eni strani izvede postopek načrtovanja skladov Unije v okviru deljenega upravljanja, na drugi strani pa izbor reform v okviru programa, da se čim bolj povečata učinkovitost in uspešnost ukrepov in virov Unije.

V zvezi s finančnimi spodbudami bo dejstvo, da bodo reforme, za katere se lahko izkoristijo finančni prispevki iz programa, opredeljene v okviru obstoječega procesa evropskega semestra, ključnega pomena za zagotavljanje dodatnosti in izogibanje zagotavljanja podpore za reforme, ki bi se izvedle v vsakem primeru. Poleg tega bo spremljanje izvajanja navedenih reform v okviru evropskega semestra zagotovilo dodatna varovala v ta namen.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlog temelji na tretjem odstavku člena 175 in členu 197(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Tretji odstavek člena 175 PDEU določa, da če se izkaže, da so potrebne posebne dejavnosti zunaj skladov, in ne da bi posegali v ukrepe, sprejete v okviru drugih politik Unije, lahko Evropski parlament in Svet o teh dejavnostih odločata po rednem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij.

Člen 197(2) PDEU določa, da lahko Unija podpira prizadevanja držav članic za izboljšanje zmogljivosti njihovih uprav za izvajanje prava Unije, med drugim prek olajševanja izmenjave informacij ali s podporo izobraževalnih programov. Nobena država članica ni zavezana zaprositi za takšno podporo. Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku v ta namen določita ukrepe, potrebne za doseganje ciljev, pri čemer je izključena kakršna koli harmonizacija zakonov in drugih predpisov držav članic.

Cilj programa glede na člena 175 in 197 PDEU je prispevati h krepitvi kohezije, konkurenčnosti, produktivnosti, rasti in zaposlovanja, v tem kontekstu pa lahko program odločilno prispeva k: (i) dokončanju reform strukturne narave, namenjenih izboljšanju uspešnosti nacionalnih gospodarstev in spodbujanju odpornih ekonomskih in socialnih struktur v državah članicah; (ii) krepitvi upravne zmogljivosti držav članic v zvezi z izzivi, s katerimi se soočajo institucije, upravljanje, javna uprava ter ekonomski in socialni sektorji; in (iii) dokončanju reform strukturne narave, ki spodbujajo odporne ekonomske in socialne strukture, ter h krepitvi upravne zmogljivosti držav članic, katerih valuta ni euro in ki so izrazile jasno zavezo ter sprejele dokazljive ukrepe za uvedbo enotne valute v določenem časovnem okviru, da bi podprli pripravo na sodelovanje v euroobmočju.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Financiranje predlaganih dejavnosti prek načrtovanega programa spoštuje načeli evropske dodane vrednosti in subsidiarnosti. Financiranje iz proračuna Unije se osredotoča na dejavnosti, katerih ciljev države članice ne morejo doseči same („preizkus potrebnosti“) in pri katerih lahko posredovanje Unije prinese dodatno vrednost v primerjavi s samostojnim ukrepanjem držav članic.

Splošni cilji programa so krepitev kohezije, konkurenčnosti, produktivnosti, rasti in ustvarjanja delovnih mest. V ta namen bi moral program zagotavljati finančne spodbude za obravnavanje izzivov strukturne narave, moral pa bi tudi pripomoči h krepitvi upravne zmogljivosti držav članic, kolikor to zadeva njihove institucije ter ekonomske in socialne sektorje.

Temeljna logika programa je, da se zagotavlja na prostovoljni osnovi. Zato se vsaka država članica sama odloči, ali je ukrepanje na ravni Unije potrebno glede na možnosti, ki so na voljo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Izvajanje reform ostaja v nacionalni pristojnosti, države članice pa so v orodje za izvajanje reform vključene med celotnim postopkom.

Izvajanje strukturnih reform je vprašanje skupnega interesa za Unijo in euroobmočje, saj reforme prispevajo h krepitvi odpornosti ne le zadevnih gospodarstev, ampak tudi Unije in euroobmočja kot celote.

Kar zadeva orodje za izvajanje reform, je program neposreden odziv na šibko in neenakomerno izvajanje strukturnih reform v državah članicah, zlasti v zvezi z izzivi, opredeljenimi v okviru evropskega semestra. V zvezi s tem je Komisija v najboljšem položaju, da prevzame pobudo na ravni Unije, saj lahko izkoristi celovito poznavanje izvajanja reform v posameznih državah članicah in ima strokovno znanje, da skupaj z zadevnimi državami članicami določi pomembne izzive, ki jih je treba obravnavati. Dogovor o svežnjih reform med Komisijo in državo članico (kot se potrdi v ustreznem izvedbenem aktu) bo okrepil nacionalno odgovornost, saj bo izvirni predlog reformnih zavez prišel s strani zadevne države članice in bo „domač“, nacionalen produkt. To pomeni tudi stalen politični dialog med Komisijo in zadevno državo članico. Trajanje tega instrumenta čez celoten naslednji večletni finančni okvir zagotavlja kontinuiteto reformnih prizadevanj, tako da se lahko države članice odločijo o primernem času za vložitev zahtevka za finančno podporo.

Kar zadeva instrument tehnične podpore (nadaljevanje programa za podporo strukturnim reformam), ima Komisija edinstven položaj za ukrepanje na ravni Unije. Od uvedbe programa za podporo strukturnim reformam je vzpostavila (in torej že lahko uporablja) podatkovno zbirko strokovnega znanja na ravni Unije; je v najboljšem položaju, da omogoči izmenjavo najboljših praks, in lahko ustvari sinergije za obravnavanje reformnih prizadevanj v različnih državah članicah in reševanje težav, ki so prisotne v več državah članicah. Hkrati usklajevanje podpore, ki jo zagotovi Komisija, zagotavlja celovito zagotavljanje strokovnega znanja, izmenjavo dobrih praks in podporo na različnih stopnjah reformnega procesa. Poleg tega ukrepanje na ravni Unije z razvojem sinergij med državami članicami zagotavlja prispevek k reševanju čezmejnih izzivov ali izzivov na ravni Unije.

Cilj konvergenčnega instrumenta je povečati odpornost gospodarstev zunaj euroobmočja s spodbujanjem realne konvergence. Slednje ni pomembno samo za navedene države članice, ampak tudi za blaginjo Unije kot celote, zlasti pa za nemoteno pridružitev euroobmočju in njegovo delovanje. Instrument poleg tega zagotavlja ciljno usmerjeno tehnično podporo za upravno zmogljivost v zvezi s pripravami na članstvo v euroobmočju. Za doseganje tega cilja je potrebno ukrepanje na ravni Unije.

Navedenih ciljev, in sicer reševanja izzivov reform strukturne narave, ki bodo pripomogle h krepitvi odpornosti zadevnih gospodarstev, Unije in euroobmočja ter krepitvi upravne zmogljivosti držav članic, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, posredovanje Unije pa lahko prinese dodatno vrednost z vzpostavitvijo programa, ki lahko finančno spodbuja in tehnično podpira oblikovanje in izvajanje strukturnih reform v Uniji.

•Sorazmernost

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti, saj ne presega minimuma, ki je potreben za doseganje navedenega cilja na evropski ravni, in tistega, kar je potrebno za ta namen. Podpora, ki se bo zagotovila v okviru treh instrumentov, ki sestavljajo program za obdobje 2021–2027, bo temeljila na prostovoljnem zahtevku, ki bo prišel od same države članice. Prostovoljni značaj programa in sporazumna narava sodelovanja v celotnem procesu predstavljata dodatno jamstvo za spoštovanje načela sorazmernosti ter razvoj medsebojnega zaupanja in sodelovanja med državami članicami in Komisijo.

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Orodje za izvajanje reform in konvergenčni instrument sta nova predloga, ki zato še nista bila predmet naknadnih ocen/preverjanj ustreznosti.

Instrument za tehnično podporo je nadaljevanje obstoječega programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 na podlagi Uredbe (EU) 2017/825 7 , ki je začela veljati 20. maja 2017. Izvajanje programa za podporo strukturnim reformam se je začelo septembra 2017 s sprejetjem letnega delovnega programa za leto 2017 8 in se je marca 2018 nadaljevalo s sprejetjem delovnega programa za leto 2018 9 . V skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2017/825 bo Komisija do sredine leta 2019 Evropskemu parlamentu in Svetu predložila letno poročilo o spremljanju izvajanja programa in poročilo o neodvisni oceni.

Čeprav je z regulativnega vidika prezgodaj za uradno oceno, obstaja nekaj dokazov, ki izhajajo iz prejšnje zagotovitve tehnične podpore za strukturne reforme, zlasti Grčiji, in sicer v okviru delovne skupine za Grčijo.

Delovna skupina za Grčijo

Tehnična podpora za strukturne reforme, ki so jo Grčiji zagotovile službe Komisije in ki jo je usklajevala delovna skupina za Grčijo, je bila predmet notranjih in zunanjih ocen, ki so zagotovile koristne izkušnje za pripravo programa. Komisija trenutno izvaja tudi naknadno zunanjo oceno tehnične podpore, zagotovljene Grčiji.

Za tehnično podporo, zagotovljeno v okviru delovne skupine za Grčijo, je oceno julija 2014 opravilo neodvisno svetovalno podjetje 10 . Na splošno je ta ocena pokazala, da je tehnična pomoč prispevala k izvajanju programa reform v Grčiji na področju davčne uprave in osrednje uprave v obdobju 2011–2013. Ta ugotovitev je temeljila na oceni uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti in vzdržnosti zagotovljene pomoči ter so jo v veliki meri potrdili tudi odgovori večine udeleženih deležnikov, ki so navedli, da brez tehnične pomoči, ki jo je zagotovila delovna skupina za Grčijo, začete reforme ne bi bile izvedene.

Poleg tega je Računsko sodišče leta 2015 opravilo revizijo smotrnosti, da bi ocenilo, kako učinkovito je delovna skupina za Grčijo upravljala pomoč Grčiji in ali je ta pozitivno prispevala k procesu izvajanja reform v Grčiji (omejeno na program za ekonomsko prilagoditev). Evropsko računsko sodišče je ugotovilo, da je delovna skupina za Grčijo na splošno uspešno izpolnila svoj mandat in zagotovila ustrezno tehnično pomoč na področjih, ki so zajemala skoraj celoten spekter javne politike, kar je bilo večinoma v skladu s pogoji programa za ekonomsko prilagoditev.

Računsko sodišče je odkrilo nekaj pomanjkljivosti, zlasti pomanjkanje namenskega proračuna, celovite strategije in sistematičnega spremljanja rezultatov. Te pomanjkljivosti so bile nato obravnavane v okviru podporne službe za strukturne reforme in v zasnovi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020.

•Predhodno vrednotenje in prve izkušnje programa za podporo strukturnim reformam

Pred pripravo predloga za program za podporo strukturnim reformam novembra 2015, ki je postal Uredba (EU) 2017/825, je Komisija izvedla predhodno oceno, da bi ocenila izzive in težave v zvezi z zasnovo in izvajanjem reform v Uniji, morebitnimi rešitvami za te izzive ter s tem cilje programa za podporo strukturnim reformam in možne mehanizme izvajanja. V predhodni oceni je bilo ugotovljeno, da je pomanjkanje izvajanja reform v državah članicah omejilo zmožnost Unije, da se odzove na šoke, in zlasti odpornost EMU, ki je potrebna za zagotovitev konvergence med državami članicami in v njihovih družbah. V skladu s predhodno oceno so glavni dejavniki teh izzivov omejene upravne in institucionalne zmogljivosti ter neustrezna uporaba in izvajanje zakonodaje Unije.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

Pričakuje se, da bo program prinesel prednosti v smislu nizkega upravnega bremena. Finančni prispevki iz orodja za izvajanje reform bodo izplačani v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški, s čimer se upravni in transakcijski stroški tako za Komisijo kot za države članice zmanjšajo na najnižjo možno raven. Za zmanjšanje upravnega bremena orodja za izvajanje reform na najmanjšo možno raven in zagotovitev poenostavitve se bo spremljanje izvajanja mejnikov in ciljev izvajalo v okviru procesa evropskega semestra.

Upravni postopki v zvezi s tremi instrumenti za tehnično podporo bodo ostali zelo enostavni, npr. pri instrumentu tehnične podpore bo predložitev zahtevkov ostala preprosta in zahtevane informacije bodo omejene na minimum.

Osnutek ocene učinka je pregledal Odbor za regulativni nadzor, ki je 22. maja 2018 podal pozitivno mnenje s pridržki 12 . Vprašanja, na katera je opozoril, so bila obravnavana v revidirani različici delovnega dokumenta služb Komisije o oceni učinka. Pojasnjena sta bila utemeljitev in ustreznost razdelitvenega ključa orodja za izvajanje reform (tudi s primerom). Dodatno pojasnjeno je bilo področje uporabe orodja za izvajanje reform. Ocena učinka je bila poglobljena tudi z namenom ocene sofinanciranja in delnega predhodnega financiranja kot alternativnega mehanizma izvajanja. Pojasnjena so bila tudi potencialna tveganja, povezana s tem mehanizmom (v smislu moralnega tveganja, obsega ter postopkov začasne ustavitve, razveljavitve in izterjave). V posebni prilogi k delovnem dokumentu služb Komisije o oceni učinka so navedene spremembe, uvedene na podlagi mnenja Odbora za regulativni nadzor.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Predlog ne vpliva na področje ustreznosti in poenostavitve ureditve in ne pomeni nobenih stroškov zaradi izpolnjevanja obveznosti za mala in srednja podjetja ali katere koli druge zainteresirane strani. Program se bo izvajal prek elektronske platforme, ki bo na voljo službam Komisije in državam članicam.

•Temeljne pravice

Predlog bo imel pozitiven učinek na ohranjanje in razvoj temeljnih pravic Unije, če bodo države članice zaprosile za podporo na povezanih področjih in jo tudi prejele. Na primer, podpora na področjih, kot so migracije, trgi dela in socialno zavarovanje, zdravstvo, izobraževanje, okolje, premoženje, javna uprava in pravosodni sistem, lahko podpira temeljne pravice Unije, kot so dostojanstvo, svoboda, enakost, solidarnost, pravice državljanov in pravičnost.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Za spremljanje uspešnosti programa pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 6 Uredbe so bili opredeljeni nekateri ključni kazalniki uspešnosti, ki se bodo redno zbirali. Niz kazalnikov je bil določen na ravni posameznih ukrepov podpore, da se zberejo ustrezni mikropodatki, ki se bodo združili na ravni programa, Komisija pa bo podatke, razčlenjene po državah članicah in področjih politike, zbrala z namenskim orodjem za spremljanje.

V zvezi s finančnimi prispevki (dodeljenimi v okviru orodja za izvajanje reform in v okviru komponente finančne podpore konvergenčnega instrumenta) bodo specifični kazalniki učinkov, rezultatov in vpliva opredeljeni v okviru vsakega načrta reformnih zavez, dogovorjenega z državami članicami, tako da bodo mejniki in cilji določeni kot pogoj za prejem finančnega prispevka. V ta namen bodo države članice v svoje letno poročanje o napredku vključile dokaze o napredku pri doseganju mejnikov in ciljev ter Komisiji omogočile dostop do osnovnih podatkov, vključno z upravnimi podatki, kadar je primerno.

V zvezi z instrumentom za tehnično podporo bodo določeni specifični kazalniki rezultatov in vpliva v zvezi s konkretnimi projekti, in sicer z izhodišči in cilji, da se bo spremljal napredek pri doseganju končnih ciljev in ocenil učinek izvedenih reform. Navedeni kazalniki se bodo uporabili tudi pri komponenti tehnične podpore konvergenčnega instrumenta.

Za vsak instrument bosta izvedeni vmesna in naknadna ocena, da se ocenijo uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodana vrednost Unije pri vseh treh instrumentih, pri čemer se rezultati združijo v celovito oceno celotnega programa. Vrednotenja se bodo izvajala v skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 13 , v katerem so vse tri institucije potrdile, da bi moralo vrednotenje obstoječe zakonodaje in politike biti podlaga za ocene učinka glede možnosti za nadaljnje ukrepanje. Vrednotenja bodo vključevala pridobljene izkušnje, da bi opredelili morebitne pomanjkljivosti in/ali probleme ali možnosti za nadaljnje izboljšanje ukrepov ali njihovih rezultatov ter pripomogli k njihovi boljši izrabi in učinku.

Ocene bodo opravljene pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

Vmesna ocena programa se bo opravila, ko bo na voljo dovolj informacij o njegovem izvajanju, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa.

Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja uporabe Uredbe, bo Komisija opravila končno oceno programa.

Komisija bo zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predložila Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Program za podporo reformam je sestavljen iz treh ločenih instrumentov, ki se vzajemno dopolnjujejo: (a) orodje za izvajanje reform, ki bo zagotovilo finančne spodbude državam članicam za izvajanje strukturnih reform, opredeljenih v okviru evropskega semestra (poglavje II); (b) instrument za tehnično podporo, ki bo s tehničnimi ukrepi podpiral države članice pri izvajanju institucionalnih in upravnih strukturnih reform ter strukturnih reform za ohranjanje rasti (poglavje III); in (c) konvergenčni instrument za podporo članstvu v euroobmočju, ki bo zagotovil dodatno tehnično in finančno podporo državam članicam, katerih valuta ni euro in ki so sprejele dokazljive ukrepe za uvedbo enotne valute v določenem časovnem okviru (poglavje IV) (člen 3) .

Splošni cilj programa je izboljšanje kohezije, konkurenčnosti, produktivnosti, rasti in zaposlovanja. V ta namen bi moral zagotoviti finančne spodbude za obravnavanje izzivov strukturne narave, moral pa bi tudi pripomoči h krepitvi upravne zmogljivosti držav članic, kolikor to zadeva njihove institucije ter ekonomske in socialne sektorje (člen 4).

Specifični cilji programa so določeni za vsak instrument programa (člen 5). Pri orodju za izvajanje reform bi morali biti specifični cilji izpolnjevanje konkretnih mejnikov in ciljev, določenih v zvezi z izpolnitvijo reformnih zavez, ki bi sprožili sprostitev finančnih spodbud. Pri instrumentu za tehnično podporo bi moral biti specifični cilj podpora prizadevanjem nacionalnih organov za izboljšanje njihovih upravnih zmogljivosti za oblikovanje, razvoj in izvajanje reform, vključno z izmenjavo dobrih praks, ustreznih postopkov in metodologij ter bolj uspešnim in učinkovitim upravljanjem človeških virov. Za navedene cilje bi si morale prizadevati vse države članice. vključno s tistimi – pri konvergenčnem instrumentu – katerih valuta ni euro in ki so izrazile jasno zavezo ter sprejele dokazljive ukrepe za uvedbo enotne valute v določenem časovnem okviru.

Za te tri instrumente področje uporabe zajema široko paleto področij politike, ki vključujejo področja, povezana z upravljanjem javnih financ in premoženja, institucionalnimi in upravnimi reformami, poslovnim okoljem, proizvodnimi in storitvenimi trgi ter trgi dela, izobraževanjem in usposabljanjem, trajnostnim razvojem, javnim zdravjem, izobraževanjem in finančnim sektorjem (člen 6).

Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 25 milijard EUR; ta znesek bo okvirno razdeljen med tri instrumente, kot sledi: 22 milijard EUR za orodje za izvajanje reform, 840 milijonov EUR za instrument za tehnično podporo in 2,16 milijarde EUR za konvergenčni instrument. V skladu z določbami iz Uredbe (EU) [naslednica uredbe o skupnih določbah] 14 lahko države članice zaprosijo za prerazporeditev do največ 5 % finančnih dodelitev programa iz ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada ali ESPR 15 v ta program. Prenesena sredstva se izvršujejo v skladu s pravili iz tega programa in se uporabijo v korist zadevne države članice (člen 7).

Predlogi Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 so bolj ambiciozni pri vključevanju podnebnih ukrepov v vse programe EU s skupnim ciljem, da bi 25 % odhodkov EU prispevalo k podnebnim ciljem. Prispevek tega programa k doseganju navedenega skupnega cilja se bo spremljal preko sistema EU za podnebne označevalce na ustrezni ravni razčlenitve, vključno z uporabo natančnejših metodologij, kadar so na voljo. Komisija bo informacije še naprej letno predstavljala v smislu odobritev za prevzem obveznosti v okviru letnega predloga proračuna.

Da bi v celoti izkoristili potencial programa za prispevek k okoljskim ciljem, si bo Komisija prizadevala opredeliti zadevne ukrepe v postopkih priprave, izvajanja, revizije in ocenjevanja programa.

Orodje za izvajanje reform

Strukturne reforme, upravičene do financiranja v okviru orodja za izvajanje reform, bodo zajemale reforme, namenjene reševanju izzivov, opredeljenih v okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik, vključno z izzivi, opredeljenimi v priporočilih za posamezne države (člen 8).

Določili se bodo najvišji zneski po državah članicah. Navedene zneske bi bilo treba izračunati na podlagi števila prebivalcev posamezne države članice (člen 9). Dodelitev sredstev v okviru orodja za izvajanje reform državam članicam bo izvedena v fazah. V prvi fazi, ki traja dvajset mesecev, bo državam članicam na razpolago dana polovica (11 milijard EUR) od skupnih finančnih sredstev za orodje za izvajanje reform, v tem času pa bi lahko prejele sredstva do svoje najvišje dodelitve na podlagi predložitve predlogov reformnih zavez. V naslednji fazi, ki traja do konca programa (druga faza), bo Komisija vzpostavila sistem rednih razpisov za dodelitev preostale polovice skupnih finančnih sredstev za instrument (11 milijard EUR), povečane za neporabljena sredstva iz prejšnje faze. Vse države članice bodo pozvane, naj v okviru vsakega od razpisov v drugi fazi hkrati predložijo predloge za reforme, na njihovi podlagi pa bi lahko prejele najvišji finančni prispevek, ki jim je namenjen.

Na začetku je treba poudariti, da bo pri prvem razpisu, ki ga bo Komisija organizirala v drugi fazi, na razpolago znesek, ki ustreza preostali polovici skupnih finančnih sredstev za instrument (tj. 11 milijard EUR), povečani za neporabljena sredstva iz prve faze dodelitve. Komisija bi nadaljnje razpise organizirala samo, če se skupna finančna sredstva ne bi v celoti porabila. Komisija bi v zvezi s tem sprejela in objavila okvirni koledar predvidenih nadaljnjih razpisov ter bi morala pri vsakem razpisu navesti preostali znesek skupnih sredstev, ki bi bila na razpolago na podlagi razpisa (člen 10). Ta pristop je odziv na potrebo po zagotavljanju preglednosti navzven v zvezi z zneskom in časovnim razporedom takih razpisov.

Predlog reformnih zavez bo država članica predložila skupaj s svojim nacionalnim programom reform, v obliki ločene priloge. Ta ločena priloga se lahko predloži skupaj z nacionalnim programom reform ali v drugem trenutku.

Države članice bi morale med izzivi, poudarjenimi v okviru evropskega semestra, same opredeliti reforme in predlagati podroben sklop ukrepov za izvedbo, ki bi morali vsebovati ustrezne mejnike in cilje ter časovni razpored izvajanja za obdobje, ki ni daljše od treh let (člen 11). Predlog reformnih zavez se lahko spremeni le enkrat v času trajanja programa, pri čemer se take spremembe dovolijo, če jih upravičujejo objektivne okoliščine (člen 13). Komisija bo ocenila naravo in pomen reformnih zavez, ki so jih predlagale države članice, ter na podlagi preglednih meril določila znesek, ki se dodeli. Komisija bi morala upoštevati vsebinske elemente, ki so jih predložile države članice, in oceniti: (i) ali se pričakuje, da bodo reformne zaveze, ki jih predlagajo države članice, učinkovito obravnavale izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra; (ii) ali predstavljajo celovit sveženj reform; (iii) ali naj bi okrepile učinkovitost in odpornost nacionalnega gospodarstva in (iv) ali je pričakovati, da bo njihovo izvajanje imelo trajen učinek v državi članici. Poleg tega bi morala Komisija oceniti tudi, (v) ali je pričakovati, da bodo notranje ureditve, ki so jih predlagale države članice, vključno s predlaganimi mejniki in cilji ter z njimi povezanimi kazalniki, zagotovile učinkovito izvajanje reformnih zavez v obdobju največ treh let (člen 11).

Odbor za ekonomsko politiko pri Svetu, ki se ukvarja z evropskim semestrom, lahko predloži mnenje o predlogih reformnih zavez, ki so jih predložile države članice (člen 11). Reformne zaveze, ki jih mora izvesti država članica, bodo določene z izvedbenim aktom (sklepom Komisije) (člen 12). V prilogi k tej uredbi so določene primerne smernice, ki bi služile kot podlaga za Komisijo, da na pregleden in pravičen način oceni predloge reformnih zavez, ki so jih predložile države članice, in določi finančni prispevek v skladu s cilji in drugimi zadevnimi zahtevami iz te uredbe. V ta namen je vzpostavljena ocenjevalna lestvica za oceno predlogov reformnih zavez (člen 11, v povezavi s Prilogo II).

Zadevna država članica bo v okviru evropskega semestra redno poročala o napredku pri uresničevanju reformnih zavez. Nacionalni programi reform se uporabljajo kot orodje za poročanje o napredku pri dokončanju reform (člen 14).

Določene so tudi določbe o trajnosti reform (najmanj pet let po plačilu finančnega prispevka), o proračunskih obveznostih in plačilih ter o začasni ustavitvi, razveljavitvi in izterjavi neupravičeno izplačanih sredstev (člena 15 in 16).

Instrument za tehnično podporo

Instrument za tehnično podporo v okviru programa bi moral še naprej podpirati izvajanje reform, uvedenih na pobudo držav članic, reform v okviru procesa ekonomskega upravljanja ali ukrepov v zvezi z izvajanjem prava Unije in prednostnih nalog politike Unije ter reform v zvezi z izvajanjem programov za ekonomsko prilagoditev. Instrument bi moral zagotoviti tudi tehnično podporo za pripravo in izvajanje reform, ki jih je treba izvesti v okviru drugih instrumentov programa. Komisija bo analizirala zahtevke za podporo na podlagi nujnosti, širine in globine ugotovljenih problemov, potreb po podpori na zadevnem področju politike, analize socialno-ekonomskih kazalnikov in splošne upravne zmogljivosti države članice.

Komisija se bo na podlagi te analize in ob upoštevanju obstoječih ukrepov in dejavnosti, financiranih iz drugih skladov ali programov Unije, z državo članico v okviru načrta za sodelovanje in podporo dogovorila o prednostnih področjih za podporo, ciljih, okvirnem časovnem razporedu, obsegu podpornih ukrepov, ki se zagotovijo, ter o ocenjenem skupnem finančnem prispevku (člen 19).

Ukrepi, upravičeni do financiranja v okviru instrumenta za tehnično podporo, bodo med drugim vključevali strokovno znanje, povezano s svetovanjem glede politik in/ali sprememb, oblikovanjem strategij in časovnih načrtov reform ter z zakonodajnimi, institucionalnimi, strukturnimi in upravnimi reformami; zagotavljanje strokovnjakov, vključno z rezidenčnimi strokovnjaki; krepitev zmogljivosti ter povezane podporne ukrepe na vseh ravneh upravljanja, ki prispevajo tudi k opolnomočenju civilne družbe (člen 18).

Države članice bi morale imeti možnost, da prostovoljno prispevajo v proračun instrumenta za tehnično podporo v okviru programa s prerazporeditvijo sredstev vanj. Dodatne prostovoljne prerazporeditve so lahko prispevki iz načrtovanih virov v okviru skladov Unije, prerazporejeni v skladu z določbami Uredbe (EU) [naslednica uredbe o skupnih določbah] (člen 21).

Komisija bo z izvedbenimi akti, v katerih bodo določeni ukrepi za zagotavljanje tehnične podpore in vsi elementi, ki se zahtevajo v skladu s finančno uredbo 16 , sprejela programe dela za izvajanje instrumenta za tehnično podporo v okviru programa (člen 23).

Konvergenčni instrument

Upravičena država članica v okviru konvergenčnega instrumenta bi morala biti država članica, ki je sprejela dokazljive ukrepe za uvedbo enotne valute v določenem časovnem okviru. V ta namen bi dokazljive ukrepe predstavljal uradni dopis vlade zadevne države članice Komisiji, v katerem je izražena jasna zaveza, da se bo v razumnem in opredeljenem časovnem okviru pridružila euroobmočju, in predstavljen verodostojen časovno omejen načrt, po posvetovanju s Komisijo, za izvajanje konkretnih ukrepov kot priprava na uspešno sodelovanje v euroobmočju, vključno z ukrepi za zagotovitev popolne usklajenosti nacionalne zakonodaje z zahtevami iz prava Unije (vključno z bančno unijo).

Ukrepi, financirani v okviru konvergenčnega instrumenta za podporo članstvu v euroobmočju, bodo vključevali ukrepe tehnične in finančne podpore (poleg tiste, ki je že na voljo v okviru dveh drugih instrumentov programa), ki so pomembni za pripravo na sodelovanje v euroobmočju (člen 25 in člen 30). Pri komponentah finančne in tehnične podpore, ki se izvajata v okviru konvergenčnega instrumenta, bi bilo treba upoštevati enaka pravila in postopek izvajanja kot pri drugih instrumentih v okviru programa.

V zvezi z upravičenostjo reform in ukrepov v zvezi z drugima dvema instrumentoma je dodanih še nekaj dodatnih pravil. Ta dodatna pravila se nanašajo na določitev najvišje okvirne dodelitve, predloge reformnih zavez, zahtevke za tehnično podporo in s tem povezan postopek ocenjevanja. Poleg tega bo Komisija ocenila tudi ustreznost predlaganih reformnih zavez in zaprošene tehnične podpore v smislu priprave na sodelovanje v euroobmočju (člen 27 in člen 31).

Druge določbe

Določene so določbe o dejavnostih komuniciranja v razmerju do Evropskega parlamenta in Sveta ter v razmerju do splošne javnosti za različne instrumente (člena 17 in 20) ter določbe o komplementarnosti (člen 33), spremljanju (člen 34), letnih poročilih (člen 35) in ocenah (člen 36).

2018/0213 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa za podporo reformam

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti tretjega odstavka člena 175 in člena 197(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 17 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 18 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V skladu s členoma 120 in 121 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) je določeno, da morajo države članice voditi svoje ekonomske politike tako, da bi prispevale k doseganju ciljev Unije, in v okviru širših smernic, ki jih oblikuje Svet. Zato je usklajevanje ekonomskih politik držav članic zadeva skupnega pomena.

(2)V členu 175 Pogodbe je med drugim določeno, da bi morale države članice svojo gospodarsko politiko usklajevati tako, da bi dosegale cilje o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, navedene v členu 174.

(3)Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik tisti okvir, v katerem se opredelijo nacionalne prednostne reforme in spremlja njihovo izvajanje. Države članice oblikujejo svoje nacionalne večletne naložbene strategije v podporo navedenim prednostnim reformam. Navedene strategije bi morale biti predložene skupaj z letnim nacionalnim programom reform, da bi določili in uskladili prednostne naložbene projekte, ki bi prejeli nacionalno financiranje in/ali financiranje Unije. Služile bi tudi za dosledno uporabo financiranja Unije in za doseganje največje možne dodane vrednosti finančne podpore, zlasti tiste, prejete iz programov, ki jih Unija podpira v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter Evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in sklada InvestEU, kjer je ustrezno.

(4)Gospodarska in finančna kriza je pokazala, da oblikovanje trdnih in odpornih gospodarstev in finančnih sistemov, ki temeljijo na močnih ekonomskih in socialnih strukturah, državam članicam pomaga, da se učinkoviteje odzovejo na šoke in si po njih hitreje opomorejo. Izvajanje strukturnih reform je ena od političnih prioritet Unije, saj so take reforme usmerjene v trajnostno okrevanje, sprostitev potenciala za rast, okrepitev zmogljivosti za prilagajanje ter podporo procesu konvergence k višjim standardom. Prizadevanje za strukturne reforme lahko prispeva tudi h krepitvi ekonomske in socialne kohezije, povečanju produktivnosti in naložb ter ustvarjanju ugodnih razmer za trajnostno rast in zaposlovanje v Uniji.

(5)Strukturne reforme lahko prispevajo k doseganju visoke stopnje odpornosti nacionalnih gospodarstev in trajnostne konvergence med državami članicami, kar je ključnega pomena za uspešno in nemoteno sodelovanje v ekonomski in monetarni uniji. Ta visoka stopnja trajnostne konvergence je še zlasti pomembna za države članice, katerih valuta ni euro in ki se pripravljajo na pridružitev euroobmočju.

(6)Stopnja izvajanja strukturnih reform v državah članicah še vedno ni zadostna po vsej Uniji. Izkušnje z izvajanjem mehanizma za usklajevanje ekonomskih politik v okviru evropskega semestra kažejo, da je izvajanje strukturnih reform na splošno počasno in neenakomerno ter da bi bilo nacionalna reformna prizadevanja treba okrepiti in spodbujati.

(7)Z Uredbo (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta 19 je bil vzpostavljen program za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 s proračunom v višini 142 800 000 EUR. Program je namenjen krepitvi zmogljivosti držav članic za pripravo in izvajanje upravnih in strukturnih reform za ohranjanje rasti, vključno s pomočjo za uspešno in učinkovito uporabo skladov Unije. Tehnično podporo v okviru navedenega programa zagotavlja Komisija na zahtevo države članice, zajema pa lahko širok razpon področij politike. Začetne izkušnje s programom za podporo strukturnim reformam so pokazale, da so potrebe držav članic po tehnični podpori štirikrat (v letu 2017) oziroma petkrat (v letu 2018) večje od razpoložljivega letnega proračuna zanjo.

(8)Drugi instrumenti in programi Unije tudi zagotavljajo pomemben prispevek k izboljšanju pogojev, na katerih temeljijo nekatere naložbe v državah članicah, kar lahko privede do takih reform ali predstavlja njihov del. Zlasti skladi Unije, ki jih zajema Uredba (EU) št. YYY/XX Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o skupnih določbah], povezujejo naložbe s spodbudnimi pogoji (prej znanimi kot predhodne pogojenosti), predvidevajo mehanizem za makroekonomsko upravljanje in lahko financirajo stroške strukturnih reform, povezane z naložbami na področjih politik, pomembnih za kohezijsko politiko. Vendar trenutno noben instrument ne predvideva neposredne finančne podpore, ki bi spodbujala države članice k izvajanju reform na vseh področjih politike v odziv na izzive, opredeljene v evropskem semestru. Poleg tega trenutno ni instrumenta, ki bi zagotavljal posebno in usmerjeno finančno in tehnično podporo državam članicam, katerih valuta ni euro, pri njihovih prizadevanjih za izvajanje reform, ki so pomembne za pridružitev euroobmočju.

(9)V sporočilu Komisije z dne 6. decembra 2017 20 , ki je del svežnja pobud za poglobitev ekonomske in monetarne unije, je bilo predlagano oblikovanje orodja za izvajanje reform in konvergenčnega instrumenta kot novih proračunskih instrumentov. Cilj takih instrumentov je bil okrepiti odpornost nacionalnih gospodarstev in sprostiti pozitivne učinke prelivanja med državami članicami z zagotavljanjem spodbud za izvajanje strukturnih reform, ki prispevajo k doseganju navedenih ciljev in so bistvene za stabilnost ekonomske in monetarne unije.

(10)Glede na navedeno je treba izboljšati obstoječi okvir za zagotavljanje podpore državam članicam z zagotavljanjem neposredne finančne podpore skupaj s tehnično podporo. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti nov program za podporo strukturnim reformam (v nadaljnjem besedilu: program), da se zagotovijo učinkovite spodbude za pospešitev izvajanja strukturnih reform v državah članicah. Program bi moral biti celovit in izkoristiti tudi izkušnje, ki so jih Komisija in države članice pridobile pri uporabi drugih instrumentov in programov. V programu bi bilo treba tudi nadaljevati ukrepe in način delovanja programa za podporo strukturnim reformam, saj so se pri krepitvi upravne zmogljivosti nacionalnih organov na različnih področjih politike izkazali za zelo koristne in cenjene v državah članicah. Program bi moral vključevati tudi ciljno usmerjeno podporo za reforme v državah članicah, katerih valuta ni euro in ki so sprejele dokazljive ukrepe za uvedbo enotne valute v določenem časovnem okviru.

(11)Da bi dovolili zagotavljanje različnih vrst potrebne podpore in upoštevali posebnosti vsake komponente, bi bilo treba v okviru programa vzpostaviti tri ločene, vendar dopolnjujoče se instrumente, in sicer orodje za izvajanje reform, instrument za tehnično podporo in poseben konvergenčni instrument, s katerim bi podpirali pripravo na članstvo v euroobmočju.

(12)Vrste financiranja in načine izvajanja v okviru te direktive bi bilo treba izbrati na podlagi njihove zmožnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov ob upoštevanju stroškov nadzora, upravnega bremena ter pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. To bi moralo vključevati premisleke o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, iz člena 125(1) finančne uredbe.

(13)Splošni cilj programa je izboljšanje kohezije, konkurenčnosti, produktivnosti, rasti in zaposlovanja. V ta namen bi moral zagotavljati finančne spodbude za obravnavanje izzivov strukturne narave, moral pa bi tudi pripomoči h krepitvi upravne zmogljivosti držav članic, kolikor to zadeva njihove institucije ter ekonomske in socialne sektorje.

(14)Za vsak instrument programa bi bilo treba določiti specifične cilje. Pri orodju za izvajanje reform bi morali biti ti cilji izpolnjevanje konkretnih mejnikov in ciljev, določenih v zvezi z izpolnitvijo reformnih zavez, kar bi sprožilo sprostitev finančnih spodbud. Pri instrumentu za tehnično podporo bi morali biti specifični cilji pomoč nacionalnim organom pri njihovih prizadevanjih za oblikovanje in izvajanje reform ob upoštevanju dobrih praks in izkušenj, pridobljenih iz primerljivih držav. Za navedene cilje bi si morale prizadevati vse države članice, ki so vključene v ta instrumenta, pri konvergenčnem instrumentu pa tiste države članice, katerih valuta ni euro in ki so sprejele dokazljive ukrepe za uvedbo enotne valute v določenem časovnem okviru.

(15)Da bi zagotovili, da so reforme, ki jih podpira program, usmerjene v vsa ključna ekonomska in socialna področja, bi morala Komisija na prošnjo države članice zagotoviti finančno in tehnično podporo v okviru programa, in sicer na široki paleti področij politike, ki vključujejo področja, povezana z upravljanjem javnih financ in premoženja, institucionalnimi in upravnimi reformami, poslovnim okoljem, finančnim sektorjem, proizvodnimi in storitvenimi trgi ter trgom dela, izobraževanjem in usposabljanjem, trajnostnim razvojem, javnim zdravjem in socialno varnostjo.

(16)Ta uredba določa finančna sredstva za program, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 21 . Za vsakega od treh instrumentov programa bi bilo treba določiti ustrezno okvirno dodelitev skupnega zneska proračuna, in sicer na ravneh, ki so sorazmerne z njihovimi splošnimi in specifičnimi cilji ter ustreznimi potrebami.

(17)Za kritje dodatnih potreb v okviru programa bi morale države članice imeti možnost, da v proračun programa prerazporedijo sredstva, načrtovana v okviru deljenega upravljanja v okviru skladov Unije, in sicer v skladu z ustreznim postopkom. Prerazporejena sredstva bi bilo treba izvrševati v skladu s pravili tega programa in uporabiti v korist zadevne države članice.

(18)Glede na pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in zaveze glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da vsaj 25 % proračunskih odhodkov EU podpira podnebne cilje. Zadevni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni med zadevnimi postopki ocenjevanja in pregleda.

(19)V zvezi z orodjem za izvajanje reform je treba opredeliti vrste reform, ki bi bile upravičene do finančne podpore. Da bi zagotovili njihov prispevek k ciljem programa, bi morale biti upravičene tiste reforme, ki obravnavajo izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik, vključno s tistimi, ki so predlagane v priporočilih za posamezne države.

(20)Da bi zagotovili smiselno spodbudo za države članice za dokončanje strukturnih reform, je primerno, da se določi najvišji finančni prispevek, ki jim je v okviru instrumenta na razpolago za vsako fazo dodelitve in v vsakem razpisu. Ta najvišji prispevek se izračuna na podlagi števila prebivalcev države članice. Za zagotovitev, da so finančne spodbude razporejene čez celotno obdobje uporabe programa, bi bilo treba sredstva državam članicam dodeljevati postopno. V prvi fazi, ki traja dvajset mesecev, bi bila državam članicam na razpolago dana polovica (11 000 000 000 EUR) od skupnih finančnih sredstev za orodje za izvajanje reform, v tem času pa bi lahko prejele sredstva do svoje najvišje dodelitve na podlagi predložitve predlogov reformnih zavez.

(21)Zaradi preglednosti in učinkovitosti bi morala Komisija v naslednji fazi, ki traja do konca programa, vzpostaviti sistem rednih razpisov za dodelitev preostale polovice skupnih finančnih sredstev za instrument (11 000 000 000 EUR), povečana za neporabljena sredstva iz prejšnje faze. V ta namen bi bilo treba organizirati enostavne postopke. Vse države članice bi bilo treba pozvati, naj v okviru vsakega od razpisov hkrati predložijo predloge za reforme, na njihovi podlagi pa bi lahko prejele najvišji finančni prispevek, ki jim je namenjen. Zaradi preglednosti bi moral biti prvi razpis, ki bi ga Komisija organizirala v drugi fazi, za znesek, ki ustreza preostalemu delu (11 000 000 000 EUR) skupnih finančnih sredstev za instrument. Komisija bi morala nadaljnje razpise organizirati samo, če se skupna finančna sredstva še ne bi v celoti porabila. Komisija bi morala sprejeti in objaviti okvirni koledar predvidenih nadaljnjih razpisov ter pri vsakem razpisu navesti preostali znesek skupnih sredstev, ki so na razpolago na podlagi razpisa.

(22)Določiti je treba postopek za predložitev predlogov reformnih zavez držav članic in njihovo vsebino. Da bi zagotovili primernost postopkov, bi morale države članice predlog reformnih zavez predložiti skupaj s svojim nacionalnim programom reform, vendar v obliki ločene priloge, ki se lahko predloži tudi v drugem trenutku. Medtem ko je sodelovanje v programu prostovoljno, bi bilo treba zlasti države članice s čezmernimi neravnotežji spodbujati, da v okviru orodja za izvajanje reform predložijo predloge za reforme, v katerih obravnavajo težave, ki so privedle do takih čezmernih neravnotežij.

(23)Da bi zagotovili prevzemanje odgovornosti za ustrezne reforme in osredotočenost nanje, bi morale države članice opredeliti reformne zaveze kot odziv na izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra (vključno z izzivi, opredeljenimi v priporočilih za posamezne države), ter predlagati podroben sklop ukrepov za njihovo izvajanje, ki bi moral vsebovati ustrezne mejnike in cilje ter časovni razpored za izvedbo v obdobju največ treh let. V celotnem postopku bi si bilo treba prizadevati za tesno sodelovanje med Komisijo in državami članicami ter ga doseči.

(24)Komisija bi morala oceniti naravo in pomen reformnih zavez, ki so jih predlagale države članice, ter na podlagi preglednih meril določiti znesek, ki se dodeli. V ta namen bi morala upoštevati vsebinske elemente, ki so jih zagotovile države članice, in oceniti, ali se pričakuje, da bodo reformne zaveze, ki jih predlagajo države članice, učinkovito obravnavale izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra; ali predstavljajo celovit sveženj reform; ali naj bi okrepile uspešnost in odpornost nacionalnega gospodarstva in ali se pričakuje, da bo njihovo izvajanje imelo trajen učinek v državi članici, kjer je ustrezno, s krepitvijo institucionalnih in upravnih zmogljivosti zadevne države članice. Poleg tega bi morala Komisija oceniti, ali je pričakovati, da bodo notranje ureditve, ki so jih predlagale države članice, vključno s predlaganimi mejniki in cilji ter z njimi povezanimi kazalniki, zagotovile učinkovito izvedbo reformnih zavez v obdobju največ treh let.

(25)V prilogi k tej uredbi bi bilo treba določiti primerne smernice, ki bi služile kot podlaga za Komisijo, da na pregleden in pravičen način oceni predloge reformnih zavez, ki so jih predložile države članice, in določi finančni prispevek v skladu s cilji in drugimi zadevnimi zahtevami iz te uredbe. V interesu preglednosti in učinkovitosti bi bilo treba v ta namen vzpostaviti ocenjevalno lestvico za oceno predlogov reformnih zavez.

(26)Da bi pripomogli k pripravi visokokakovostnih predlogov in Komisiji pomagali pri ocenjevanju predlogov reformnih zavez, ki so jih predložile države članice, ter ocenjevanju stopnje doseganja teh reform, bi bilo treba predvideti možnost uporabe medsebojnega svetovanja in nasvetov strokovnjakov. Poleg tega bi moral imeti Odbor za ekonomsko politiko pri Svetu, ki se ukvarja z evropskim semestrom, možnost, da v posvetovanju, kadar je primerno, z ustreznimi odbori, ki temeljijo na Pogodbah, poda mnenje o predlogih reformnih zavez, ki so jih predložile države članice. Zaradi poenostavitve bi moralo poročanje držav članic o napredku pri izvajanju reformnih zavez potekati v okviru evropskega semestra.

(27)Zaradi poenostavitve bi morala določitev finančnega prispevka potekati po enostavnih merilih. Finančni prispevek bi moral biti skupni najvišji okvirni znesek, če reformne zaveze, ki jih je predlagala država članica, v celoti izpolnjujejo merila ocenjevanja, in polovica najvišjega okvirnega zneska, če reformne zaveze, ki jih je predlagala država članica, navedena merila izpolnjujejo samo zadovoljivo. Državi članici se finančni prispevek ne bi dodelil, če predlog reformnih zavez meril za ocenjevanje ne izpolnjuje zadovoljivo.

(28)Za spodbujanje stabilnosti reformnih zavez bi morala država članica imeti možnost, da spremeni reformne zaveze le enkrat v obdobju izvajanja, če objektivne okoliščine upravičujejo takšno ukrepanje.

(29)Za namene preglednosti bi bilo treba reformne zaveze, ki jih je sprejela Komisija, sporočiti Evropskemu parlamentu in Svetu, Komisija pa bi morala izvesti primerne dejavnosti komuniciranja.

(30)Zaradi učinkovitosti in poenostavitve finančnega upravljanja instrumenta bi morala finančna podpora Unije za reformne zaveze imeti obliko finančnega prispevka, ki ni povezan s stroški, iz člena 121(1)(e) Uredbe (EU, Euratom) YYY/XX Evropskega parlamenta in Sveta 22 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) v okviru neposrednega upravljanja.

(31)Za dobro finančno poslovodenje bi bilo treba določiti posebna pravila za proračunske obveznosti, plačila, začasno prekinitev, razveljavitev in izterjavo sredstev. Plačila bi morala temeljiti na pozitivni oceni Komisije v zvezi z izvajanjem reformnih zavez države članice. Začasna prekinitev in razveljavitev finančnega prispevka bi morala biti mogoča, kadar država članica reformnih zavez ne izvaja zadovoljivo. Da bi zagotovili trajni učinek reform po njihovi izvedbi, bi bilo treba določiti razumno obdobje, ki opredeljuje trajnost reform, po plačilu finančnega prispevka. Kot razumno najkrajše obdobje, ki se uporabi, bi bilo treba šteti obdobje petih let. Vzpostaviti bi bilo treba ustrezne kontradiktorne postopke za zagotavljanje, da sklep Komisije v zvezi z začasno prekinitvijo, razveljavitvijo in izterjavo plačanih zneskov spoštuje pravico držav članic, da predložijo pripombe.

(32)V zvezi z instrumentom za tehnično podporo države članice vse bolj uporabljajo tehnično podporo v okviru programa za podporo strukturnim reformam in so presegle prvotna pričakovanja. Zahtevke za podporo v okviru programa za podporo strukturnim reformam so predložile skoraj vse države članice, porazdeljeni pa so po vseh področjih politike, ki jih zajema program. Zato bi bilo treba ohraniti glavne značilnosti programa za podporo strukturnim reformam, vključno z ukrepi, ki so upravičeni do financiranja v okviru instrumenta za tehnično podporo.

(33)Instrument za tehnično podporo v okviru programa bi moral še naprej podpirati izvajanje reform, začetih na pobudo držav članic, reform v okviru procesa ekonomskega upravljanja ali ukrepov v zvezi z izvajanjem prava Unije ter reform v zvezi z izvajanjem programov za ekonomsko prilagoditev. Zagotoviti bi moral tudi tehnično podporo za pripravo in izvajanje reform, ki se bodo izvajale v okviru drugih instrumentov programa.

(34)V skladu s pravili in prakso, ki že obstajajo v okviru programa za podporo strukturnim reformam, bi bilo treba vzpostaviti enostaven postopek za predložitev zahtevkov za tehnično podporo. Ob upoštevanju temeljnih načel enake obravnave, dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti bi bilo treba določiti ustrezna merila za analizo zahtevkov, ki jih predložijo držav članic. Navedena merila bi morala temeljiti na nujnosti, resnosti in obsegu težav ter na potrebah po podpori, ugotovljenih na področjih politike, na katerih je predvidena tehnična podpora.

(35)Določiti bi bilo treba tudi vsebino načrtov za sodelovanje in podporo, v katerih so podrobno predstavljeni ukrepi za zagotavljanje tehnične podpore državam članicam. V ta namen bi morali predvideni ukrepi tehnične podpore in s tem povezan ocenjeni skupni finančni prispevek upoštevati ukrepe in dejavnosti, ki se financirajo iz skladov ali programov Unije.

(36)Za namene odgovornosti, preglednosti in zagotavljanja prepoznavnosti ukrepov Unije bi bilo treba načrte za sodelovanje in podporo pod določenimi pogoji, ki ščitijo občutljive informacije, predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu, Komisija pa bi morala opraviti ustrezne dejavnosti komuniciranja.

(37)Določiti bi bilo treba določbe o izvajanju instrumenta za tehnično podporo, zlasti načine upravljanja, oblike financiranja za ukrepe tehnične podpore in vsebino programov dela, sprejeti pa bi jih bilo treba z izvedbenimi akti. Glede na pomen podpiranja prizadevanj držav članic pri uresničevanju in izvajanju reform je treba omogočiti stopnjo sofinanciranja za nepovratna sredstva v višini do 100 % upravičenih stroškov. Da bi omogočili hitro mobilizacijo tehnične podpore v nujnih primerih, bi bilo treba določiti možnost sprejetja posebnih ukrepov za omejeno časovno obdobje. V zvezi s tem bi bilo treba omejen znesek proračuna v okviru programa dela instrumenta za tehnično podporo zadržati za posebne ukrepe.

(38)Konvergenčni instrument bi moral biti usmerjen v izboljšanje finančne in tehnične podpore za države članice (poleg tiste, ki je že na voljo v okviru drugih dveh instrumentov programa), katerih valuta ni euro in ki so sprejele dokazljive ukrepe za uvedbo enotne valute v določenem časovnem okviru, da bi jim pomagali pri pripravi za članstvo v euroobmočju. V ta namen bi „dokazljive ukrepe“ moral predstavljati uradni dopis vlade zadevne države članice Komisiji, v katerem je izražena jasna zaveza, da se bo v razumnem in opredeljenem časovnem okviru pridružila euroobmočju, in predstavljen verodostojen časovno omejen načrt, po posvetovanju s Komisijo, za izvajanje konkretnih ukrepov kot priprava na uspešno sodelovanje v euroobmočju, vključno z ukrepi za zagotovitev popolne usklajenosti nacionalne zakonodaje z zahtevami iz prava Unije (vključno z bančno unijo).

(39)Instrument bi moral biti sestavljen iz dveh različnih komponent, katerih namen bi bil zagotavljanje večjih finančnih spodbud za države članice, ki začenjajo in dokončujejo ustrezne strukturne reforme za pridružitev euroobmočju, namenjen pa bi moral biti tudi nudenju dodatne in ciljno usmerjene tehnične podpore za oblikovanje in izvajanje takih reform.

(40)Zaradi skladnosti in poenostavitve bi bilo treba pri komponentah finančne in tehnične podpore, ki se izvajata v okviru konvergenčnega instrumenta, upoštevati enaka pravila in postopek izvajanja kot pri drugih instrumentih v okviru programa. Zato bi se morale ustrezne določbe v zvezi z orodjem za izvajanje reform in instrumentom za tehnično podporo v okviru programa uporabljati tudi za zadevne komponente konvergenčnega instrumenta, dopolnjevala pa bi jih nekatera posebna pravila.

(41)Glede upravičenosti reform in ukrepov bi bilo treba določiti nekaj dodatnih pravil o določitvi najvišje okvirne dodelitve ter o predlogih reformnih zavez, zahtevkih za tehnično podporo in z njimi povezanem postopku ocenjevanja. Zlasti v okviru komponente finančne podpore konvergenčnega instrumenta bi moral biti na razpolago dodaten finančni prispevek za dodelitev upravičenim državam članicam, ki presega finančni prispevek, ki se dodeli v okviru orodja za izvajanje reform, odobriti pa bi ga bilo treba za dodatne reforme, ki jih uvede zadevna država članica.

(42)Da bi zagotovili učinkovito in dosledno dodeljevanje sredstev iz proračuna Unije in upoštevanje načela dobrega finančnega poslovodenja, bi morali biti ukrepi v okviru programa skladni z obstoječimi programi Unije in jih dopolnjevati, hkrati pa bi bilo treba preprečiti dvojno financiranje istih odhodkov. Komisija in države članice bi morale v vseh fazah postopka zagotoviti zlasti učinkovito usklajevanje, da se zagotovijo skladnost, doslednost, komplementarnost in sinergija virov financiranja, vključno s tehnično podporo zanj.

(43)V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba pripraviti oceno tega programa na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve bi po potrebi morale vključevati merljive kazalnike, ki bi bili podlaga za ocenjevanje učinkov programa na terenu.

(44)Pripraviti bi bilo treba neodvisno vmesno oceno doseganja ciljev programa, učinkovitosti uporabe njegovih sredstev in njegove dodane vrednosti. Poleg tega bi morali biti v neodvisni naknadni oceni zajeti dolgoročni učinki programa.

(45)Določiti je treba reformne zaveze, ki jih morajo izvesti države članice, določanje finančnega prispevka iz proračuna programa, ki se jim dodeli, in programe dela za izvajanje tehnične podpore. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila.

(46)Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(47)V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 23 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 24 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 25 in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 26 bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta 27 . V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podelijo enakovredne pravice.

(48)Ker države članice ciljev te uredbe ne morejo zadovoljivo doseči same in ker se ti cilji zato lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja.

(49)Ta uredba ne bi smela vplivati na nadaljnje izvajanje in spreminjanje ukrepov podpore, ki jih je Komisija odobrila na podlagi Uredbe (EU) 2017/825 ali drugega akta Unije, ki se uporablja za to pomoč do 31. decembra 2020. Ukrepi, odobreni na podlagi Uredbe (EU) 2017/825, bi morali biti zato še naprej veljavni. V zvezi s tem bi bilo treba določiti tudi prehodno določbo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1
Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavi program za podporo reformam (v nadaljnjem besedilu: program).

V uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.„tehnična podpora“ pomeni ukrepe, ki državam članicam pomagajo pri izvedbi institucionalnih in upravnih strukturnih reform ter strukturnih reform za ohranjanje rasti, vključno z ukrepi, ki državam članicam, katerih valuta ni euro, pomagajo pri pripravi na sodelovanje v euroobmočju;

2.„finančna podpora“ pomeni finančni prispevek državi članici za namen izvajanja strukturnih reform, opredeljenih v okviru evropskega semestra v skladu s členom 2–a Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 28 , in za namene izvajanja reform, ki so pomembne za pripravo na sodelovanje v euroobmočju;

3.„nacionalni organ“ pomeni enega ali več javnih organov na ravni države, vključno z organi na regionalni in lokalni ravni, ter organizacije držav članic v skladu s [členom 2(42)] finančne uredbe, ki sodelujejo v partnerskem duhu v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom držav članic;

4.„skladi Unije“ pomenijo sklade, ki jih zajema Uredba (EU) št. YYY/XX Evropskega parlamenta in Sveta [naslednica uredbe o skupnih določbah] 29 ;

5.„mednarodna organizacija“ pomeni organizacijo v smislu člena 156 finančne uredbe in organizacije, primerljive s tako mednarodno organizacijo v skladu z navedenim členom; in

6.„upravičena država članica“ v okviru konvergenčnega instrumenta pomeni državo članico, katere valuta ni euro in ki je sprejela dokazljive ukrepe za uvedbo enotne valute v določenem časovnem okviru kot pripravo na pridružitev euroobmočju. Dokazljive ukrepe predstavlja uradni dopis vlade zadevne države članice Komisiji, v katerem je izražena jasna zaveza, da se bo v razumnem in opredeljenem časovnem okviru pridružila euroobmočju, in predstavljen verodostojen časovno omejen načrt, po posvetovanju s Komisijo, za izvajanje konkretnih ukrepov kot priprava na uspešno sodelovanje v euroobmočju, vključno z ukrepi za zagotovitev popolne usklajenosti nacionalne zakonodaje z zahtevami iz prava Unije (vključno z bančno unijo).

Člen 3
Struktura programa

Program je sestavljen iz naslednjih instrumentov:

(a)orodje za izvajanje reform;

(b)instrument za tehnično podporo in

(c)konvergenčni instrument za pripravo na članstvo v euroobmočju.

Člen 4
Splošni cilji

Program podpira naslednje splošne cilje v vseh državah članicah:

(a)prispevati k obravnavi nacionalnih reformnih izzivov strukturne narave, namenjenih izboljšanju uspešnosti nacionalnih gospodarstev in spodbujanju odpornih ekonomskih in socialnih struktur v državah članicah, ter s tem prispevati h koheziji, konkurenčnosti, produktivnosti, rasti in zaposlovanju; in

(b)prispevati h krepitvi upravne zmogljivosti držav članic v zvezi z izzivi, s katerimi se soočajo institucije, upravljanje, javna uprava ter ekonomski in socialni sektorji.

Člen 5
Specifični cilji

1.Za doseganje splošnih ciljev iz člena 4 ima program naslednje specifične cilje, ki se dosegajo v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami.

2.Specifični cilji programa so:

(a)kar zadeva orodje za izvajanje reform, program državam članicam zagotavlja finančne spodbude z namenom doseganja mejnikov in ciljev strukturnih reform, določenih v reformnih zavezah, ki so jih države članice sklenile s Komisijo;

(b)kar zadeva instrument za tehnično podporo, program podpira prizadevanja nacionalnih organov za izboljšanje njihovih upravnih zmogljivosti za oblikovanje, razvoj in izvajanje reform, vključno z izmenjavo dobrih praks, ustreznimi postopki in metodologijami ter bolj uspešnim in učinkovitim upravljanjem človeških virov;

(c)kar zadeva konvergenčni instrument za pripravo na članstvo v euroobmočju, program:

(i) zagotavlja finančne spodbude za upravičene države članice, da jim pomaga doseči mejnike in cilje reform, ki so pomembne za pripravo na sodelovanje v euroobmočju, kot je določeno v reformnih zavezah, ki so jih države članice sklenile s Komisijo; in

(ii) podpira prizadevanja nacionalnih organov upravičenih držav članic za izboljšanje njihovih upravnih zmogljivosti za oblikovanje, razvoj in izvajanje reform, pomembnih za pripravo na sodelovanje v euroobmočju, vključno z izmenjavo dobrih praks, ustreznimi postopki in metodologijami ter bolj uspešnim in učinkovitim upravljanjem človeških virov.

Člen 6
Področje uporabe

Splošni in specifični cilji iz členov 4 in 5 se nanašajo na področja politike, ki so povezana s kohezijo, konkurenčnostjo, produktivnostjo, raziskavami in inovacijami, pametno, trajnostno in vključujočo rastjo, delovnimi mesti in naložbami ter zlasti na eno ali več od naslednjega:

(a)upravljanje javnih financ in premoženja, proračunski postopek, upravljanje dolga in upravljanje prihodkov ter politike, usmerjene v preprečevanje davčnih utaj;

(b)institucionalno reformo ter učinkovito in storitveno usmerjeno delovanje javne uprave in e-uprave, po potrebi vključno s poenostavitvijo pravil, učinkovito pravno državo, reformo pravosodnega sistema in krepitvijo boja proti goljufijam, korupciji in pranju denarja;

(c)poslovno okolje, vključno z malimi in srednjimi podjetji, ponovno industrializacijo, razvoj zasebnega sektorja, proizvodne in storitvene trge, naložbe, javno udeležbo v podjetjih, privatizacijske postopke, trgovino in neposredne tuje naložbe, konkurenco in javna naročila, trajnostni sektorski razvoj ter podporo za inovacije in digitalizacijo;

(d)izobraževanje in usposabljanje, politike trga dela, vključno s socialnim dialogom, za ustvarjanje delovnih mest, digitalne spretnosti in znanja, boj proti revščini, spodbujanje socialne vključenosti, socialno varnost in sisteme socialnega varstva, javno zdravje in sisteme zdravstvenega varstva, kakor tudi kohezijo, politike na področju azila, migracij in meja;

(e)politike za izvajanje podnebnih ukrepov, mobilnosti, spodbujanje energijske učinkovitosti in učinkovite rabe virov, obnovljive vire energije, za diverzifikacijo oskrbe z energijo in doseganje energetske varnosti ter za kmetijski sektor, ribištvo in trajnostni razvoj podeželja; in

(f)politike finančnega sektorja, vključno s: spodbujanjem finančne pismenosti, finančne stabilnosti, dostopa do financiranja in kreditiranja realnega gospodarstva ter pripravo in zagotavljanjem podatkov in statistik, spremljanjem njihove kakovosti ter poročanjem o njih.

Člen 7
Proračun

1.Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 25 000 000 000 EUR v tekočih cenah.

2.Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 1 je:

(a)do 22 000 000 000 EUR za orodje za izvajanje reform;

(b)do 840 000 000 EUR za instrument za tehnično podporo;

(c)do 2 160 000 000 EUR za konvergenčni instrument, od tega:

(i) do 2 000 000 000 EUR za komponento finančne podpore in

(ii) do 160 000 000 EUR za komponento tehnične podpore.

Če upravičena država članica do 31. decembra 2023 v okviru konvergenčnega instrumenta ni sprejela dokazljivih ukrepov za sprejetje enotne valute v določenem časovnem okviru, se najvišji znesek, ki je na razpolago za to državo članico v okviru komponente za finančno podporo konvergenčnega instrumenta v skladu s členom 26 prerazporedi v orodje za izvajane reform iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka. Komisija o tem sprejme sklep, potem ko je zadevni državi članici dala možnost, da predloži svoje pripombe v dveh mesecih po prejemu obvestila o ugotovitvah Komisije.

3.Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke, povezane z dejavnostmi pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje programa in doseganje njegovih ciljev, zlasti za študije, sestanke strokovnjakov in ukrepe informiranja in komuniciranja, vključno z institucionalnim komuniciranjem glede političnih prioritet Unije, kolikor so povezane s cilji te uredbe, ter odhodke, povezane z informacijskotehnološkimi omrežji, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi orodji, ter vse druge odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju programa. Odhodki lahko v okviru vsakega od treh instrumentov iz člena 3 zajemajo tudi stroške drugih podpornih dejavnosti, kot sta nadzor kakovosti in spremljanje projektov tehnične podpore na terenu, in stroške medsebojnega svetovanja in strokovnjakov za ocenjevanje in izvajanje strukturnih reform.

4.Sredstva, ki se državam članicam dodelijo v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo prošnjo prerazporedijo v program. Komisija navedena sredstva izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Kadar je mogoče, se navedena sredstva uporabijo v korist zadevne države članice.

POGLAVJE II
Orodje za izvajanje reform

Člen 8
Upravičene reforme 

V skladu s cilji iz točke (a) člena 4 in točke (a) člena 5(2) so strukturne reforme, ki so upravičene do financiranja v okviru programa, tiste reforme, ki so namenjene reševanju izzivov, opredeljenih v okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik.

Člen 9
Najvišji finančni prispevek

V Prilogi I je določen najvišji finančni prispevek, ki je na razpolago za vsako državo članico iz skupnih sredstev orodja za izvajanje reform iz točke (a) člena 7(2). Takšen največji finančni prispevek se izračuna za vsako državo članico na podlagi meril in metodologije iz navedene priloge, in sicer na podlagi števila prebivalcev vsake države članice. Takšen največji finančni prispevek je vsaki državi članici delno ali v celoti na razpolago za dodelitev v vsaki fazi in razpisu postopka za dodelitev sredstev iz člena 10.

Člen 10
Postopek in razpisi za dodelitev

1.Postopek za dodelitev najvišjega finančnega prispevka iz člena 9, ki je na razpolago za vsako državo članico, se izvaja v fazah in preko razpisov. V vsaki fazi in ob vsakem razpisu lahko država članica za izpolnitev reformnih zavez, predlaganih v skladu s členom 11, predlaga prejem do višine celotnega zneska najvišjega finančnega prispevka iz člena 9.

2.Komisija za obdobje dvajsetih mesecev od začetka uporabe te uredbe za dodelitev da na razpolago 11 000 000 000 EUR, kar predstavlja 50 % skupnih sredstev iz točke (a) člena 7(2). Vsaka država članica lahko za izpolnitev reformnih zavez, predlaganih v skladu s členom 11, predlaga prejem zneska do višine celotnega zneska najvišjega finančnega prispevka iz člena 9.

3.V obdobju, ki se začne po koncu obdobja iz odstavka 2, Komisija za dodelitev da na razpolago 11 000 000 000 EUR, kar predstavlja preostalih 50 % skupnih sredstev za orodje za izvajanje reform iz točke (a) člena 7(2), povečan za znesek, ki ni bil dodeljen v skladu z odstavkom 2, in sicer na podlagi razpisov, organiziranih in objavljenih v okviru orodja za izvajanje reform. Pri prvem razpisu je za dodelitev na razpolago 11 000 000 000 EUR.

4.Če se po prvem razpisu iz odstavka 3 razpoložljiva skupna sredstva iz točke (a) člena 7(2) ne dodelijo v celoti v skladu z odstavkoma 2 in 3, Komisija organizira nadaljnje razpise. V ta namen sprejme in objavi okvirni koledar nadaljnjih razpisov, ki bodo organizirani v tem obdobju, in pri vsakem razpisu navede preostali znesek skupnih sredstev iz točke (a) člena 7(2).

5.Če preostali znesek iz odstavka 4 ne zadostuje za kritje finančnih prispevkov državam članicam, ki so predložile predloge na podlagi razpisa, kot je določeno v skladu s členom 12, se dodelitve zadevnim državam članicam sorazmerno prilagodijo v skladu z metodo iz Priloge I.

Člen 11
Predlog reformnih zavez

1.Država članica, ki želi prejeti podporo v okviru orodja za izvajanje reform, Komisiji predloži predlog reformnih zavez. Ta predlog določa podroben sklop ukrepov za izvajanje strukturnih reform v odziv na izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra, in vsebuje mejnike, cilje in časovni načrt za izvedbo reform v obdobju največ treh let.

2.Predlog reformnih zavez zadevna država članica predloži skupaj s svojim nacionalnim programom reform, v obliki ločene priloge. Ta ločena priloga se lahko predloži skupaj z nacionalnim programom reform ali v drugem trenutku.

3.Predlog reformnih zavez se ustrezno obrazloži in utemelji. Vsebuje zlasti naslednje elemente:

(a) naravo in pomen strukturne reforme, predlagane v okviru izzivov, opredeljenih v evropskem semestru;

(b) pričakovane gospodarske in socialne učinke reforme v zadevni državi članici in, če je mogoče, učinke prelivanja v druge države članice;

(c) spremljevalne ukrepe, ki bodo morda potrebni;

(d) morebitne stroške naložb v zvezi z reformami, vključno z informacijami o obstoječem ali načrtovanem financiranju Unije pri teh stroških;

(e) notranje ureditve za učinkovito izvajanje reformnih zavez v zadevni državi članici, vključno s predlaganimi mejniki in cilji ter z njimi povezanimi kazalniki; in

(f) druge ustrezne informacije.

4.Pri pripravi visokokakovostnih predlogov reformnih zavez lahko Komisija organizira vzajemno svetovanje, da bi državam članicam, ki so podale zahtevke, omogočila, da izkoristijo izkušnje drugih držav članic.

5.Komisija pri ocenjevanju predloga reformnih zavez ukrepa v tesnem sodelovanju z zadevno državo članico. Komisija lahko poda pripombe ali zahteva dodatne informacije. Zadevna država članica predloži zahtevane dodatne informacije in lahko pred uradno predložitvijo revidira predlog, če je to potrebno.

6.Komisija pri ocenjevanju predloga reformnih zavez in pri določitvi zneska, ki se dodeli zadevni državi članici, upošteva utemeljitev in elemente, ki jih je predložila zadevna država članica, kot je navedeno v odstavku 3, in vse druge ustrezne informacije.

7.Komisija oceni naravo in pomen predloga reformnih zavez in v ta namen upošteva naslednja merila:

(a) ali:

(i).    se pričakuje, da bodo reformne zaveze učinkovito obravnavale izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra, in sicer:

–        v priporočilih za posamezne države in v drugih zadevnih dokumentih evropskega semestra, ki jih je uradno sprejela Komisija; ali

–        kjer je primerno, v postopku v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, določenem v Uredbi (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 30 ;

(ii).    reformne zaveze predstavljajo celovit sveženj reform;

(iii).    se pričakuje, da bodo reformne zaveze okrepile uspešnost in odpornost gospodarstva zadevne države članice;

(iv).    se pričakuje, da bo imela izvedba reformnih zavez trajen učinek v prihodnosti, kjer je primerno, s krepitvijo institucionalnih in upravnih zmogljivosti zadevne države članice; in

(b) ali se pričakuje, da bodo notranje ureditve, ki so jih predlagale zadevne države članice, zagotovile učinkovito izvajanje reformnih zavez v obdobju največ treh let, vključno s predlaganimi mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki.

Merila za ocenjevanje iz tega odstavka se uporabljajo v skladu s smernicami, določenimi v Prilogi II.

8.Za namen ocene predlogov reformnih zavez, ki jih predložijo države članice, lahko Komisiji pomagajo strokovnjaki.

9.Odbor za ekonomsko politiko, ustanovljen s Sklepom Sveta 2000/604/ES o sestavi in statutu Odbora za ekonomsko politiko 31 , lahko poda mnenje o predlogih reformnih zavez, ki so jih predložile države članice.

Člen 12
Sklep Komisije

1.Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep v štirih mesecih po uradni predložitvi predloga s strani države članice. V primeru, da Komisija pozitivno oceni predlog reformnih zavez, ki ga je predložila država članica, ta sklep določa reformne zaveze, ki jih mora izvesti država članica, vključno z mejniki in cilji ter finančnim prispevkom, ki se dodeli v skladu s členom 10.

Finančni prispevek dopolnjuje druge ukrepe ali operacije, ki jih podpirajo skladi Unije, v skladu s členom 33.

2.Finančni prispevek iz odstavka 1 se določi ob upoštevanju narave in pomena reform, ki jih je predlagala zadevna država članica, ocenjenih na podlagi meril iz člena 11(7), na podlagi smernic, določenih v Prilogi II, in v skladu z naslednjimi merili:

(a)kadar predlog reformnih zavez, ki ga je predložila zadevna država članica, v celoti izpolnjuje merila iz člena 11(7), se reformne zaveze štejejo za „obsežne“, zadevni državi članici pa se dodeli celotni znesek največjega finančnega prispevka iz člena 9;

(b)kadar predlog reformnih zavez, ki ga je predložila zadevna država članica, zadovoljivo izpolnjuje merila iz člena 11(7), se reformne zaveze štejejo za „pomembne“, zadevni državi članici pa se dodeli polovica zneska največjega finančnega prispevka iz člena 9; in

(c)kadar predlog reformnih zavez zadevne države članice meril iz člena 11(7) ne izpolnjuje zadovoljivo, se zadevni državi članici ne dodeli noben finančni prispevek.

3.V sklepu iz odstavka 1 se določi finančni prispevek, ki ga je treba izplačati v enem obroku, ko država članica zadovoljivo izvede vse mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem posameznih reformnih zavez.

V sklepu se določi obdobje za izvedbo reformnih zavez, ki ne sme biti daljše od treh let po sprejetju sklepa. Določijo se tudi: podrobna ureditev in časovni razpored za izvedbo reformnih zavez in poročanje o tem v okviru evropskega semestra s strani zadevne države članice; zadevni kazalniki v zvezi z izpolnjevanjem mejnikov in ciljev ter način za zagotavljanje dostopa Komisije do ustreznih osnovnih podatkov.

4.Kadar Komisija poda negativno oceno predloga reformnih zavez, ki ga je predložila država članica, to oceno sporoči v štirih mesecih po uradni predložitvi predloga reformnih zavez s strani države članice.

Člen 13
Sprememba reformnih zavez

1.Kadar zadevna država članica reformnih zavez, vključno z ustreznimi mejniki in cilji, delno ali v celoti ne more več doseči zaradi objektivnih okoliščin, lahko Komisiji poda utemeljen zahtevek za spremembo ali nadomestitev sklepa iz člena 12(1). V ta namen lahko država članica predlaga spremenjen sklop ali nov sklop reformnih zavez.

2.Kadar Komisija meni, da razlogi, ki jih je navedla zadevna država članica, upravičujejo spremembo reformnih zavez, oceni nov predlog v skladu z določbami iz člena 11 in sprejme nov sklep v skladu s členom 12 v štirih mesecih po uradni predložitvi zahtevka.

3.Kadar Komisija meni, da razlogi, ki jih je navedla zadevna država članica, ne upravičujejo spremembe reformnih zavez, zahtevek v štirih mesecih po uradni predložitvi zavrne, potem ko je zadevni državi članici omogočila, da predloži svoje pripombe v enem mesecu po obvestilu o ugotovitvah Komisije.

4.Reformne zaveze je mogoče spremeniti samo enkrat v obdobju izvajanja, določenem v sklepu iz člena 12(1).

Člen 14
Poročanje države članice v okviru evropskega semestra

Brez poseganja v drugi pododstavek člena 12(3) zadevna država članica v okviru evropskega semestra redno poroča o napredku pri izpolnjevanju reformnih zavez. V ta namen so države članice pozvane, da vsebino nacionalnih programov reform uporabijo kot orodje za poročanje o napredku pri dokončanju reform. Podrobne ureditve in časovni razpored za poročanje, vključno z načinom zagotavljanja dostopa Komisije do ustreznih osnovnih podatkov, se določijo v sklepu iz člena 12(1).

Člen 15
Pravila o plačilih, začasni prekinitvi in razveljavitvi finančnega prispevka

1.Finančni prispevek, ki se zagotovi državi članici v okviru orodja za izvajanje reform, ima obliko financiranja, ki ni povezano s stroški, iz točke (a) člena 125(1) finančne uredbe; upravlja se v skladu s pravili za neposredno upravljanje iz navedene uredbe in ne zahteva nacionalnega sofinanciranja.

2.Sklep iz člena 12(1) pomeni posamezno pravno obveznost v smislu finančne uredbe, ki lahko temelji na celotnih obveznostih. Proračunske obveznosti se lahko razdelijo na letne obroke, razporejene prek več let. 

3.Plačila finančnih prispevkov zadevni državi članici v skladu s tem členom se izvršijo v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva.

4.Po izpolnitvi reformnih zavez zadevna država članica predloži Komisiji ustrezno utemeljeno zahtevek za izplačilo finančnega prispevka. Komisija v dveh mesecih po predložitvi zahteve oceni, ali so bili ustrezni mejniki in cilji iz sklepa iz člena 12(1) zadovoljivo izvedeni. V ta namen ji lahko pomagajo ustrezni strokovnjaki, kot je navedeno v členu 11(8).

Kadar je rezultat ocene pozitiven, se finančni prispevek izplača v skladu s finančno uredbo.

5.Kadar je Komisija na podlagi ocene iz odstavka 4 ugotovila, da mejniki in cilji, določeni v sklepu iz člena 12(1), niso bili zadovoljivo izvedeni, se izplačilo celotnega finančnega prispevka ali njegovega dela začasno ustavi. Zadevna država članica ima možnost podati svoje pripombe v enem mesecu od obvestila o oceni Komisije.

Začasna prekinitev se prekliče, če država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev zadovoljivega izvajanja mejnikov in ciljev iz člena 12(1).

6.Z odstopanjem od člena 116(2) finančne uredbe rok plačila začne teči od datuma obvestila o pozitivnem rezultatu državi članici v skladu z drugim pododstavkom odstavka 4 ali od datuma obvestila o preklicu začasne prekinitve v skladu z drugim pododstavkom odstavka 5.

7.Če zadevna država članica v šestih mesecih od začasne prekinitve ni sprejela potrebnih ukrepov, Komisija razveljavi znesek finančnega prispevka v skladu s členom 14(1) finančne uredbe, potem ko je zadevni državi članici omogočila, da v dveh mesecih od obvestila predloži svoje pripombe o ugotovitvah Komisije.

8.Če v 18 mesecih po sprejetju reformnih zavez, določenih v sklepu iz člena 12(1), zadevna država članica ni dosegla vidnega napredka v zvezi z zadevnimi mejniki in cilji, se znesek finančnega prispevka razveljavi v skladu s členom 14(1) finančne uredbe. Da ni dosegla vidnega napredka, pomeni, da država članica ni spoštovala časovnega razporeda iz člena 12(3).

Komisija sprejme sklep o razveljavitvi, potem ko je zadevni državi članici dala možnost, da predloži svoje pripombe v dveh mesecih po prejemu obvestila o ugotovitvah Komisije. 

Člen 16
Trajnost reform

1.Država članica Komisiji povrne finančni prispevek, ki ga je prejela v skladu s členom 15 v zvezi z reformnimi zavezami, če so se v petih letih od plačila razmere, ki so omogočile takšna plačila, v zadevni državi članici bistveno spremenile.

2.Za znatno spremembo razmer, ki so omogočile plačilo, gre v naslednjih primerih:

(a)elementi, ki so privedli do izpolnitve reformnih zavez, so bili razveljavljeni; ali

(b)elementi, ki so privedli do izpolnitve reformnih zavez, so bili bistveno spremenjeni z drugimi ukrepi.

3.Komisija sprejme sklep o vračilu, potem ko je zadevni državi članici dala možnost, da predloži svoje pripombe v dveh mesecih po prejemu obvestila o ugotovitvah Komisije. 

Člen 17
Obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta in sporočanje reformnih zavez 

1.Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu brez nepotrebnega odlašanja posreduje reformne zaveze iz člena 12.

2.Kadar je zadevna država članica dala svoje soglasje, lahko Komisija začne s komunikacijskimi dejavnostmi, da zagotovi prepoznavnost financiranja Unije za finančno podporo, predvideno v svežnju reformnih zavez.

POGLAVJE III
Instrument za tehnično podporo

Člen 18
Ukrepi, upravičeni do tehnične podpore

V skladu s cilji iz točke (b) člena 4 in točke (b) člena 5(2) instrument za tehnično podporo financira zlasti naslednje vrste ukrepov:

(a)strokovno znanje v zvezi s svetovanjem glede politik, spremembo politik, oblikovanjem strategij in načrtov reform, kakor tudi v zvezi z zakonodajnimi, institucionalnimi, strukturnimi in upravnimi reformami;

(b)zagotavljanje strokovnjakov za krajše ali daljše obdobje, vključno z rezidenčnimi, za opravljanje nalog na specifičnih področjih ali izvajanje operativnih dejavnosti, po potrebi s tolmačenjem, prevajanjem in podporo za sodelovanje, upravno pomočjo ter infrastrukturo in opremo;

(c)krepitev institucionalnih, upravnih ali sektorskih zmogljivosti ter povezane podporne ukrepe na vseh ravneh upravljanja, ki po potrebi prispevajo tudi k opolnomočenju civilne družbe, zlasti:

(i)seminarji, konference in delavnice;

(ii)delovni obiski v zadevnih državah članicah ali tretjih državah, da bi uradniki pridobili ali poglobili strokovno znanje ali poznavanje relevantnih vprašanj; in

(iii)ukrepi usposabljanja in razvoj spletnih oziroma drugih modulov usposabljanja za podporo potrebnim poklicnim spretnostim in znanju v zvezi z zadevnimi reformami;

(d)zbiranje podatkov in statistik, razvijanje skupnih metodologij in po potrebi kazalnikov ali referenčnih meril;

(e)organizacija lokalne operativne podpore na področjih, kot so azil, migracije in nadzor meja;

(f)krepitev informacijskotehnoloških zmogljivosti, vključno s strokovnim znanjem, povezanim z razvojem, vzdrževanjem, delovanjem ter nadzorom kakovosti informacijskotehnološke infrastrukture in aplikacij, potrebnih za izvajanje ustreznih reform, kakor tudi strokovno znanje, povezano s programi, usmerjenimi v digitalizacijo javnih storitev;

(g)študije, raziskave, analize in ankete, ocenjevanja in ocene učinka ter priprava in objava navodil, poročil in učnega gradiva;

(h)komunikacijski projekti za dejavnosti učenja, sodelovanja, ozaveščanja in razširjanja ter izmenjavo dobrih praks; organiziranje akcij za ozaveščanje in obveščanje, medijskih kampanj in dogodkov, vključno z institucionalnim komuniciranjem in, kjer je ustrezno, komuniciranjem prek družabnih omrežij; in

(i)zbiranje in objava gradiv za širjenje informacij in rezultatov programa, tudi prek razvoja, upravljanja in vzdrževanja sistemov in orodij s pomočjo informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

Člen 19
Zahtevek za tehnično podporo

1.Država članica, ki želi prejeti tehnično podporo v okviru tega instrumenta, predloži Komisiji zahtevek za tehnično podporo, v katerem opredeli področja politike in prioritete za podporo v okviru programa, kot je določeno v členu 6. Komisija organizira razpise v okviru instrumenta za tehnično podporo, v katerih bodo določeni ustrezni roki za predložitev zahtevkov. Komisija lahko pripravi smernice v zvezi z glavnimi elementi, ki jih mora vsebovati zahtevek za podporo.

2.Države članice lahko vložijo zahtevek za tehnično podporo v naslednjih okoliščinah, povezanih z:

(a)izvajanjem reform, ki jih države članice začnejo na lastno pobudo, zlasti za doseganje trajnostne gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest;

(b)izvajanjem programov za ekonomsko prilagoditev v državah članicah, ki prejemajo finančno pomoč Unije v okviru obstoječih instrumentov, zlasti v skladu z Uredbo (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 32 za države članice, katerih valuta je euro, in Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002 33 za države članice, katerih valuta ni euro;

(c)izvajanjem reform za ohranjanje rasti v okviru procesa ekonomskega upravljanja, zlasti priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra ali ukrepov v zvezi z izvajanjem prava Unije;

(d)pripravo predloga reformnih zavez in izvajanjem reformnih zavez, ki so jih sprejele države članice;

(e)izvajanjem reform, ki so pomembne za pripravo na članstvo v euroobmočju za države članice, katerih valuta ni euro in ki so sprejele dokazljive ukrepe za uvedbo enotne valute v določenem časovnem okviru.

3.Komisija ob upoštevanju načel preglednosti, enakega obravnavanja in dobrega finančnega poslovodenja ter na podlagi dialoga z državo članico, tudi v okviru evropskega semestra, preuči zahtevek za podporo iz odstavka 1 na podlagi nujnosti, širine in globine ugotovljenih problemov, potreb po podpori na zadevnih področjih politike, analize socialno-ekonomskih kazalnikov in splošne upravne zmogljivosti države članice.

Komisija se na podlagi te analize ter ob upoštevanju obstoječih ukrepov in ukrepov, ki se financirajo iz skladov Unije ali njenih drugih programov, z zadevno državo članico v okviru načrta za sodelovanje in podporo dogovori o prednostnih področjih za podporo, ciljih, okvirnem časovnem razporedu, obsegu podpornih ukrepov, ki se zagotovijo, ter o približnem skupnem finančnem prispevku za tako tehnično podporo.

4.V načrtu za sodelovanje in podporo iz odstavka 3 so ločeno od druge tehnične podpore opredeljeni ukrepi, povezani s pripravo na članstvo v euroobmočju v skladu s členom 32. V načrtu so ločeno opredeljeni tudi ukrepi, povezani z reformnimi zavezami, ki so jih države članice sprejele v skladu s členoma 13 in 29.

Člen 20
Obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta ter komuniciranje o načrtih za sodelovanje in podporo 

1.Komisija načrt za sodelovanje in podporo s privolitvijo zadevne države članice brez nepotrebnega odlašanja posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu. Zadevna država članica lahko odreče tako privolitev zaradi občutljivih ali zaupnih informacij, katerih razkritje bi ogrozilo njene javne interese.

2.Ne glede na določbe iz odstavka 1 Komisija posreduje načrt za sodelovanje in podporo Evropskemu parlamentu in Svetu v naslednjih primerih:

(a)takoj ko zadevna država članica redigira vse občutljive ali zaupne informacije, katerih razkritje bi ogrozilo njene javne interese;

(b)po razumnem časovnem obdobju, po katerem razkritje ustreznih informacij ne bi negativno vplivalo na izvajanje podpornih ukrepov iz programa, v vsakem primeru pa najpozneje v dveh mesecih po izvedbi takih ukrepov na podlagi načrta za sodelovanje in podporo.

3.Komisija lahko sodeluje v dejavnostih komuniciranja, da zagotovi prepoznavnost financiranja Unije za podporne ukrepe, predvidene v načrtih za sodelovanje in podporo.

Člen 21
Drugi finančni prispevki za instrument za tehnično podporo

1.Poleg finančnih sredstev iz točk (b) in (c)(ii) člena 7(2) se lahko proračun za tehnično podporo v okviru programa financira tudi z dodatnimi prostovoljnimi prispevki držav članic.

2.Dodatni prostovoljni prispevki iz odstavka 1 lahko zajemajo prispevke v skladu s členom 100 uredbe [naslednica uredbe o skupnih določbah] in v skladu s postopkom iz navedenega člena, kot je navedeno v členu 7(4).

Člen 22
Dodatno financiranje

Ukrepi, ki se financirajo v okviru instrumenta za tehnično podporo, lahko prejmejo podporo iz drugih programov, instrumentov ali skladov Unije v okviru proračuna Unije, pod pogojem, da taka podpora ne krije istih stroškov.

Člen 23
Izvajanje instrumenta za tehnično podporo

1.Komisija izvaja instrument za tehnično podporo v okviru programa v skladu s finančno uredbo.

2.Ukrepe instrumenta za tehnično podporo v okviru programa lahko izvaja neposredno Komisija ali pa jih posredno izvajajo subjekti in osebe, ki niso države članice, v skladu s členom XX finančne uredbe. Podpora Unije za ukrepe iz člena 19 te uredbe se zagotovi v obliki:

(a)nepovratnih sredstev;

(b)pogodb o izvedbi javnega naročila;

(c)povračil stroškov zunanjim strokovnjakom, vključno s strokovnjaki nacionalnih, regionalnih ali lokalnih organov držav članic, ki zagotavljajo ali prejemajo podporo;

(d)prispevkov za skrbniške sklade, ki so jih vzpostavile mednarodne organizacije, in

(e)ukrepov, ki se izvajajo preko posrednega upravljanja.

3.Nepovratna sredstva se lahko dodelijo nacionalnim organom držav članic, skupini Evropske investicijske banke, mednarodnim organizacijam, osebam javnega ali zasebnega prava ter subjektom, ki so bili zakonito ustanovljeni v:

(a)državah članicah;

(b)državah Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu.

Stopnja sofinanciranja za nepovratna sredstva znaša do 100 % upravičenih stroškov.

4.Tehnično podporo lahko zagotovijo tudi posamezni strokovnjaki, ki so lahko pozvani, da prispevajo k izbranim dejavnostim, organiziranim v okviru programa, če je to potrebno za doseganje specifičnih ciljev iz točk (b) in (c)(ii) člena 5(2).

5.Komisija za izvajanje instrumenta za tehnično podporo z izvedbenimi akti sprejme programe dela, o katerih obvesti Evropski parlament in Svet.

V programih dela se navedejo dodelitve za instrument za tehnično podporo. V njih se opredelijo tudi ukrepi, potrebni za njihovo izvajanje, v skladu s splošnimi in specifičnimi cilji iz točke (b) člena 4 in točk (b) in (c)(ii) člena 5(2), merili za izbor in dodelitev nepovratnih sredstev ter z vsemi elementi, ki jih določa finančna uredba.

6.Da se zagotovi pravočasna razpoložljivost sredstev, se omejen del programa dela rezervira za posebne ukrepe v primeru nepredvidenih in ustrezno utemeljenih nujnih razlogov, ki terjajo takojšnje ukrepanje, vključno z resnimi motnjami v gospodarstvu ali pomembnimi okoliščinami, ki resno vplivajo na gospodarske ali socialne razmere v državi članici, nad katerimi država članica nima nadzora.

Komisija lahko na zahtevo države članice, ki želi prejeti tehnično podporo, sprejme posebne ukrepe v skladu s cilji in ukrepi, opredeljenimi v tem instrumentu, za zagotovitev tehnične podpore nacionalnim organom pri obravnavanju nujnih potreb. Taki posebni ukrepi so začasni in zanje veljajo samo pogoji iz člena 19(2). Izvajati se prenehajo po šestih mesecih, lahko pa jih nadomestijo ukrepi tehnične podpore v skladu s pogoji iz člena 19.

POGLAVJE IV
Konvergenčni instrument

Člen 24
Splošne določbe

1.Konvergenčni instrument za članstvo v euroobmočju je na voljo vsem upravičenim državam članicam, kot je navedeno v členu 2(6). Podporo sestavljata naslednji komponenti:

(a)komponenta finančne podpore in

(b)komponenta tehnične podpore.

2.Za komponento finančne podpore se uporabljajo določbe II, ki jih dopolnjujejo določbe iz členov 25 do 29.

3.Za komponento tehnične podpore se uporabljajo določbe poglavja III, ki jih dopolnjujejo določbe iz členov 30 do 32.

Oddelek 1
Finančna podpora

Člen 25
Upravičene reforme

Strukturne reforme, ki so upravičene do financiranja v okviru konvergenčnega instrumenta, so reforme, ki upravičenim državam članicam pomagajo pri pripravi na pridružitev euroobmočju. Te reforme so namenjene obravnavi izzivov, ki so bili ugotovljeni v okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik. 

Člen 26
Najvišji finančni prispevek, ki je na razpolago državam članicam

V Prilogi X je določen najvišji finančni prispevek, ki je na razpolago za vsako državo članico iz skupnih finančnih sredstev iz točke (c)(i) člena 7(2). Tak najvišji finančni prispevek se izračuna za vsako upravičeno državo članico z uporabo meril in metodologije, določenih v navedeni prilogi, na podlagi števila prebivalcev posamezne države članice in se uporablja za vse faze dodeljevanja in za razpise iz člena 10.

Brez poseganja v drugi pododstavek člena 7(2) je tak največji finančni prispevek na razpolago za dodelitev vsaki upravičeni državi članici, in sicer delno ali v celoti v vsaki fazi postopka dodeljevanja v skladu s postopkom iz člena 10, ter predstavlja dodatni prispevek, ki presega finančni prispevek iz člena 9, ki se odobri v zameno za dodatne reforme, ki jih zadevna država članica izvede v skladu s členom 25.

Člen 27
Predlog reformnih zavez

1.Upravičena država članica predloži predlog reformnih zavez v okviru komponente finančne podpore tega konvergenčnega instrumenta v skladu s členom 11.

2.V predlogu reformnih zavez iz odstavka 1 so določene reforme, ki se štejejo kot pomembne za pripravo države članice na sodelovanje v euroobmočju, predlog pa se sklicuje na uradni dopis vlade zadevne države članice Komisiji, v katerem je izražena jasna zaveza, da se bo v razumnem in opredeljenem časovnem okviru pridružila euroobmočju, in predstavljen verodostojen časovno omejen načrt, po posvetovanju s Komisijo, za izvedbo konkretnih ukrepov za pripravo na uspešno sodelovanje v euroobmočju, vključno z ukrepi za zagotovitev popolne usklajenosti nacionalne zakonodaje z zahtevami iz prava Unije (vključno z bančno unijo).

Tak predlog ne zadeva reform, ki so že predlagane ali se že financirajo v okviru orodja za izvajanje reform iz poglavja II.

3.Komisija oceni vsak predlog reformnih zavez, predložen v okviru komponente finančne podpore konvergenčnega instrumenta v skladu s členom 11. Poleg tega Komisija oceni tudi ustreznost predlaganih reformnih zavez za pripravo na sodelovanje v euroobmočju.

Člen 28
Sklep Komisije

1.Komisija sprejme sklep v skladu s členom 12(1), v katerem so navedeni isti elementi kot v navedenem členu v zvezi z reformnimi zavezami, ki jih mora izvesti upravičena država članica in ki so pomembni za pripravo na sodelovanje v euroobmočju. Ta sklep se sklicuje tudi na uradni dopis vlade zadevne države članice Komisiji, v katerem je izražena jasna zaveza, da se bo v razumnem in opredeljenem časovnem obdobju pridružila euroobmočju, in predstavljen verodostojen časovno omejen načrt, po posvetovanju s Komisijo, za izvedbo konkretnih ukrepov kot priprava na uspešno sodelovanje v euroobmočju, vključno z ukrepi za zagotovitev popolne usklajenosti nacionalne zakonodaje z zahtevami iz prava Unije (vključno z bančno unijo).

2.Finančni prispevek, določen v sklepu iz člena 12(1), se določi v skladu z istimi merili iz navedenega člena in v skladu z dodatnim merilom iz člena 27(3). Predstavlja ločen prispevek v primerjavi s finančnim prispevkom, dodeljenim v okviru instrumenta za izvajanje reform, in se dodeli v zameno za reforme, ki so pomembne za pripravo države članice na sodelovanje v euroobmočju in jih izvede zadevna država članica.

Člen 29
Dodatno financiranje

Reforme, ki se financirajo v okviru orodja za izvajanje reform v skladu s poglavjem II, se ne financirajo v okviru komponente finančne podpore konvergenčnega instrumenta.

Oddelek 2
Tehnična podpora

Člen 30
Upravičeni ukrepi

V skladu s cilji iz točke (b) člena 4 in točke (c)(ii) člena 5(2) lahko konvergenčni instrument v skladu s členom 18 financira ukrepe in dejavnosti za podporo reformam, ki upravičenim državam članicam pomagajo pri pripravi na pridružitev euroobmočju.

Člen 31
Zahtevek za tehnično podporo

1.Upravičena država članica predloži zahtevek za tehnično podporo v okviru konvergenčnega instrumenta v skladu s členom 19. Zahtevek se sklicuje tudi na uradni dopis vlade zadevne države članice Komisiji, v katerem je izražena jasna zaveza, da se bo v razumnem in opredeljenem časovnem obdobju pridružila euroobmočju, in predstavljen verodostojen časovno omejen načrt, po posvetovanju s Komisijo, za izvajanje konkretnih ukrepov kot priprava na uspešno sodelovanje v euroobmočju, vključno z ukrepi za zagotovitev popolne usklajenosti nacionalne zakonodaje z zahtevami iz prava Unije (vključno z bančno unijo).

2.V zahtevkih za tehnično podporo se navede, ali so pomembni za pripravo na članstvo v euroobmočju v skladu s členom 30, pri čemer se zagotovi ustrezna utemeljitev.

3.Komisija analizira zahtevke za tehnično podporo v okviru konvergenčnega instrumenta ločeno od drugih zahtevkov za tehnično podporo. Komisija pri izvajanju svoje analize v skladu s členom 19 upošteva tudi ustreznost zahtevka za pripravo na članstvo v euroobmočju.

4.V načrtu za sodelovanje in podporo iz člena 19(3) so ločeno od druge tehnične podpore opredeljeni ukrepi, povezani s pripravo na članstvo v euroobmočju.

Člen 32
Izvajanje tehnične podpore

V programih dela iz člena 23(5) se določi tudi dodelitev tehnične podpore upravičenim državam članicam v zvezi z reformami, ki pomagajo pri njihovi pripravi na pridružitev euroobmočju. V programih dela se opredelijo tudi ukrepi, potrebni za njihovo izvajanje, v skladu s splošnimi in specifičnimi cilji iz točke (b) člena 4 in točke (c)(ii) člena 5(2) te uredbe, merili za izbor in dodelitev nepovratnih sredstev ter z vsemi elementi, ki jih določa finančna uredba.

POGLAVJE V
Komplementarnost, spremljanje in ocenjevanje

Člen 33
Usklajevanje in komplementarnost

1.Komisija in zadevne države članice z ukrepi, sorazmernimi njihovim pristojnostim, spodbujajo sinergije in zagotavljajo učinkovito usklajevanje programa z drugimi programi in instrumenti Unije, zlasti z ukrepi, ki se financirajo iz skladov Unije. V ta namen:

(a)zagotavljajo komplementarnost, sinergijo, doslednost in skladnost med različnimi instrumenti na ravni Unije in nacionalni ravni, kadar je to ustrezno pa tudi na regionalni ravni, zlasti v zvezi z ukrepi, ki se financirajo iz skladov Unije, tako v fazi načrtovanja kot v fazi izvajanja;

(b)izboljšujejo mehanizme za usklajevanje, da se prepreči podvajanje prizadevanj; in

(c)zagotavljajo tesno sodelovanje med tistimi, ki so odgovorni za izvajanje na ravni Unije in na nacionalni ravni, kadar je to ustrezno, pa tudi na regionalni ravni, da dosežejo dosledne in racionalizirane podporne ukrepe v okviru vsakega od instrumentov, vzpostavljenih s to uredbo.

2.Komisija si prizadeva zagotoviti komplementarnost in sinergije s podporo, ki jo zagotavljajo druge ustrezne mednarodne organizacije.

Člen 34
Spremljanje izvajanja

1.Komisija spremlja izvajanje ukrepov programa in meri doseganje splošnih ciljev iz člena 4 in specifičnih ciljev iz člena 5. Kazalniki, ki se uporabijo za poročanje o napredku programa ter za spremljanje in ocenjevanje programa glede doseganja splošnih in specifičnih ciljev, so določeni v Prilogi III za vsak instrument programa. Spremljanje izvajanja je ciljno usmerjeno in sorazmerno z dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru različnih instrumentov programa.

2.Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 35
Letno poročilo

1.Komisija je o izvajanju programa letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.V zvezi z dejavnostmi finančne podpore letno poročilo vključuje informacije o napredku zadevnih držav članic pri izvajanju reformnih zavez v okviru orodja za izvajanje reform. Letno poročilo vključuje tudi enakovredne informacije o izvajanju komponente finančne podpore v okviru konvergenčnega instrumenta.

Komisija lahko za namene poročanja o dejavnostih finančne podpore iz pododstavka 1 uporabi vsebino ustreznih dokumentov, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra, kot je ustrezno.

3.V zvezi z dejavnostmi tehnične podpore letno poročilo vključuje informacije o:

(a)zahtevkih držav članic za podporo v skladu s členom 19(1);

(b)analizi uporabe meril iz člena 19(2), ki se uporabljajo za preučitev zahtevkov držav članic za podporo;

(c)načrtih za sodelovanje in podporo iz člena 19(3) in

(d)posebnih ukrepih, sprejetih skladno s členom 23(6).

4.V zvezi z dejavnostmi tehnične podpore letno poročilo vključuje tudi iste elemente iz odstavka 3, kar zadeva izvajanje komponente tehnične podpore v okviru konvergenčnega instrumenta.

Člen 36
Ocenjevanje programa

1.Komisija najpozneje štiri leta po začetku izvajanja programa Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži neodvisno poročilo o vmesni oceni programa, najpozneje štiri leta po koncu obdobja iz člena 1 pa neodvisno poročilo o naknadni oceni programa.

2.Ocena zajema orodje za izvajanje reform, instrument za tehnično podporo in konvergenčni instrument.

3.Poročilo o vmesni oceni vključuje informacije o doseganju ciljev programa, učinkovitosti porabe virov in evropski dodani vrednosti programa. Obravnava tudi nadaljnjo ustreznost vseh ciljev in ukrepov.

4.Poročilo o naknadni oceni vsebuje splošno oceno programa in vključuje informacije o njegovem dolgoročnem učinku.

POGLAVJE VI
Prehodne in končne določbe

Člen 37
Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem doslednih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2.Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom, njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz členov 4 in 5.

Člen 38

Prehodna določba

1.Za ukrepe in dejavnosti tehnične podpore, ki so se začeli izvajati 31. decembra 2020 ali pred tem datumom v skladu z Uredbo (EU) 2017/825, do njihovega zaključka še naprej velja navedena uredba.

2.Finančna sredstva programa iz točke (b) in točke (c)(ii) člena 7(2) lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, vključno s spremljanjem, komuniciranjem in ocenjevanjem, ki se zahtevajo v skladu z Uredbo (EU) 2017/825 in niso zaključeni do 31. decembra 2020.

3.Po potrebi se lahko v proračun po letu 2020 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 7(3), povezanih z upravljanjem ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2020.

Člen 39

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.6.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za podporo reformam za obdobje 2021–2027

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

Ekonomske in finančne zadeve

1.3.Predlog/pobuda se nanaša na:

✓ nov ukrep. 

◻ nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 34 . 

✓ podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep. 

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Strukturne reforme so spremembe, ki trajno spremenijo strukturo gospodarstva ali institucionalni in regulativni okvir, v katerem delujejo podjetja in ljudje. Če so skrbno izbrane in izvedene, lahko pospešijo proces socialne in ekonomske konvergence med državami članicami v euroobmočju in zunaj njega ter izboljšajo odpornost gospodarstev držav članic. To naj bi privedlo do večje blaginje ter nemotenega in stabilnega delovanja ekonomske in monetarne unije (EMU) kot celote.

Čeprav so strukturne reforme oblikovane za povečanje konkurenčnosti, potencialne rasti ter gospodarske in socialne odpornosti gospodarstva, se njihove koristi pogosto pokažejo šele dolgoročno, medtem ko so njihovi gospodarski, socialni in politični stroški pogosto kratkoročni. Nacionalne vlade se morda zato odpovejo izvajanju nekaterih reform. Izkušnje z izvajanjem mehanizma za usklajevanje ekonomskih politik v okviru evropskega semestra kažejo, da izvajanje reform ostaja počasno in neenakomerno porazdeljeno po državah članicah, kar škodljivo vpliva na konvergenco in odpornost gospodarstev držav članic EU in torej Unije kot celote.

Na podlagi tega Komisija predlaga nov program za podporo reformam (v nadaljnjem besedilu: program), ki zajema tri ločene instrumente, ki se med seboj dopolnjujejo: (i) orodje za izvajanje reform, (ii) nadaljevanje programa za podporo strukturnim reformam v obliki instrumenta za tehnično podporo in (iii) konvergenčni instrument za zagotavljanje posebne in ciljno usmerjene podpore državam članicam, ki niso članice euroobmočja in ki so sprejele dokazljive ukrepe za pridružitev euroobmočju v določenem časovnem okviru. Namen programa je torej podpora vladam in organom držav članic, in sicer na njihovo zahtevo ali na podlagi njihovih predlogov za reforme, pri prizadevanjih za oblikovanje in izvajanje strukturnih reform za ohranjanje rasti. Program naj bi prispeval k splošnemu cilju okrepitve kohezije, konkurenčnosti, produktivnosti, rasti in zaposlovanja. V ta namen bi moral zagotavljati finančne spodbude za dokončanje reform strukturne narave in tehnično podporo za okrepitev upravne zmogljivosti držav članic za reševanje izzivov, s katerimi se soočajo institucije, upravljanje, javne uprave ter ekonomski in socialni sektorji.

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Razlogi za ukrepanje na evropski ravni (predhodno)

Novi program za podporo reformam bo vsem državam članicam EU ponudil edinstveno kombinacijo instrumentov, s čimer bo učinek na ravni EU kar največji. Njegova glavna dodana vrednost je njegov prostovoljni značaj in spodbujanje prevzemanja odgovornosti za reforme s strani držav članic.

Instrument za izvajanje reform je neposreden odgovor na šibko izvajanje strukturnih reform na nacionalni ravni in na vrzel, ki je bila ugotovljena v sedanjem sistemu ekonomskega upravljanja EU. Čeprav je izvajanje strukturnih reform v državah članicah še vedno v nacionalni pristojnosti, bo ukrepanje na ravni EU spodbudilo k premagovanju političnega oklevanja pri sprejemanju reform (kar bi lahko bilo delno povezano s finančnimi ali političnimi kratkoročnimi stroški). Program je namenjen tudi zagotavljanju konkretne finančne podpore za izvajanje reform, opredeljenih v okviru evropskega semestra, ob upoštevanju načel subsidiarnosti.

Instrument za tehnično podporo (in komponento tehnične podpore v konvergenčnem instrumentu) bo še naprej krepil upravno zmogljivost držav članic z mrežo strokovnega znanja na ravni Unije v korist vseh držav članic, ki zaprosijo za podporo, ter spodbujal medsebojno zaupanje in nadaljnje sodelovanje med državami članicami in Komisijo.

Komponenta finančne podpore v konvergenčnem instrumentu, namenjena državam članicam, ki so v določenem časovnem okviru sprejele dokazljive ukrepe za uvedbo enotne valute, bo usmerjena v krepitev odpornosti teh držav članic na poti k pridružitvi euroobmočju in odpornosti euroobmočja kot celote, kar bo omogočilo pozitivne čezmejne učinke in/ali pozitivne učinke prelivanja za euroobmočje in Unijo kot celoto.

Pričakovana ustvarjena dodana vrednost Unije (naknadno)

Izvajanje strukturnih reform v državah članicah ostaja v nacionalni pristojnosti, vendar so izkušnje iz kriznih let pokazale, da reformna prizadevanja zaradi močnih povezav med gospodarstvi držav članic ne morejo biti zgolj nacionalno vprašanje. Usklajevanje gospodarskih politik se je okrepilo v okviru evropskega semestra, vendar je izvajanje priporočil za posamezne države do zdaj po državah članicah potekalo neenakomerno. Program bo zagotovil dodatno podporo za izvajanje reform v okviru evropskega semestra. S tem bo prispeval k makroekonomski stabilnosti ter ekonomski in socialni odpornosti držav članic. Njegov učinek tako ne bo omejen na nacionalno raven, ampak bo spodbudil tudi pozitivne učinke prelivanja v Uniji kot celoti.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Instrument za tehnično podporo je nadaljevanje obstoječega programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020, ki je začel veljati 20. maja 2017. Izvajanje programa za podporo strukturnim reformam se je začelo septembra 2017 s sprejetjem letnega delovnega programa za leto 2017 in se je marca 2018 nadaljevalo s sprejetjem delovnega programa za leto 2018. Čeprav je z regulativnega vidika zgodaj za formalno oceno programa za podporo strukturnim reformam, se je mogoče iz tehnične podpore, ki jo je prejela Grčija (prek delovne skupine za Grčijo) in Cipra (prek podporne skupine za Ciper) v okviru programov za prilagoditev in iz pripravljalnega ukrepa za strukturne reforme, izvedene v letu 2016 (3 000 000 EUR), naučiti marsičesa. Zlasti v primeru delovne skupine za Grčijo je ocena, izvedena leta 2014, potrdila, da je podpora, zagotovljena v obliki tehnične pomoči, znatno prispevala k izvajanju programa reform. Podobno je bilo tudi v posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča ugotovljeno, da je delovna skupina za Grčijo na splošno uspešno izpolnila svoj mandat in zagotovila ustrezno tehnično pomoč na področjih, ki so zajemala skoraj celoten spekter javne politike, kar je bilo večinoma v skladu s pogoji programa za ekonomsko prilagoditev.

Kot je že bilo omenjeno, je zaradi nedavnega izvajanja pripravljalnega ukrepa (delo na terenu se je končalo pred kratkim) in nedavnega sprejetja programa za podporo strukturnim reformam težko analizirati njegovo uspešnost in učinek, vendar je kljub temu mogoče sprejeti nekaj predhodnih ugotovitev:

•    program zapolnjuje vrzel pri izvajanju strukturnih reform, tako da podpira države članice na različnih stopnjah reformnega procesa,

•    sodelovanje v programu pomeni razmeroma nizko upravno breme v primerjavi z drugimi programi Unije, podporo pa je mogoče zagotoviti razmeroma hitro,

•    program za podporo strukturnim reformam veliko prispeva k usklajenemu izvajanju strateških prednostnih nalog Unije,

•    ukrepi programa za podporo strukturnim reformam pogosto prispevajo k razvoju in izvajanju rešitev za reševanje čezmejnih vprašanj in izzivov na ravni celotne Unije,

•    v nekaterih primerih je podpora omogočila tudi pridobitev financiranja iz drugih programov Unije, na primer z boljšo pripravo ali vključevanjem projektov v okviru skladov Unije,

•    zdi se, da države članice zelo cenijo izmenjavo strokovnega znanja in izkušenj z drugimi državami članicami ali strokovnjaki in

•    prostovoljni značaj sodelovanja v programu in sporazumna narava sodelovanja v celotnem postopku podpore prispevata k razvoju vzajemnega zaupanja in spodbujanju sodelovanja...]

1.4.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Program bo skladen z usklajevanjem politik, ki se izvaja v okviru evropskega semestra, in ga krepil. Hkrati je skladen z instrumentom evropskih strukturnih in investicijskih skladov, povezanim z naložbenimi projekti (skladi Unije) in drugimi programi Unije ter bo zagotovil finančni vzvod za sklade Unije. Poleg tega program gradi na tekočih izkušnjah programa za podporo strukturnim reformam.

Komisija bo še naprej zagotavljala, da se ukrepi, predlagani za izvajanje v okviru programa, med seboj dopolnjujejo in da se ne prekrivajo z drugimi programi in skladi Unije (vključno s skladi Unije). Usklajevanje bo še naprej zagotovljeno znotraj notranjih delovnih ureditev (prek mehanizma usklajevanja, podobnega že obstoječemu mehanizmu usklajevanja za tehnično podporo v okviru programa za podporo strukturnim reformam, ki vključuje predstavnike služb, ki jih program najbolj zadeva), kot tudi z državami članicami (odločitve o podpori državi članici bi med drugim upoštevale obstoječe ukrepe in ukrepe, ki se financirajo iz skladov in programov Unije).

Značilnost, da morajo biti reforme, za katere se plačajo finančni prispevki iz programa, opredeljene v okviru obstoječega procesa evropskega semestra, bo ključnega pomena za zagotavljanje dodatnosti in izogibanje temu, da bi program za podporo reformam podprl reforme, ki bi se izvedle v vsakem primeru. Poleg tega bo spremljanje izvajanja teh reform v okviru evropskega semestra zagotovilo dodatna varovala v ta namen.

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

✓ Časovno omejeno

–✓    trajanje od leta 2021 do leta 2027

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 35  

✓ Neposredno upravljanje – Komisija:

–✓ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

✓ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–✓ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–✓ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–✓ subjektom javnega prava,

–✓ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Predlog vključuje obveznosti glede spremljanja in ocenjevanja. Doseganje specifičnih ciljev se bo spremljalo na podlagi kazalnikov, navedenih v predlogu; Komisija bo letno poročala Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju programa;

Komisija bo Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo o vmesni oceni ter poročilo o naknadni oceni.

Poročilo o vmesni oceni bo vključevalo informacije o doseganju ciljev programa ter uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in evropski dodani vrednosti programa. Obravnavalo bo tudi vprašanje, ali so vsi cilji in ukrepi še vedno relevantni. Poročilo o naknadni oceni bo vsebovalo splošno oceno programa in bo vključevalo informacije o njegovem dolgoročnem učinku.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Ta program lahko izvaja neposredno Komisija ali pa ga posredno izvajajo subjekti in osebe, ki niso države članice, v skladu s členom 58(c) finančne uredbe (prihodnji člen 62(1)(c)).

V zvezi z zagotavljanjem tehnične podpore program temelji na izkušnjah programa za podporo strukturnim reformam, ki se izvaja v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, pri čemer se je kot privlačna značilnost programa izkazala njegova upravna preprostost. Za zagotovitev kontinuitete in ohranjanje skladnosti enotnega okvira za vse tri instrumente je najbolj primerna možnost neposredno upravljanje. Kjer je primerno, se bo glede na cilje politike in ob upoštevanju ciljev kontrole uporabljalo tudi posredno upravljanje z mednarodnimi organizacijami.

Neposredno upravljanje je tudi ustrezen način zagotavljanja finančnega prispevka v okviru orodja za izvajanje reform (tudi v okviru konvergenčnega instrumenta), ki je zasnovano kot „mehanizem spodbud“, sestavljen iz prenosa sredstev v proračune držav članic brez kakršne koli povezave s stroški. Neposredno upravljanje bo omogočilo potrebno aktivno sodelovanje med Komisijo in državami članicami pri pripravi in izvajanju reformnih zavez. Omogočilo bo tudi preglednejše, enostavnejše in hitrejše postopke. Dejstvo, da finančni prispevek ne bo povezan s stroški, bo prav tako privedlo do večje učinkovitosti in poenostavitve finančnega upravljanja.

Strategija kontrol (podrobnosti v točki 2.2.2) se šteje za primerno in uravnoteženo, saj na eni strani obravnava tradicionalno tveganje, povezano z neposrednim ali posrednim upravljanjem projektov ukrepov, ki jih izvaja Komisija (javna naročila in nepovratna sredstva, kot je podrobno opisano v točki 2.2.2), in na drugi strani finančni prispevek, ki ni povezan s stroški (za finančni instrument), kjer so transakcijska tveganja manjša.

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Glavna ugotovljena tveganja so:

1) pri orodju za izvajanje reform (tudi v okviru konvergenčnega instrumenta):

–tveganje, da se reformne zaveze ne bodo izvajale na zadovoljiv način,

–tveganja, povezana z nejasno opredeljenimi mejniki in kazalniki v izvedbenem aktu,

–tveganja napačne ocene ali zamud pri oceni, ali so bile reforme zadovoljivo zaključene, in

–tveganja, povezana z morebitno razveljavitvijo zneska finančnih prispevkov.

Ukrepi, ki bodo sprejeti za zmanjšanje tveganj, so naslednji:

–kontrolni sistem bo temeljil na temeljiti oceni stopnje izpolnjevanja reformnih zavez. Ker bo financiranje temeljilo na finančnih prispevkih, ki niso povezani s stroški, se pričakuje, da bo tveganje, povezano s transakcijami, zelo nizko.

2) Pri instrumentu za tehnično podporo (tudi v okviru konvergenčnega instrumenta):

tveganja, povezana z izbiro partnerjev (npr. mednarodnih finančnih institucij in končnih upravičencev), fazo sklepanja pogodb (prenos zahtev Komisije v pogodbeno dokumentacijo), spremljanjem in finančnimi transakcijami (neupoštevanje postopkov, ki jih določi Komisija) in merjenjem uspešnosti (nedoseganje vnaprej opredeljenih ciljev).

Ukrepi, ki bodo sprejeti za zmanjšanje navedenih tveganj, so naslednji:

–sledenje uveljavljenemu postopku ocenjevanja pred sklepom o dodelitvi pogodbe,

–predhodno preverjanje s strani službe za upravljanje programa in finančno preverjanje s strani finančne službe,

–hierarhična potrditev operacij po ustreznem zaporedju,

–predhodna ocena za pooblaščeni subjekt (stebrna ocena) in

–naknadne kontrole za odpravo sistemskih pomanjkljivosti predhodnih kontrol in prispevanje k popravkom neupravičeno izplačanih zneskov.

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njo povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

Na podlagi informacij iz načrta upravljanja podporne službe za strukturne reforme iz leta 2017 in letnega poročila o dejavnostih je ocena stroškovne učinkovitosti kontrol nižja od 5 %.

Stroški za osebje se ocenijo z uporabo približkov na podlagi analize organizacijske sheme in opisov delovnih mest, zunanji stroški kontrol pa temeljijo na vrednostih zadevnih pogodb in z njimi povezanih plačil.

Glede na predlagani način upravljanja, oceno tveganj in predlagano zmanjšanje tveganj je pričakovana stopnja napak nizka.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

V zvezi s programom bodo uvedeni različni ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti.

V skladu s strategijo Komisije za boj proti goljufijam, ki zajema celoten cikel odhodkov, bo podporna služba za strukturne reforme v zvezi s temi odhodki izvedla poseben akcijski načrt za boj proti goljufijam, in sicer ob upoštevanju sorazmernosti ter stroškov in koristi ukrepov, ki naj bi se izvedli. To bo na splošno temeljilo na izkušnjah, pridobljenih pri uporabi sedanje strategije podporne službe za strukturne reforme za boj proti goljufijam.

Ustrezni postopki notranjih kontrol se bodo uporabljali na vseh ravneh upravljanja in bodo zasnovani tako, da se zagotovi razumno zagotovilo za doseganje naslednjih ciljev: uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti operacij; zanesljivosti poročanja; varovanja sredstev in informacij; neustreznega upravljanja tveganj v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo osnovnih transakcij ter preprečevanjem, odkrivanjem, odpravo in spremljanjem goljufij in nepravilnosti.

Akcijski načrt za boj proti goljufijam bo vseboval opis sistema predhodnih in naknadnih preverjanj, ki temelji na sistemu rdečih zastavic, in opredelitev postopkov, ki jih mora uporabiti osebje, če odkrije goljufije ali nepravilnosti. Vseboval bo tudi informacije o delovnih dogovorih z uradom OLAF.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

•Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)	1 327,886	3 630 445	4 933,053	4 635 714	4 138,429	5 141,197	1 143,276		24 950,000
	plačila	(5)	68,063	100,239	3 614,685	6 620,071	3 123,585	3 126,681	5 621,473	2 675,203	24 950,000
• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)	6,731	6,865	7,003	7,1430	7,285	7,432	7,541		50,000
Odobritve iz RAZDELKA 2 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	=4+6	1 334,617	3 637,310	4 940,056	4 642,857	4 145,714	5 148,629	1 150,817		25 000,000
	plačila	=5+6	74,063	107,104	3 621,688	6 627,214	3 130,870	3 134,113	5 629,014	2 675,203	25 000,000

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

Razdelek večletnega finančnega okvira

7

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

34,250

37,410

40,723

40,723

40,723

40,723

40,723

275,275

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–✓    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–✓    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–◻    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–✓    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–✓    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice:

◻    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu in Evropski centralni banki „Novi proračunski instrumenti za stabilno euroobmočje v okviru Unije“, COM(2017) 822 final.

(2)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu, „Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020“, COM(2018) 98 final.

(3)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, „Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti“, SWD(2018) 171 final.

(4)    UL C , , str. .

(5)    Razmislek o poglobitvi ekonomske in monetarne unije, COM(2017) 291 z dne 31. maja 2017.

(6)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu in Evropski centralni banki „Novi proračunski instrumenti za stabilno euroobmočje v okviru Unije“, COM(2017) 822 final.

(7)    Uredba (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (UL L 129, 19.5.2017, str. 1).

(8)    Priloga k Izvedbenemu sklepu Komisije o sprejetju delovnega programa za leto 2017 in o financiranju programa za podporo strukturnim reformam ter razveljavitvi Sklepa C(2017) 3093, 2017, C(2017) 5780 final.

(9)    Priloga k Izvedbenemu sklepu Komisije o sprejetju delovnega programa za leto 2017 in o financiranju programa za podporo strukturnim reformam, 2018, C(2018) 1358 final.

(10)    Alvarez & Marsal Tax and, Adam Smith International, VC/2014/0002 Preliminary Evaluation of the Technical Assistance provided to Greece in 2011-2013 in the areas of Tax Administration and Central Administration Reform, (Prehodna ocena tehnične pomoči Grčiji v obdobju 2011–2013 na področju reforme davčne uprave in osrednje uprave), 2014.

(11)    Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 v zvezi s podporo za strukturne reforme v državah članicah, COM(2017) 826 final – 2017/0336 (COD).

(12)     http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/?fuseaction=ia .

(13)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1–14).

(14)    UL C , , str. .

(15)    UL C , , str. .

(16)    UL C , , str. .

(17)    UL C , , str. .

(18)    UL C , , str. .

(19)    Uredba (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (UL L 129, 19.5.2017, str. 1).

(20)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu in Evropski centralni banki „Novi proračunski instrumenti za stabilno euroobmočje v okviru Unije“, COM(2017) 822 final.

(21)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1–14).

(22)    UL C , , str. .

(23)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(24)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(25)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(26)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(27)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(28)    Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (UL L 209, 2.8.1997, str. 1).

(29)    UL C , , str. .

(30)    Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (UL L 306, 23.11.2011, str. 25)

(31)    Sklep Sveta z dne 29. septembra 2000 o sestavi in statutu Odbora za ekonomsko politiko (2000/604/ES) (UL L 257, 11.10.2000, str. 28–31).

(32)    Uredba (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L 140, 27.5.2013, str. 1).

(33)    Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (UL L 53, 23.2.2002, str. 1).

(34)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(35)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx.  

(36)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(37)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(38)    Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(39)

   Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave. Odhodki lahko v okviru vsakega od treh instrumentov iz člena 3 krijejo tudi stroške drugih podpornih dejavnosti, kot sta nadzor kakovosti in spremljanje projektov tehnične podpore na terenu, ter stroške medsebojnega svetovanja, strokovnjakov in strokovnih skupin za ocenjevanje in izvajanje strukturnih reform (člen 7(3)). Ti odhodki predstavljajo 50 milijonov EUR tj. 0,2 % programa za podporo reformam (20 milijonov EUR v okviru proračunske vrstice 06.02.02 in 30 milijonov EUR v okviru proračunske vrstice 06.02.03.02). 

(40)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(41)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(42)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(43)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj,31.5.2018

COM(2018) 391 final

PRILOGE

k

predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o vzpostavitvi programa za podporo reformam

{SEC(2018) 280 final}
{SWD(2018) 310 final}
{SWD(2018) 311 final}

PRILOGA I

Izračun najvišjega finančnega prispevka na državo članico

V tej prilogi je določena metodologija za izračun najvišjega finančnega prispevka, ki je na razpolago za vsako državo članico v okviru instrumenta za finančno podporo iz člena 9, in najvišjega finančnega prispevka, ki je na razpolago za vsako državo članico v okviru komponente finančne podpore konvergenčnega instrumenta iz člena 26.

Orodje za izvajanje reform

Najvišji finančni prispevek za državo članico v okviru orodja za izvajanje reform je opredeljen, kot sledi:

pri čemer:

FS (finančna podpora) pomeni razpoložljiva finančna sredstva v okviru orodja za izvajanje reform iz člena 7(2)(a); in

razdelitveni ključ države članice i, α i, ki je opredeljen kot:

je skupno število prebivalcev v državi i,

je skupno število prebivalcev vseh držav članic EU-27.

Z uporabo te formule se izračunata naslednji delež in znesek najvišjega finančnega prispevka v okviru orodja za izvajanje reform, ki bi bil na voljo posamezni državi članici v vsaki fazi in razpisu postopka dodeljevanja, opisanega v členu 10:

Komponenta finančne podpore v okviru konvergenčnega instrumenta

Najvišji finančni prispevek v okviru komponente finančne podpore konvergenčnega instrumenta iz člena 26 se določi z deležem razdelitvenega ključa vsake potencialne države članice euroobmočja v okviru orodja za izvajanje reform v vsoti razdelitvenih ključev vseh potencialnih držav članic euroobmočja v okviru orodja za izvajanje reform, in sicer:

najvišji finančni prispevek v okviru komponente finančne podpore konvergenčnega instrumenta za državo članico i je:

pri čemer CF (komponenta finančne podpore konvergenčnega instrumenta) pomeni razpoložljiva finančna sredstva v okviru komponente finančne podpore konvergenčnega instrumenta iz člena 7(2)(c)(i);

in

rezultat so naslednji deleži in zneski najvišjega finančnega prispevka v okviru komponente finančne podpore konvergenčnega instrumenta:

Dodatek: sorazmerna prilagoditev finančnega prispevka (člen 10(5))

V tem dodatku je določena metoda za določitev finančnega prispevka, ki se dodeli državam članicam, če preostali znesek skupnih sredstev, ki so na razpolago v okviru razpisa, organiziranega po izteku prvih dvajsetih mesecev, ne zadostuje za kritje finančnih prispevkov za države članice, ki so predložile predlog v okviru razpisa (ali v okviru instrumenta za izvajanje reform ali v okviru komponente finančne podpore za konvergenčni instrument).

V tem primeru se finančni prispevek, ki se dodeli državi članici i, izračuna, kot sledi:

pri čemer FCi pomeni finančna sredstva, dodeljena državi članici i, določena na podlagi meril iz člena 12(2) in se opredelijo kot:

in γ je faktor prilagoditve, opredeljen kot:

pri čemer se i nanaša na katero koli državo članico, ki je predložila predlog v okviru razpisa.

Finančni prispevek FCi bo:

·kadar je bil predlog države članice za reforme v okviru orodja za izvajanje reform ocenjen kot popolnoma skladen z merili iz člena 11(7), zato lahko pridobi najvišji finančni prispevek;

·kadar je bil predlog države članice za reforme v okviru orodja za izvajanje reform ocenjen kot zadovoljivo skladen z merili iz člena 11(7), zato lahko pridobi polovico najvišjega finančnega prispevka;

·kadar je bil predlog države članice za reforme v okviru komponente finančne podpore konvergenčnega instrumenta ocenjen kot popolnoma skladen z merili iz členov 11(7) in 27(3), zato lahko pridobi najvišji finančni prispevek; ali

· kadar je bil predlog države članice za reforme v okviru komponente finančne podpore konvergenčnega instrumenta ocenjen kot zadovoljivo skladen z merili iz členov 11(7) in 27(3), zato lahko pridobi polovico najvišjega finančnega prispevka.

PRILOGA II

Smernice za ocenjevanje

1. Področje uporabe

Namen teh smernic za ocenjevanje je, da bi skupaj s to uredbo služile kot podlaga za Komisijo, da na pregleden in pravičen način oceni predloge reformnih zavez, ki so jih predložile države članice, in določi finančni prispevek v skladu s cilji in drugimi zadevnimi zahtevami iz te uredbe pri izvajanju orodja za izvajanje reform in komponente finančne podpore konvergenčnega instrumenta. Te smernice so predvsem podlaga za uporabo meril za ocenjevanje in določitev finančnega prispevka iz člena 11(7) oziroma člena 12(2) in člena 28.

Smernice se torej ne uporabljajo niti za instrument za tehnično podporo niti za komponento tehnične podpore konvergenčnega instrumenta. Zato se ne uporabljajo za ocenjevanje zahtevkov za tehnično podporo iz členov 19 in 31.

Smernice za ocenjevanje so namenjene:

(a) dajanju dodatnih navodil o postopku ocenjevanja predlogov reformnih zavez, ki jih predložijo države članice;

(b) zagotavljanju nadaljnjih podrobnosti o merilih za ocenjevanje in določitvi ocenjevalne lestvice, ki se vzpostavi za zagotovitev pravičnega in preglednega postopka; in

(c) opredelitvi povezave med oceno, ki jo Komisija opravi v skladu z merili za ocenjevanje, in določitvijo finančnega prispevka, ki se določi v sklepu Komisije v zvezi z izbranimi reformnimi zavezami.

Smernice so orodje, ki Komisiji omogoča, da oceni predloge reformnih zavez, ki so jih predložile države članice, ter zagotovi, da orodje za izvajanje reform in komponenta finančne podpore konvergenčnega instrumenta zagotavljata finančne spodbude za izvajanje reform, ki so ustrezne in imajo visoko dodano vrednost, hkrati pa zagotavljata enako obravnavo med državami članicami.

2. Postopek

V skladu s členom 11 država članica, ki želi prejeti podporo v okviru orodja za izvajanje reform, Komisiji predloži predlog reformnih zavez. Predlog se ustrezno obrazloži in utemelji ter vsebuje vse elemente iz člena 11(3). Za pripravo visokokakovostnih predlogov reformnih zavez lahko Komisija organizira vzajemno svetovanje, da se zadevni državi članici pred predložitvijo predloga omogoči, da pridobi izkušnje drugih držav članic.

Komisija postopek ocenjevanja izvede v tesnem sodelovanju z zadevno državo članico. Komisija lahko poda pripombe ali zahteva dodatne informacije. Zadevna država članica predloži zahtevane dodatne informacije in lahko pred uradno predložitvijo revidira predlog, če je to potrebno. Komisija upošteva utemeljitev in elemente, ki jih je predložila zadevna država članica, ter vse druge zadevne informacije.

Komisija v skladu s členom 12(1) opravi oceno in z izvedbenim aktom sprejme sklep v štirih mesecih po uradni predložitvi predloga reformnih zavez zadevne države članice.

Za namen ocene predlogov reformnih zavez, ki jih predložijo države članice, lahko Komisiji pomagajo strokovnjaki.

Ne glede na oceno, ki jo opravi Komisija, lahko Odbor za ekonomsko politiko, ustanovljen s Sklepom Sveta 2000/604/ES 1 , poda tudi svoje mnenje o predlogih reformnih zavez, ki so jih predložile države članice.

V sklepu Komisije se določijo reformne zaveze, ki naj bi jih izvedla država članica, vključno z mejniki in cilji. V njem se določi obdobje za izvedbo reformnih zavez, ki ni daljše od treh let po sprejetju navedenega sklepa. Določijo se tudi podrobne ureditve in časovni razpored za poročanje zadevne države članice v okviru procesa evropskega semestra ter ustrezni kazalniki, povezani z doseganjem mejnikov in ciljev ter način zagotavljanja dostopa Komisije do ustreznih osnovnih podatkov. Nazadnje se v skladu s členom 12(2) s sklepom Komisije določi finančni prispevek, ki se dodeli za izbrane reformne zaveze.

3. Merila za ocenjevanje

Komisija v skladu s členom 11(7) oceni naravo in pomen predloga reformnih zavez in v ta namen upošteva naslednja merila:

(a)ali:

(1)se pričakuje, da bodo reformne zaveze učinkovito obravnavale izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra, in sicer:

–v priporočilih za posamezne države in v drugih zadevnih dokumentih evropskega semestra, ki jih je uradno sprejela Komisija, ali

–kjer je primerno, v postopku v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji;

(2)reformne zaveze predstavljajo celovit sveženj reform;

(3)se pričakuje, da bodo reformne zaveze okrepile uspešnost in odpornost gospodarstva zadevne države članice;

(4)se pričakuje, da bo imela izvedba reformnih zavez trajen učinek v prihodnosti, kjer je primerno, s krepitvijo institucionalnih in upravnih zmogljivosti zadevne države članice;

   in

(b)ali se pričakuje, da bodo notranje ureditve, ki so jih predlagale zadevne države članice, zagotovile učinkovito izvajanje reformnih zavez v obdobju največ treh let, vključno s predlaganimi mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki.

Komisija na podlagi opravljenega postopka ocenjevanja z ocenami ovrednoti predloge reformnih zavez, ki so jih predložile države članice, glede na vsako od meril za ocenjevanje iz člena 11(7), da oceni naravo in pomen predlogov v okviru instrumenta za finančno podporo ter z namenom določitve finančne dodelitve v skladu s členom 12(2).

Zaradi poenostavitve in učinkovitosti ima ocenjevalna lestvica pri vsakem merilu razpon od A do C, kot sledi:

3.1 Pričakuje se, da bodo reformne zaveze učinkovito obravnavale izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra

Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente:

Področje uporabe

Ocena

3.2 Reformne zaveze predstavljajo celovit sveženj reform

Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente:

Področje uporabe

Ocena

3.3 Pričakuje se, da bodo reformne zaveze okrepile uspešnost in odpornost gospodarstva zadevne države članice

Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente:

Področje uporabe

Ocena

3.4 Pričakuje se, da bo izvajanje reform imelo trajni vpliv, kjer je primerno, s krepitvijo institucionalne in upravne zmogljivosti

Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente:

Področje uporabe

Ocena

3.5 Pričakuje se, da bodo notranje ureditve, ki so jih predlagale zadevne države članice, zagotovile učinkovito izvajanje reformnih zavez v obdobju največ treh let, vključno s predlaganimi mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki

Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente:

Področje uporabe

Ocena

4. Določitev finančnega prispevka v okviru orodja za izvajanje reform

Komisija v skladu s členom 12(2) določi finančni prispevek, pri čemer upošteva naravo in pomen reform, ki jih je predlagala zadevna država članica, ocenjenih na podlagi meril iz člena 11(7). V ta namen uporabi naslednja merila:

(a)kadar predlog reformnih zavez, ki ga je predložila zadevna država članica, v celoti izpolnjuje merila iz člena 11(7), se reformne zaveze štejejo za „obsežne“, zadevni državi članici pa se dodeli celotni znesek največjega finančnega prispevka iz člena 9;

(b)kadar predlog reformnih zavez, ki ga je predložila zadevna država članica, zadovoljivo izpolnjuje merila iz člena 11(7), se reformne zaveze štejejo za „pomembne“, zadevni državi članici pa se dodeli polovica zneska največjega finančnega prispevka iz člena 9;

(c)kadar predlog reformnih zavez zadevne države članice meril iz člena 11(7) ne izpolnjuje zadovoljivo, se zadevni državi članici ne dodeli noben finančni prispevek.

Na podlagi postopka ocenjevanja in ob upoštevanju ocen Komisija dodeli finančni prispevek državam članicam na naslednji način:

5. Dodatno merilo v okviru konvergenčnega instrumenta

Komisija v skladu s členom 27(3) v okviru konvergenčnega instrumenta poleg meril iz člena 11(7), med katerimi je ocena pričakovanega vpliva na odpornost zelo pomembna za pripravo na članstvo v euroobmočju, oceni tudi ustreznost predlaganih reformnih zavez za pripravo zadevne države članice na sodelovanje v euroobmočju.

5.1 Ustreznost reformnih zavez za sodelovanje v euroobmočju

Komisija pri oceni v skladu s tem merilom upošteva naslednje elemente:

Področje uporabe

Ocena

5.2 Določitev finančnega prispevka v okviru konvergenčnega instrumenta

V okviru komponente finančne podpore konvergenčnega instrumenta v skladu s členoma 26 in 28 se finančni prispevek določi v skladu z istimi merili, ki so določena v člena 12(2), ter predstavlja ločen in dodaten prispevek, ki se dodeli v zameno za dodatne reforme, ki so pomembne za pripravo na sodelovanje v euroobmočju in jih izvede zadevna država članica.

Na podlagi postopka ocenjevanja in ob upoštevanju ocen Komisija dodeli finančni prispevek državam članicam na naslednji način:

PRILOGA III

Kazalniki

Doseganje ciljev iz členov 4 in 5 se meri na podlagi naslednjih kazalnikov, razčlenjenih po državah članicah in področjih ukrepanja.

Kazalniki se uporabljajo v skladu z razpoložljivimi podatki in informacijami, vključno s kvantitativnimi in/ali kvalitativnimi podatki.

Orodje za izvajanje reform

·kazalniki učinka:

(a)število sklenjenih reformnih zavez;

(b)skupni finančni prispevek, dodeljen predlogu za reforme;

·kazalniki rezultatov:

(c)število dokončanih reformnih zavez;

Instrument za tehnično podporo

·kazalniki učinka:

(d)število sklenjenih načrtov za sodelovanje in podporo;

(e)število izvedenih dejavnosti tehnične podpore;

(f)dosežki dejavnosti tehnične podpore, kot so akcijski načrti, časovni načrti, smernice, priročniki in priporočila;

·kazalniki rezultatov:

(g)rezultati zagotovljenih dejavnosti tehnične podpore, kot so sprejetje strategije, sprejetje novega zakona/akta ali sprememba obstoječega, sprejetje (novih) postopkov in ukrepov za okrepitev izvajanja reform;

Konvergenčni instrument

·za komponento finančne podpore: enaki kazalniki kot v točkah a) do c);

·za komponento tehnične podpore: enaki kazalniki kot v točkah d) do g).

Kazalniki učinka za program

·cilji, določeni v reformnih zavezah, ki so bili med drugim doseženi zaradi finančne podpore, prejete v okviru instrumentov programa,

·cilji, določeni v načrtih za sodelovanje in podporo, ki so bili med drugim doseženi zaradi tehnične podpore, prejete v okviru instrumentov programa.

Komisija naknadno oceno iz člena 36 opravi tudi zaradi vzpostavitve povezav med (finančno in tehnično) podporo programa in izvajanjem strukturnih reform v zadevni državi članici z namenom povečanja konkurenčnosti, produktivnosti, rasti, delovnih mest in kohezije.

(1)    Sklep Sveta z dne 29. septembra 2000 o sestavi in statutu Odbora za ekonomsko politiko (2000/604/ES) (UL L 257, 11.10.2000, str. 28–31).