EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 1.6.2018

COM(2018) 385 final

2018/0209(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1293/2013

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2018) 275 final}
{SWD(2018) 292 final}
{SWD(2018) 293 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

V tem predlogu je za datum začetka uporabe določen 1. januar 2021, pripravljen pa je za Unijo s 27 državami članicami, v skladu z uradnim obvestilom Združenega kraljestva, ki ga je Evropski svet prejel 29. marca 2017, o nameri Združenega kraljestva, da na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji izstopi iz Evropske unije in Euratoma.

•Razlogi in cilji

Okoljske in podnebne težave vplivajo na zdravje in kakovost življenja državljanov EU ter na razpoložljivost in stanje naravnih virov, kar ustvarja družbene in gospodarske stroške. Prehod na nizkoogljično in krožno gospodarstvo je projekt gospodarske modernizacije za Evropo in prednostna naloga Junckerjeve Komisije. Prehod na sodobno, čisto in bolj krožno gospodarstvo zahteva velike premike na področju naložb v smeri novih infrastruktur, novih tehnologij, novih poslovnih modelov ter novih načinov proizvodnje in potrošnje vseh vrst blaga in storitev, vključno z živili in naravnimi viri. EU je v svetovnem merilu vodilna na področju varstva okolja in podnebnih ukrepov. V zadnjih 40 letih je sprejela številne okoljske politike, ustanovila sklade in pripravila orodja, ki sestavljajo najsodobnejše standarde na svetu. To vlogo želi ohraniti in okrepiti.

Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta je nuja in hkrati prednostna naloga. Program LIFE ima katalitično vlogo pri olajšanju preobrazbe Unije v čisto, krožno, energijsko učinkovito, nizkoogljično družbo, odporno proti podnebnim spremembam. S ciljno usmerjeno podporo ukrepom politik in ukrepom za tržno uveljavljanje ohranja, varuje in izboljšuje kakovost okolja, varuje zdravje ljudi ter si prizadeva za preudarno in racionalno uporabo naravnih virov.

Poleg tega prispeva k zavezam, ki jih je EU sprejela v okviru Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, energetske unije ter energetske in podnebne politike do leta 2030 ter k dolgoročnim ciljem na področju razogljičenja. Hkrati je skladen z ambicijami EU, da v svetovnem merilu postane vodilna na področju obnovljivih virov energije.

Kot je navedeno v sporočilu Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope, je agenda Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in 17 ciljev trajnostnega razvoja poglavitni vodilni okvir za vse politike EU, zato se bodo uporabljali v celotnem prihodnjem večletnem finančnem okviru.

Dejavnosti v okviru programa LIFE za obdobje 2014–2020 1 so namenjene reševanju težav neposredno na terenu, glavni učinek programa pa je z njegovo katalitično vlogo posreden in podpira majhne ukrepe, namenjene za začetek, razširitev in pospešitev praks trajnostne proizvodnje, distribucije in potrošnje ter varstvo naravnega kapitala:

–z olajšanjem razvoja in izmenjave dobre prakse in znanja,

–s krepitvijo zmogljivosti in pospeševanjem izvajanja okoljske in podnebne zakonodaje in politik ter olajševanjem prehoda na čisto energijo,

–s pomočjo zainteresiranim stranem pri preizkušanju tehnologij in rešitev majhnega obsega in

–z uporabo sredstev iz drugih virov.

Ta pristop bi bilo treba še naprej uporabljati v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027.

Z vključevanjem podnebnih ukrepov v vse instrumente naslednjega večletnega finančnega okvira bo na voljo več finančnih sredstev za potrebne inovacije, socialno prilagajanje in krepitev vloge podjetij, zaposlenih in državljanov za razvoj zmogljivosti in spretnosti za pomoč v boju proti podnebnim spremembam. Program LIFE bo prispeval k malim inovacijam, ki bodo državljanom pomagale ukrepati za podnebje in za svojo skupnost.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Program LIFE je edini sklad EU, namenjen izključno za okoljske in podnebne cilje. S sorazmerno skromnim proračunom je usmerjen v nišo med programi EU za pomoč raziskavam in inovacijam na eni strani ter programom EU za financiranje obsežnega uvajanja na drugi. Program tako premošča vrzel med razvojem novega znanja in njegovo uporabo.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga in načelo subsidiarnosti

3.REZULTATI RETROSPEKTIVNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Retrospektivne ocene

Čeprav je bila najnovejša vmesna ocena programa LIFE za obdobje 2014‒2020 2 opravljena na začetku izvajanja programa, ko so se začeli le projekti za leti 2014 in 2015, je potrdila, da je program na dobri poti, da bo učinkovit, uspešen in ustrezen ter da prispeva k strategiji Evropa 2020. Poleg tega večina zainteresiranih strani meni, da je LIFE zelo pomemben instrument za obravnavanje okoljskih in podnebnih prednostnih nalog.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

V okviru vmesne ocene programa LIFE so bila izvedena številna posvetovanja, med drugim (i) 12-tedensko javno posvetovanje z več kot 250 odzivi, (ii) šest posebnih anket z več kot 200 odzivi in (iii) več kot 150 pogovorov (in po potrebi obiskov na kraju samem) z glavnimi zainteresiranimi skupinami, vključno z upravičenci projektov, koordinatorji projektov, službami Komisije, uradniki EASME, zunanjimi strokovnjaki za spremljanje in zainteresiranimi stranmi za finančne instrumente.

Upoštevano je bilo tudi mnenje Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o rezultatih vmesne ocene, saj so bile predvidene možnosti za program LIFE po letu 2020.

Za ta predlog je bilo širše posvetovanje z zainteresiranimi stranmi dopolnjeno z mnenji, prejetimi od nevladnih organizacij, in dodatnimi posvetovanji z zainteresiranimi stranmi v državah članicah.

Posvetovanja so potrdila pomen programa za obravnavo potreb in težav na področju podnebja in okolja ter pomembnost njegovega nadaljevanja, vključno v vsemi glavnimi vrstami posredovanja. Poudarjeno pa je bilo, da je treba poenostaviti njegovo upravljanje. Predlagana je bila tudi okrepitev katalitičnih učinkov in potenciala integriranih projektov.

•Ocena učinka

Za izboljšanje uspešnosti in katalitične vloge programa sta bili raziskani dve možnosti, s katerima bi se izboljšala dostopnost za prosilce iz vseh držav članic EU. Pozitivno je bila ocenjena možnost zagotavljanja centralizirane podpore celotni mreži nacionalnih kontaktnih točk namesto sedanjih nacionalnih projektov krepitve zmogljivosti (dostopnih samo nekaterim državam članicam), ki bi jo bilo treba izvesti. Pozneje bi lahko obravnavali možnost zvišanja ravni sofinanciranja, ki bi jo po možnosti prilagodili med izvajanjem programa.

Za izboljšanje uspešnosti in katalitične vloge programa je bilo obravnavanih nekaj dodatnih možnosti. Te so bile ocenjene pozitivno. Razširitev uporabe integriranih projektov v prihodnje strateške integrirane projekte se na podlagi izkušenj s pilotnimi integriranimi projekti v tem programu LIFE šteje za mehanizem, ki ustvarja največji učinek. Šteje se, da je prednostna naloga povečanje obsega uporabe in števila strateških integriranih projektov. Za to bi bilo potrebno povečanje proračuna v primerjavi s sedanjim proračunom programa LIFE.

Ocena učinka je pokazala, da bi bilo treba podporo za krepitev zmogljivosti za prehod na čisto energijo, ki prispeva k blažitvi podnebnih sprememb in se trenutno financira v okviru Obzorja 2020 za obdobje 2014–2020, v naslednjem večletnem finančnem okviru preseliti v program LIFE. Razlog za to je, da je program LIFE z vidika intervencijske logike, ciljev in mehanizmov za izvajanje ter ciljne skupine upravičencev primernejši od okvira za raziskave in inovacije, ki je ustreznejši za razvoj prototipnih tehnologij kakor za podporo njihovemu ponavljanju in izboljševanju. Vključitev podprograma za prehod na čisto energijo v program LIFE bi te pomanjkljivosti odpravila in povečala splošno skladnost financiranja Unije, hkrati pa ponudila potencial za sinergijo z drugimi okoljskimi in podnebnimi ukrepi. Na področju podnebnih ukrepov bo program LIFE kot nadaljevanje programa LIFE za obdobje 2014–2020 vključeval tudi podprogram za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic.

V oceni učinka je upoštevano tudi, kako bi bilo mogoče okrepiti vlogo programa pri izvajanju politike Unije o naravi in biotski raznovrstnosti. Čeprav se je štelo, da možnost velikega sklada z deljenim upravljanjem v okviru programa LIFE ni učinkovita, bi lahko program LIFE imel okrepljeno vlogo pri vključevanju politike o naravi in biotski raznovrstnosti v druge politike in programe financiranja EU na podlagi bolj uravnoteženega dodatka proračuna, ki bi ga povečali ti programi financiranja.

Ugotovljeno je bilo tudi, da bi moral program še naprej financirati majhna nepovratna sredstva za biotsko raznovrstnost prek prostovoljne sheme za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve na evropskih čezmorskih ozemljih.

Za konsolidacijo elementov programa, ki se nanašajo na naravo in biotsko raznovrstnost, je bil na področju okolja vzpostavljen poseben podprogram za naravo in biotsko raznovrstnost. Področje okolja zajema tudi podprogram za krožno gospodarstvo in kakovost življenja, ki je namenjen podpori drugim vidikom okoljske politike Unije, zlasti prehodu na krožno gospodarstvo, dobro in učinkovito upravljanje okoljskih virov, kot so zrak, voda in tla, ter spodbujanje dobrega okoljskega upravljanja.

Možnosti za krepitev ponavljanja ter za povečanje prožnosti programa in možnosti usmerjanja na ključne in nastajajoče zadeve s poenostavitvijo uredbe in večletnega delovnega programa nimajo resnih negativnih posledic; vključiti bi bilo treba oboje.

Odbor za regulativni nadzor je za oceno učinka 13. aprila 2018 izdal pozitivno mnenje s pridržki.

V mnenju o osnutku ocene učinka je zahteval dodatna pojasnila o sistemu spremljanja in predlaganih kazalnikih te pobude. Zahteval je tudi, da se priznajo posledice, ki jih bodo predlagane razširitve obsega programa LIFE na naravo imele za filozofijo, strukturo in mehanizme za izvajanje programa LIFE. Priporočila iz mnenja so bila vključena v poročilo. Natančneje, ocena učinka je bila razširjena, da kaže, kako se bodo obravnavale ugotovljene pomanjkljivosti na področju sistema spremljanja za tekoče programsko obdobje. Poleg tega je bil seznam kazalnikov za oceno programa popravljen, da je bolje usklajen s cilji programa. V prilogo 8 je bila vključena podrobnejša analiza možnosti za razširitev obsega programa LIFE na naravo in biotsko raznovrstnost, v oceni učinka pa je bila možnost na novo opisana.

Povzetek in pozitivno mnenje odbora za regulativni nadzor sta na voljo tukaj: http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/?fuseaction=ia&year=2018&serviceId=11&s=Search.

•Poenostavitev

V skladu z novo finančno uredbo se načrtovanje in podrobne odločitve o upravljanju programa odložijo na večletne delovne programe. V tej fazi se sprejmejo ustrezni ukrepi za poenostavitev postopkov upravljanja, kot je navedeno v oceni učinka.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

2018/0209 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1293/2013

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 4 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 5 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Okoljska in podnebna politika ter ustrezna politika za čisto energijo in zakonodaja Unije so precej prispevale k izboljšanju stanja okolja. Kljub temu so še vedno veliki okoljski in podnebni izzivi, ki bodo imeli precejšnje negativne posledice za Unijo in dobrobit njenih državljanov, če ne bodo obravnavani.

(2)Program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE), vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 6 za obdobje 2014‒2020, je zadnji v nizu programov EU v zadnjih 25 letih, ki podpirajo izvajanje okoljske in podnebne zakonodaje ter prednostnih nalog politik. V nedavni vmesni oceni je bil pozitivno ocenjen 7 kot program, ki je na dobri poti, da bo učinkovit, uspešen in ustrezen. Program LIFE za obdobje 2014–2020 bi se torej moral nadaljevati z nekaterimi spremembami, ugotovljenimi v vmesni oceni in poznejših ocenah. V skladu s tem bi bilo treba pripraviti program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) (v nadaljnjem besedilu: program) za obdobje od leta 2021.

(3)V prizadevanju za doseganje ciljev Unije, določenih v zakonodaji, politiki, načrtih in mednarodnih obveznostih na področju okolja, podnebja in s tem povezane čiste energije, bi moral program prispevati k prehodu na čisto, krožno, energijsko učinkovito, nizkoogljično gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam, k varovanju in izboljševanju kakovosti okolja ter k zaustavitvi in spremembi trenda izgube biotske raznovrstnosti, in to z neposrednimi posegi ali s podpiranjem vključevanja navedenih ciljev v druge politike.

(4)Unija si prizadeva razviti celovit odziv na cilje trajnostnega razvoja iz agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, ki poudarjajo neločljivo povezanost upravljanja naravnih virov za zagotovitev njihove dolgoročne razpoložljivosti, ekosistemskih storitev, njihove povezave z zdravjem ljudi ter trajnostne in socialno vključujoče gospodarske rasti. V tem duhu bi moral program precej prispevati h gospodarskemu razvoju in socialni koheziji.

(5)Program bi moral prispevati k trajnostnemu razvoju in uresničevanju ciljev zakonodaje, strategij, načrtov ali mednarodnih obveznosti Unije na področju okolja, podnebja in čiste energije, zlasti agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 8 , Konvencije o biološki raznovrstnosti 9 in Pariškega sporazuma, sprejetega v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah 10 (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum o podnebnih spremembah).

(6)Da se dosežejo splošni cilji, je posebej pomembno izvajanje svežnja o krožnem gospodarstvu 11 , okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 12 , 13 , 14 , zakonodaje Unije o naravi 15 in sorodnih politik 16 , 17 , 18 , 19 , 20 .

(7)Spoštovanje zavez, ki jih je Unija sprejela v okviru Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, zahteva preoblikovanje Unije v energijsko učinkovito, nizkoogljično družbo, odporno proti podnebnim spremembam. Za to so potrebni ukrepi, s posebnim poudarkom na sektorjih, ki najbolj prispevajo k trenutnim ravnem emisij CO2 in onesnaževanju, ki bodo prispevali k izvajanju okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 in integriranih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav članic ter pripravam za strategijo Unije za podnebje in energijo do sredine stoletja in dolgoročno. Program bi moral vključevati tudi ukrepe, ki prispevajo k izvajanju politike Unije za prilagajanje podnebnim spremembam, da se zmanjša občutljivost za negativne posledice podnebnih sprememb.

(8)Prehod na čisto energijo je nujen prispevek za blažitev podnebnih sprememb, ki bo koristil tudi okolju. Ukrepi za krepitev zmogljivosti, ki podpirajo prehod na čisto energijo in se do leta 2020 financirajo v okviru programa Obzorje 2020, bi se morali vključiti v program, saj njihov cilj ni financirati odličnost in ustvarjati inovacije, ampak olajšati prevzem tehnologije, ki je že na voljo in bo prispevala k blažitvi podnebnih sprememb. Vključitev teh dejavnosti za krepitev zmogljivosti v program ponuja možnosti za sinergijo med podprogrami in povečuje splošno skladnost financiranja Unije. Zato bi bilo treba zbirati in razširjati podatke o uporabi obstoječih rešitev za raziskave in inovacije v projektih LIFE, vključno iz programa Obzorje Evropa in njegovih predhodnikov.

(9)Po ocenah učinka zakonodaje o čisti energiji bodo za doseganje energetskih ciljev Unije do leta 2030 v obdobju 2021–2030 potrebne dodatne naložbe v vrednosti dodatnih 177 milijard EUR na leto. Največje vrzeli so pri naložbah v razogljičenje zgradb (energijska učinkovitost in manjši obnovljivi viri energije), kjer je treba kapital usmeriti v projekte velikega obsega. Eden od ciljev podprograma za prehod na čisto energijo je krepitev zmogljivosti za razvoj in združevanje projektov, kar bi hkrati olajšalo črpanje sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter spodbudilo naložbe v čisto energijo tudi z uporabo finančnih instrumentov, ki so na voljo v okviru InvestEU.

(10)Sinergija z Obzorjem Evropa bi morala zagotoviti, da se med procesom načrtovanja strateških raziskav in inovacij Obzorja Evropa ugotovijo in določijo potrebe po raziskavah in inovacijah za reševanje okoljskih, podnebnih in energetskih izzivov v EU. Program LIFE bi moral biti še naprej katalizator za izvajanje politike in zakonodaje EU na področju okolja, podnebja in čiste energije, vključno s prevzemanjem in uporabo rezultatov raziskav in inovacij iz Obzorja Evropa, ter olajšati njihovo uporabo v širšem obsegu, kjer je lahko v pomoč pri reševanju vprašanj s področja okolja, podnebja ali prehoda na čisto energijo. Evropski svet za inovacije Obzorja Evropa lahko zagotovi podporo za širšo uporabo in trženje novih prodornih zamisli, ki se lahko pojavijo med izvajanjem projektov LIFE.

(11)Ukrep, ki je prejel prispevek iz programa, lahko prejme tudi prispevek iz katerega koli drugega programa Unije, če prispevka ne krijeta istih stroškov. Ukrepi, ki prejmejo kumulativno financiranje iz različnih programov Unije, se revidirajo samo enkrat, revizija pa zajame vse vključene programe in njihova pravila, ki se uporabljajo.

(12)Najnovejši sveženj Unije o pregledu izvajanja okoljske politike 21 kaže, da je potreben precejšen napredek za pospešitev izvajanja pravnega reda Unije na področju okolja ter okrepitev vključevanja okoljskih in podnebnih ciljev v druge politike. Zato bi moral program spodbujati doseganje potrebnega napredka z razvojem, preskušanjem in ponavljanjem novih pristopov; podpiranjem razvoja, spremljanja in pregleda politike; krepitvijo vključevanja zainteresiranih strani; vključitvijo naložb iz naložbenih programov Unije ali drugih finančnih virov ter podpiranjem ukrepov za premagovanje raznih ovir za učinkovito izvajanje ključnih načrtov, ki jih zahteva okoljska zakonodaja.

(13)Zaustavitev in sprememba trenda izgube biotske raznovrstnosti, tudi v morskih ekosistemih, zahtevata podporo za razvoj, izvajanje, izvrševanje in oceno ustrezne zakonodaje in politike Unije, vključno s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 22 , Direktivo Sveta 92/43/EGS 23 , Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta 24 in Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 25 , zlasti z razvojem baze znanja za pripravo in izvajanje politike ter z razvojem, preskušanjem, prikazom in uporabo dobrih praks in najboljših rešitev v majhnem obsegu ali prilagojenih za posebne lokalne, regionalne ali nacionalne okvire, vključno z integriranimi pristopi za izvajanje prednostnih okvirov ukrepanja, pripravljenih na podlagi Direktive 92/43/EGS. Unija bi morala spremljati svoje izdatke, povezane z biotsko raznovrstnostjo, da bi izpolnila obveznosti poročanja iz Konvencije o biološki raznovrstnosti. Izpolnjene bi morale biti tudi zahteve za spremljanje iz druge ustrezne zakonodaje Unije.

(14)Najnovejša vrednotenja in ocenjevanja, vključno z vmesnim pregledom strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 in preverjanjem ustreznosti zakonodaje o naravi, kažejo, da je eden glavnih razlogov za nezadostno izvajanje zakonodaje Unije o naravi in strategije za biotsko raznovrstnost pomanjkanje ustreznega financiranja. Glavni instrumenti Unije za financiranje, vključno z [Evropskim skladom za regionalni razvoj, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo], lahko veliko prispevajo k zadovoljevanju navedenih potreb. Program lahko še izboljša učinkovitost takega vključevanja s strateškimi projekti za naravo, namenjenimi pospeševanju izvajanja zakonodaje in politike Unije o naravi in biotski raznovrstnosti, vključno z ukrepi iz prednostnih okvirov ukrepanja, pripravljenih v skladu z Direktivo 92/43/EGS. Strateški projekti za naravo bi morali podpirati programe ukrepov v državah članicah za vključevanje ustreznih ciljev za naravo in biotsko raznovrstnost v druge politike in programe financiranja, kar bi zagotovilo, da se za izvajanje teh politik zberejo ustrezna sredstva. Države članice bi se lahko v svojih strateških načrtih za skupno kmetijsko politiko odločile, da bodo delež odobrenih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja uporabile za podpiranje ukrepov, ki dopolnjujejo strateške projekte za naravo, kot so opredeljeni v tej uredbi.

(15)Prostovoljna shema za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve na evropskih čezmorskih ozemljih spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti, vključno z morsko, in trajnostne rabe ekosistemskih storitev, vključno s pristopi za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev podnebnih sprememb, ki temeljijo na ekosistemih, v najbolj oddaljenih regijah, čezmorskih državah ter na čezmorskih ozemljih Unije. Shema za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve na evropskih čezmorskih ozemljih pomaga ozaveščati o ekološkem pomenu najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav in ozemelj za ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti. Čezmorske države in ozemlja so se v svojih ministrskih izjavah leta 2017 in 2018 zahvalile za ta sistem majhnih nepovratnih sredstev za biotsko raznovrstnost. Primerno je, da se programu omogoči, da še naprej financira sisteme majhnih nepovratnih sredstev za biotsko raznovrstnost v najbolj oddaljenih regijah, čezmorskih državah in na čezmorskih ozemljih.

(16)Spodbujanje krožnega gospodarstva zahteva spremembo miselnosti glede oblikovanja, proizvodnje, potrošnje in odlaganja materialov in izdelkov, vključno s plastiko. Program bi moral prispevati k prehodu na model krožnega gospodarstva tako, da bi bila finančna pomoč namenjena več subjektom (podjetjem, javnim organom in potrošnikom), zlasti z uporabo, razvojem in ponovno uporabo najboljše tehnologije, dobrih praks in najboljših rešitev, prilagojenih posebnim lokalnim, regionalnim ali nacionalnim okoliščinam, vključno s celostnimi pristopi za izvajanje načrtov ravnanja z odpadki in preprečevanja nastajanja odpadkov. S podpiranjem izvajanja strategije za plastiko se lahko sprejmejo zlasti ukrepi za reševanje problema morskih odpadkov.

(17)Dolgoročni cilj EU za politiko o zraku je doseči ravni kakovosti zraka, ki ne povzročajo pomembnih negativnih vplivov na zdravje ljudi niti ga ne ogrožajo. Ozaveščenost javnosti o onesnaženosti zraka je visoka, državljani pa od organov pričakujejo ukrepanje. Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta 26 poudarja vlogo, ki jo lahko ima financiranje Unije pri doseganju ciljev s področja čistega zraka. Zato bi moral program podpirati projekte, vključno s strateškimi integriranimi projekti, ki imajo zmožnost, da zberejo večji prispevek javnih in zasebnih sredstev, prikazujejo dobre prakse in spodbujajo izvajanje načrtov in zakonodaje o kakovosti zraka, in to na lokalni, regionalni, medregionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni.

(18)Direktiva 2000/60/ES je določila okvir za varstvo površinskih voda, obalnega morja, somornic in podzemne vode v Uniji. Cilje direktive podpira Načrt za varovanje evropskih vodnih virov 27 , ki poziva k boljšemu izvajanju in večjemu vključevanju ciljev vodne politike v druge politike. Zato bi moral program podpirati projekte, ki prispevajo k učinkovitemu izvajanju Direktive 2000/60/ES in druge zakonodaje Unije o vodi, ki prispeva k doseganju dobrega stanja vodnih teles Unije z uporabo, razvojem in ponavljanjem dobrih praks ter z uporabo dopolnilnih ukrepov v okviru drugih programov ali finančnih sredstev Unije.

(19)Varstvo in obnova morskega okolja sta eden splošnih ciljev okoljske politike Unije. Program bi moral podpirati: upravljanje, ohranjanje, obnovo in spremljanje biotske raznovrstnosti in morskih ekosistemov zlasti na morskih območjih omrežja Natura 2000 ter varstvo vrst v skladu s prednostnimi okviri ukrepanja, pripravljenimi v skladu z Direktivo 92/43/EGS; doseganje dobrega okoljskega stanja v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta 28 ; spodbujanje čistega in zdravega morja; izvajanje evropske strategije za plastiko v krožnem gospodarstvu, zlasti za reševanje problematike izgubljenega ribolovnega orodja in morskih odpadkov; in spodbujanje sodelovanja Unije v mednarodnem upravljanju oceanov, ki je bistveno za doseganje ciljev agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in za zagotavljanje zdravih oceanov za prihodnje rodove. Strateški integrirani projekti in strateški projekti za naravo v okviru programa bi morali vključevati ustrezne ukrepe za varstvo morskega okolja.

(20)Za izboljšanje upravljanja zadev na področju okolja in podnebnih sprememb ter povezanih zadev v zvezi s prehodom na čisto energijo je treba v posvetovanje o zadevnih politikah in njihovo izvajanje vključiti civilno družbo, in sicer z ozaveščanjem javnosti, sodelovanjem potrošnikov in vključevanjem širšega kroga zainteresiranih strani, vključno z nevladnimi organizacijami.

(21)Izboljšanje upravljanja na vseh ravneh bi moral biti medsektorski cilj za vse podprograme programa, hkrati pa bi moral program podpirati razvoj in izvajanje horizontalne zakonodaje o okoljskem upravljanju, vključno z zakonodajo o izvajanju Konvencije Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah 29 .

(22)Program bi moral subjekte na trgu pripraviti za prehod na čisto, krožno, energijsko učinkovito, nizkoogljično gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam in jih pri tem podpirati s preskušanjem novih poslovnih priložnosti, nadgradnjo poklicnih znanj, olajševanjem dostopa potrošnikov do trajnostnih izdelkov in storitev, vključevanjem in opolnomočenjem usmerjevalcev mnenj ter preskušanjem novih metod za prilagajanje obstoječih procesov in poslovnega okolja. Da bi podprli prevzemanje trajnostnih rešitev na širšem trgu, bi bilo treba spodbujati sprejemanje v širši javnosti in vključevanje potrošnikov.

(23)Velike naložbe v okolje in podnebne ukrepe na ravni Unije financirajo zlasti večji programi financiranja Unije (vključevanje). Strateški integrirani projekti in strateški projekti za naravo, ki bodo pripravljeni v okviru programa, bi morali glede na svojo katalitično vlogo spodbujati priložnosti za financiranje v okviru navedenih programov financiranja in drugih virov financiranja, kot so nacionalni skladi, ter ustvarjati sinergijo.

(24)Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z obveznostmi Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in zavezami glede ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in prizadevanju za doseganje splošnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov Unije namenjenih podpiranju podnebnih ciljev. Pričakuje se, da bodo ukrepi iz tega programa 61 % skupnih finančnih sredstev programa prispevali za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja.

(25)Glede na člen 349 PDEU ter posebne potrebe in občutljivost najbolj oddaljenih regij bi bilo treba pri izvajanju programa ustrezno upoštevati strategijo za te regije 30 . Poleg okoljske in podnebne politike ter politike za prehod na čisto energijo bi bilo treba upoštevati tudi druge politike Unije.

(26)Komisija bi morala za pomoč pri izvajanju programa sodelovati z nacionalnimi kontaktnimi točkami programa, organizirati seminarje in delavnice, objavljati sezname projektov, ki se financirajo v okviru programa, ali izvajati druge dejavnosti za obveščanje o rezultatih projektov in omogočanje izmenjave izkušenj, znanja in dobrih praks ter ponavljanja rezultatov projektov v celotni Uniji. Take dejavnosti bi morale biti usmerjene predvsem na države članice, ki črpajo malo sredstev, ter omogočiti komunikacijo in sodelovanje med upravičenci projektov, prosilci ali zainteresiranimi stranmi v okviru dokončanih ali tekočih projektov na istem področju.

(27)Mreža Evropske unije za izvajanje in uveljavljanje okoljskega prava (IMPEL), Evropska mreža tožilcev za okolje (ENPE) in Forum sodnikov Evropske unije za okolje (EUFJE) so bili ustanovljeni, da bi olajšali sodelovanje med državami članicami in imeli edinstveno vlogo pri izvrševanju okoljske zakonodaje Unije. Zagotavljajo precejšen prispevek h krepitvi doslednosti pri izvajanju in izvrševanju okoljske zakonodaje Unije po vsej Uniji, preprečujejo izkrivljanje konkurence, prispevajo k izboljšanju kakovosti okoljskih inšpekcijskih pregledov in mehanizmov za izvrševanje zakonodaje prek omrežij na ravni Unije in na ravni držav članic ter omogočajo izmenjavo informacij in izkušenj na različnih upravnih ravneh ter z usposabljanjem in poglobljenimi razpravami o okoljskih vprašanjih ter vidikih izvrševanja, vključno s postopki spremljanja in izdaje dovoljenj. Glede na njihov prispevek k ciljem programa je primerno, da se odobri dodelitev nepovratnih sredstev za IMPEL, ENPE in EUFJE brez razpisa za zbiranje predlogov, da se zagotovi nadaljevanje podpore dejavnostim teh združenj. Razpis morda ne bo potreben niti v drugih primerih v skladu s splošnimi zahtevami finančne uredbe, npr. za organe, ki jih imenujejo države članice, ki so tudi odgovorne za njihovo delovanje, če so te države članice z zakonodajnim aktom Unije določene kot upravičenke do nepovratnih sredstev.

(28)Primerno je, da se za program določijo finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 31 .

(29)Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Predpisana so v finančni uredbi, določajo pa zlasti postopek za določitev in izvajanje proračuna z nepovratnimi sredstvi, javnimi naročili, nagradami in posrednim izvajanjem ter preglede odgovornosti finančnih subjektov. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje pravne države nujen predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(30)V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 32 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 33 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 34 in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 35 bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta 36 . V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, vključene v izvajanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(31)Vrste financiranja in metode izvajanja po tej uredbi bi se morale izbrati na podlagi njihove zmožnosti, da dosežejo specifične cilje ukrepov in rezultate, ob upoštevanju predvsem stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanih tveganj neskladnosti. Pri nepovratnih sredstvih bi se tudi morala preučiti uporaba pavšalnih zneskov, pavšalnega financiranja in standardnih stroškov na enoto.

(32)Politične cilje programa bi morali obravnavati tudi finančni instrumenti in proračunska jamstva v okviru političnega področja […] sklada InvestEU.

(33)V skladu s členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU 37 so subjekti s sedežem v čezmorski državi in na čezmorskem ozemlju upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano. Sodelovanje teh subjektov v tem programu bi moralo biti osredotočeno predvsem na projekte v okviru podprograma za naravo in biotsko raznovrstnost.

(34)Program bi moral biti odprt za tretje države v skladu s sporazumi med Unijo in temi državami, ki določajo specifične pogoje za njihovo sodelovanje.

(35)Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, določenega s sporazumom EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom v okviru navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba vstaviti posebno določbo o podelitvi potrebnih pravic pristojnemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču ter dostopu do njih, da bodo lahko izčrpno izvajali svoje pristojnosti.

(36)V skladu s točkama 22 in 23 medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih glede na posebne zahteve za spremljanje, pri tem pa se izogibati čezmerni regulaciji in upravnim bremenom, zlasti za države članice. Po potrebi lahko te zahteve vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za ocenjevanje učinkov programa na terenu. Polni učinek programa je dosežen s posrednimi, dolgoročnimi in težko merljivimi prispevki k doseganju vseh okoljskih in podnebnih ciljev Unije. Za spremljanje programa bi bilo treba neposredne kazalnike učinka in zahteve za spremljanje iz te uredbe dopolniti z združevanjem specifičnih kazalnikov na ravni projekta, ki bodo opisani v delovnih programih ali razpisih za zbiranje predlogov, med drugim glede mreže Natura 2000 in emisij nekaterih onesnaževal zraka.

(37)Da se omogoči pregled kazalnikov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za spremembo kazalnikov, ki se bodo uporabljali za poročanje o napredovanju programa z vidika doseganja njegovih splošnih in specifičnih ciljev, predvsem za njihovo uskladitev s kazalniki iz drugih programov Unije. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno kot strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(38)Ker ciljev te uredbe, in sicer prispevanja k trajnostnemu razvoju in uresničevanju ciljev zakonodaje, strategij, načrtov ali mednarodnih obveznosti Unije na področju okolja, podnebja in čiste energije, ne morejo zadovoljivo doseči države članice, temveč se ti cilji zaradi obsega ali učinkov te uredbe lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(39)Uredbo (EU) št. 1293/2013 bi bilo zato treba razveljaviti ‒

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1
Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavi program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) (v nadaljnjem besedilu: program).

V uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„strateški projekti za naravo“ pomeni projekte, ki podpirajo doseganje ciljev Unije na področju narave in biotske raznovrstnosti z izvajanjem usklajenih programov ukrepov v državah članicah za vključevanje teh ciljev in prednostnih nalog v druge politike in instrumente financiranja, vključno z usklajenim izvajanjem prednostnih okvirov ukrepanja, sprejetih v skladu z Direktivo 92/43/EGS;

(2)„strateški integrirani projekti“ pomeni projekte, pri katerih se na regionalni, medregionalni, nacionalni ali nadnacionalni ravni izvajajo okoljske ali podnebne strategije ali akcijski načrti, ki so jih razvili organi držav članic in ki so potrebni v skladu s posebno okoljsko ali podnebno zakonodajo ali politiko Unije ali ustrezno zakonodajo ali politiko Unije za čisto energijo, pri čemer se zagotovi udeležba zainteresiranih strani in spodbuja uporaba vsaj še enega ustreznega vira financiranja Unije ali nacionalnega ali zasebnega vira financiranja ter usklajevanje z njim;

(3)„projekti tehnične pomoči“ pomeni projekte, ki podpirajo razvoj zmogljivosti za sodelovanje v standardnih projektih ukrepov, pripravo strateških integriranih projektov, pripravo za dostop do drugih finančnih instrumentov Unije ali drugih ukrepov, potrebnih za pripravo izboljšanja ali ponovitve rezultatov iz drugih projektov, ki se financirajo v okviru programa, predhodnih programov ali drugih programov Unije za doseganje ciljev iz člena 3;

(4)„standardni projekti ukrepov“ pomeni projekte razen strateških integriranih projektov, strateških projektov za naravo ali projektov tehnične pomoči, namenjene doseganju specifičnih ciljev programa iz člena 3(2);

(5)„operacije mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna Unije, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) Uredbe (EU, Euratom) 2018/… (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in vlagateljev;

(6)„pravni subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt brez pravne osebnosti v skladu s členom 190(2)(c) finančne uredbe.

Člen 3
Cilji programa

1.Splošni cilj programa je prispevati k prehodu na čisto, krožno, energijsko učinkovito, nizkoogljično gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam, vključno s prehodom na čisto energijo, k varovanju in izboljševanju kakovosti okolja ter k zaustavitvi in spremembi trenda izgube biotske raznovrstnosti, s čimer prispeva k trajnostnemu razvoju.

2.Specifični cilji programa so:

(a)razviti, prikazati in spodbujati inovativne tehnike in pristope za doseganje ciljev zakonodaje in politike Unije o okolju in podnebnih ukrepih, vključno s prehodom na čisto energijo, in prispevati k uporabi dobrih praks v zvezi z naravo in biotsko raznovrstnostjo;

(b)prispevati k razvoju, izvajanju, spremljanju in izvrševanju zadevne zakonodaje in politik Unije, vključno z izboljševanjem upravljanja s krepitvijo zmogljivosti javnih in zasebnih subjektov ter vključevanjem civilne družbe;

(c)spodbuditi široko uporabo uspešnih tehničnih in političnih rešitev za izvajanje zadevne zakonodaje in politik Unije s ponavljanjem rezultatov, vključevanjem zadevnih ciljev v druge politike ter v prakse javnega in zasebnega sektorja, vključevanjem naložb in izboljšanjem dostopa do financiranja.

Člen 4
Sestava programa

Program je strukturiran tako:

(1)področje okolja, ki zajema:

(a)podprogram za naravo in biotsko raznovrstnost;

(b)podprogram za krožno gospodarstvo in kakovost življenja;

(2)področje podnebnih ukrepov, ki zajema:

(a)podprogram za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic;

(b)podprogram za prehod na čisto energijo.

Člen 5
Proračun

1.Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 5 450 000 000 EUR v tekočih cenah.

2.Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 1 je:

(a)3 500 000 000 EUR za področje okolja, od tega

(1)2 150 000 000 EUR za podprogram za naravo in biotsko raznovrstnost in

(2)1 350 000 000 EUR za podprogram za krožno gospodarstvo in kakovost življenja;

(b)1 950 000 000 EUR za področje podnebnih ukrepov, od tega

(1)950 000 000 EUR za podprogram za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic;

(2)1 000 000 000 EUR za podprogram za prehod na čisto energijo.

3.Zneski iz odstavkov 1 in 2 ne posegajo v določbe o prožnosti iz Uredbe (EU) … Evropskega parlamenta in Sveta 38 [uredba o novem večletnem finančnem okviru] in finančne uredbe.

4.Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

5.S programom je mogoče financirati dejavnosti, ki jih Komisija izvede kot podporo pri pripravi, izvajanju in vključevanju okoljske in podnebne zakonodaje in politik Unije ali zadevne zakonodaje in politike Unije za prehod na čisto energijo za uresničevanje ciljev iz člena 3. Take dejavnosti lahko vključujejo:

(a)informacije in obveščanje, vključno z akcijami ozaveščanja. Finančna sredstva, ki so v skladu s to uredbo dodeljena komunikacijskim dejavnostim, krijejo tudi korporativno komuniciranje o političnih prednostnih nalogah Unije ter o izvajanju in stanju prenosa okoljske in podnebne zakonodaje ali zadevne zakonodaje Unije o čisti energiji;

(b)študije, pregledne študije, izdelavo modelov in pripravo scenarijev;

(c)pripravo, izvajanje, spremljanje, preverjanje in ocenjevanje projektov, ki se ne financirajo iz programa, politik, programov in zakonodaje;

(d)delavnice, konference in sestanke;

(e)platforme za mreženje in dobre prakse;

(f)druge dejavnosti.

Člen 6
Tretje države, pridružene programu

1.Programu se lahko pridružijo naslednje tretje države:

(a)članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b)države pristopnice, države kandidatke in potencialne države kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(c)države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(d)druge tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:

–zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki tretje države, udeležene v programih Unije, in koristmi, ki jih bo imela;

–določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe;

–na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s programom;

–Uniji zagotavlja pravice za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

2.Če tretja država sodeluje v programu na podlagi sklepa, sprejetega v skladu z mednarodnim sporazumom ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, zagotovi potrebne pravice in dostop, ki jih potrebujejo pristojni odredbodajalec, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko računsko sodišče, da bodo lahko izčrpno izvajali svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za preprečevanje goljufij take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Člen 7
Sinergija z drugimi programi Unije

Program se bo izvajal tako, da se zagotovi skladnost z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom, Kohezijskim skladom, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo, programom Obzorje Evropa, instrumentom za povezovanje Evrope in skladom InvestEU, da se zagotovi sinergija, predvsem v sklopu strateških integriranih projektov in strateških projektov za naravo, ter se podpreta uporaba in ponavljanje rešitev, razvitih v okviru programa.

Člen 8
Izvajanje in oblike financiranja Unije

1.Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena [61(1)(c)] finančne uredbe.

2.S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil. Zagotovi se lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.

POGLAVJE II
UPRAVIČENOST

Člen 9
Nepovratna sredstva

Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe.

Člen 10
Upravičeni ukrepi

1.Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 3.

2.Z nepovratnimi sredstvi je mogoče financirati naslednje vrste ukrepov:

(a)strateške projekte za naravo iz podprograma iz točke (1)(a) člena 4;

(b)strateške integrirane projekte iz podprograma iz točk (1)(b), (2)(a) in (2)(b) člena 4;

(c)projekte tehnične pomoči;

(d)standardne projekte ukrepov;

(e)druge ukrepe, potrebne za uresničevanje splošnega cilja iz člena 3(1).

3.Projekti iz podprograma za naravo in biotsko raznovrstnost v zvezi z upravljanjem, obnovo in spremljanjem območij Natura 2000 v skladu z direktivama 92/43/EGS in 2009/147/ES se podpirajo v skladu s prednostnimi okviri ukrepanja, sprejetimi v skladu z Direktivo 92/43/EGS.

4.Z nepovratnimi sredstvi se lahko financirajo dejavnosti zunaj Unije, če je projekt namenjen za uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev Unije, dejavnosti zunaj Unije pa so potrebne za zagotavljanje učinkovitosti ukrepov, ki se izvajajo na ozemljih držav članic.

5.Nepovratna sredstva za poslovanje so namenjena delovanju nepridobitnih subjektov, ki sodelujejo pri razvoju, izvajanju in izvrševanju zakonodaje in politike Unije, in so dejavni predvsem na področju okolja ali podnebnih ukrepov, vključno s prehodom na čisto energijo.

Člen 11
Upravičeni subjekti

1.Poleg meril iz člena [197] finančne uredbe se uporabljajo merila za upravičenost iz odstavkov 2 do 3.

2.Upravičeni so naslednji subjekti:

(a)pravni subjekti s sedežem v eni od naslednjih držav ali ozemelj:

(1)državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(2)tretji državi, ki sodeluje v programu;

(3)drugi tretji državi, navedeni v programu dela, pod pogoji iz odstavkov 4 do 6;

(b)vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije.

3.Fizične osebe niso upravičene.

4.Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, so izjemoma upravičeni do sodelovanja, kadar je to potrebno za doseganje ciljev določenega ukrepa, da se zagotovi učinkovitost ukrepov, ki se izvajajo v Uniji.

5.Pravni subjekti, ki sodelujejo v konzorcijih vsaj treh neodvisnih subjektov s sedežem v različnih državah članicah ali čezmorskih državah ali ozemljih, povezanih s temi državami, ali tretjih državah, pridruženih programu, ali drugih tretjih državah, so upravičeni.

6.Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, bi morali načeloma nositi stroške svoje udeležbe.

Člen 12
Razpisi za zbiranje predlogov

Brez poseganja v člen [188] finančne uredbe se lahko organom, naštetim v Prilogi I, dodelijo nepovratna sredstva brez razpisa za zbiranje predlogov.

Člen 13
Merila za dodelitev

Merila za dodelitev se določijo v razpisih za zbiranje predlogov, pri čemer se upošteva naslednje:

(a)projekti, financirani s programom, ne smejo ogrožati okoljskih in podnebnih ciljev programa ali zadevnih ciljev programa s področja čiste energije, po možnosti pa naj spodbujajo uporabo zelenih javnih naročil;

(b)prednost imajo projekti, ki zagotavljajo dodatne koristi in spodbujajo sinergijo med podprogrami iz člena 4;

(c)prednost imajo projekti, ki imajo največ možnosti, da bodo ponovljeni in da jih bo prevzel javni ali zasebni sektor ali da bodo pritegnili največ naložb ali finančnih sredstev (katalitični potencial);

(d)zagotovljena je ponovljivost rezultatov standardnih projektov ukrepov;

(e)projekti, ki izhajajo iz rezultatov drugih projektov, financiranih iz programa, predhodnih programov ali z drugimi sredstvi Unije, ali jih nadgradijo, so upravičeni do bonusa pri ocenjevanju;

(f)če je primerno, se poseben poudarek nameni projektom na geografskih območjih, ki imajo posebne potrebe ali so posebej občutljiva, kot so območja s posebnimi okoljskimi izzivi ali naravnimi omejitvami, čezmejna območja ali najbolj oddaljene regije.

Člen 14
Upravičeni stroški, povezani z nakupom zemljišč

Poleg meril iz člena [186] finančne uredbe se stroški, povezani z nakupom zemljišč, štejejo za upravičene, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Člen 15
Kumulativno, dopolnilno in kombinirano financiranje

1.Ukrep, ki je prejel prispevek iz drugega programa Unije, lahko prejme prispevek tudi v okviru tega programa, če prispevki ne krijejo istih stroškov. Pravila vsakega programa Unije, ki prispeva, se uporabljajo za njegov ustrezen prispevek k ukrepu. Kumulativno financiranje ne presega celotnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora različnih programov Unije pa se lahko izračuna na podlagi sorazmernega plačila v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.

2.Ukrepi, ki so prejeli certifikat „Pečat odličnosti“, ali izpolnjujejo naslednje kumulativne in primerjalne pogoje:

(a)    ocenjeni so bili v razpisu za zbiranje ponudb v okviru programa,

(b)    izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti iz navedenega razpisa,

(c)    zaradi proračunskih omejitev jih ni mogoče financirati v okviru navedenega razpisa,

so lahko deležni podpore Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada+ ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, in sicer v skladu s členom 67(5) Uredbe (EU) XX [uredba o skupnih določbah] in členom 8 Uredbe (EU) XX [financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike], pod pogojem, da so takšni ukrepi skladni s cilji zadevnega programa. Uporabljajo se pravila sklada, ki zagotavlja podporo.

POGLAVJE III
OPERACIJE MEŠANEGA FINANCIRANJA

Člen 16
Operacije mešanega financiranja

Operacije mešanega financiranja iz tega programa se izvajajo v skladu z [uredbo o InvestEU] in naslovom X finančne uredbe.

POGLAVJE IV
NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE, POROČANJE IN OCENJEVANJE

Člen 17
Delovni program

1.Program se bo izvajal z vsaj dvema večletnima delovnima programoma iz člena 110 finančne uredbe. V delovnih programih se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.

2.Vsak večletni delovni program v skladu s cilji iz člena 3 določa:

(a)razporeditev sredstev med potrebami in med vrstami financiranja v sklopu podprograma;

(b)projektne teme ali posebne potrebe, za katere so predhodno dodeljena sredstva za projekte iz točk (c) in (d) člena 10(2);

(c)ciljne načrte, za katere se lahko zahteva financiranje za projekte iz točke (b) člena 10(2);

(d)najdaljše obdobje upravičenosti za izvajanje projekta.

Člen 18
Spremljanje in poročanje

1.Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi II.

2.Da se zagotovi učinkovito ocenjevanje napredovanja programa v smeri doseganja ciljev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21 za spremembo Priloge II za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar je to potrebno, in za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.

3.Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja, da se omogoči zbiranje združljivih podatkov na ravni projektov in kazalnikov učinka za vse zadevne specifične okoljske in podnebne cilje, vključno v zvezi z omrežjem Natura 2000 in emisijami nekaterih onesnaževal zraka, vključno s CO2, v ozračje.

4.Komisija redno spremlja vključevanje ciljev s področja podnebja in biotske raznovrstnosti, vključno z višino izdatkov, ter poroča o tem. Prispevek te uredbe k cilju, da se v celotnem proračunu 25 % izdatkov nameni za podnebne cilje, se spremlja s sistemom podnebnih označevalcev Unije. Poraba sredstev za biotsko raznovrstnost se spremlja s posebnim sklopom označevalcev. Navedene metode spremljanja se uporabljajo za količinsko opredelitev odobritev za prevzem obveznosti, ki bodo po pričakovanjih prispevale k ciljem na področjih podnebja in biotske raznovrstnosti v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, na ustrezni ravni razčlenitve. Poraba sredstev proračuna se vsako leto predstavi v poročilu o programih. O prispevku programa k doseganju podnebnih ciljev Unije in ciljev na področju biotske raznovrstnosti se redno poroča v okviru ocenjevanja in v letnem poročilu.

5.Komisija oceni sinergijo med programom in drugimi dopolnilnimi programi Unije ter med njegovimi podprogrami.

Člen 19
Ocenjevanje

1.Ocenjevanje se opravi pravočasno, da prispeva k postopku odločanja.

2.Vmesna ocena programa se izvede, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih od začetka izvajanja programa.

3.Ob koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po končanem obdobju iz drugega odstavka člena 1, Komisija opravi končno oceno programa.

4.Komisija sklepne ugotovitve teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

POGLAVJE V
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 20
Obveščanje, sporočanje in objava podatkov

1.Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju projektov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2.Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi h korporativnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

Člen 21
Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je na Komisijo preneseno pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 18(2) se na Komisijo prenese za obdobje do 31. decembra 2028.

3.Prenos pooblastila iz člena 18(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v sklepu. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 18(2), začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet Komisijo obvestila, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 22
Razveljavitev

Uredba (EU) št. 1293/2013 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 23
Prehodne določbe

1.Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z Uredbo (EU) št. 614/2007 Evropskega parlamenta in Sveta 39 in Uredbo (EU) št. 1293/2013, ki se še naprej uporabljata za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

2.Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi na podlagi Uredbe (EU) št. 614/2007 in Uredbe (ES) št. 1293/2013.

3.Po potrebi se lahko v proračun po 31. decembru 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 5(4), da se omogoči upravljanje projektov, ki ne bodo končani do navedenega datuma.

4.Vrnjena sredstva iz finančnih instrumentov, vzpostavljenih z Uredbo (EU) št. 1293/2013, se lahko vložijo v finančne instrumente, vzpostavljene v okviru [sklada InvestEU].

5.Odobrena proračunska sredstva, ki ustrezajo namenskim prejemkom iz vračil nepravilno izplačanih zneskov, na podlagi Uredbe (EU) št. 614/2007 ali Uredbe (ES) št. 1293/2013, se v skladu s členom 21 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 40 porabijo za financiranje programa.

Člen 24
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

1.3.Predlog/pobuda se nanaša na:

◻ nov ukrep 

◻ nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 41  

☑ podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izvira iz ukrepanja Unije in pomeni dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.4.4.Skladnost in možnosti sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Program LIFE je edini sklad Unije, ki je v celoti namenjen okoljskim in podnebnim ciljem, vključno s prehodom na čisto energijo. Usmerjen je v nišo med programi Unije za pomoč raziskavam in inovacijam na eni strani ter programom Unije za financiranje uporabe ukrepov v velikem obsegu na drugi (glej sliko 1
spodaj).

Kot kaže slika 1, prva faza, raziskave/inovacije, zajema primarne raziskave, ki krepijo znanstveno znanje, in tehnični prikaz, ki dokazuje izvedljivost inovacij. Program LIFE ne pokriva tega področja, razen malih raziskovalnih dejavnosti, ki podpirajo druge cilje v projektih. Druga faza, predstavitev/dobra praksa, zajema preizkušanje, predstavitev učinkovitosti in poskusno preverjanje učinkovitosti novih tehnologij, pristopov ali politik kot načinov izvajanja politike. Program LIFE financira predvsem dejavnosti v tej fazi, zlasti v okviru standardnih projektov tradicionalnih ukrepov. Financira tudi dejavnosti v tretji fazi, pospeševanje izkoriščanja/izboljšanje/ozaveščanje, na primer s strateškimi integriranimi projekti in dejavnostmi, ki podpirajo prehod na čisto energijo. V tej fazi projekti pripravljajo razmere za obsežno uporabo primernih tehnologij in pristopov. Četrta faza, obsežno financiranje zelenih rešitev, zajema primere, v katerih so tehnologija, pristop ali politika verodostojni, vendar je glavna ovira dostop do financiranja. Program LIFE ne zagotavlja finančnih sredstev za izvajanje v velikem obsegu.

Dejavnosti v okviru programa LIFE so namenjene reševanju težav neposredno na terenu, glavni učinek programa pa je z njegovo katalitično vlogo posreden: podpira majhne ukrepe, namenjene za začetek, razširitev in pospešitev praks trajnostne proizvodnje, distribucije in potrošnje:

–    z olajšanjem razvoja in izmenjave dobre prakse in znanja,

–    s krepitvijo zmogljivosti in pospeševanjem izvajanja    okoljske in podnebne zakonodaje in politik,

–    s pomočjo zainteresiranim stranem pri preizkušanju tehnologij in rešitev majhnega obsega in

–    z uporabo sredstev iz drugih virov.

Slika 1. Pokritost s programom LIFE in drugimi večjimi programi in skladi EK

Vir: Evropska komisija

Ocena učinka potrjuje sklepne ugotovitve iz vmesne ocene programa LIFE, da je prekrivanje v fazah financiranja v zvezi z izvajanjem in razvojem okoljske in podnebne politike (glej sliko 1 zgoraj) sinergijsko.

Sinergija se bo razvila predvsem s [skladom InvestEU], in sicer njegovim razdelkom za trajnostno infrastrukturo, [Obzorjem Evropa, Evropskim skladom za regionalni razvoj, Kohezijskim skladom, Evropskim socialnim skladom+, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo].

Program LIFE je zasnovan za podporo predstavljanju tehnik, pristopov in dobrih praks, ki se lahko znova uporabijo in nadgradijo v večjih programih. Strateški integrirani projekti v okviru programa LIFE vključujejo še druga evropska, nacionalna, regionalna in zasebna sredstva za izvajanje ključnih okoljskih in podnebnih načrtov (npr. načrtov upravljanja povodij, načrtov za čist zrak itd.). Strateški projekti za naravo bodo zlasti za naravo in biotsko raznovrstnost izvajali usklajene programe ukrepov za vključevanje ciljev in prednostnih nalog Unije za naravo in biotsko raznovrstnost v druge politike in instrumente financiranja, vključno z usklajenim izvajanjem prednostnih okvirov ukrepanja, sprejetih v skladu z Direktivo 92/43/EGS. Cilj teh projektov bo usklajevati razpoložljiva sredstva za podporo ciljev za naravo in biotsko raznovrstnost ter s tem izboljšati vključevanje.

V oceni učinka sta bili raziskani tudi dve posebni možnosti, povezani z obsegom uporabe programa, da bi bolje razvil morebitno sinergijo ter obravnaval vrzeli in prekrivanja:

Po eni strani bo ob upoštevanju podobnega cilja in faze, ki sta predmet podprograma LIFE za podnebje, združitev ukrepov podpore za prehod na čisto energijo okrepila skladnost celotnega programa in sinergijo pri izvajanju politik Unije na področju okolja, podnebja in čiste energije.

Po drugi strani bo nadaljevanje financiranja sheme za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve na evropskih čezmorskih ozemljih 42 v okviru podprograma za naravo in biotsko raznovrstnost za LIFE obravnavalo vrzel, povezano s financiranjem za biotsko raznovrstnost v najbolj oddaljenih regijah ter čezmorskih državah in ozemljih, in bo omogočilo nadaljnji razvoj sinergije, ki se je že začel s shemo za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve na evropskih čezmorskih ozemljih.

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

☑ Časovno omejeno

☑    Velja od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2027.

☑    Finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2021 in 2036 za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

Izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 43  

☑ Neposredno upravljanje, ki ga Komisija opravlja:

☑ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

☑    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

☑ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

☑ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

☑ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

☑ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

☑ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

☑ subjektom javnega prava,

☑ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

☑ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike v skladu z naslovom V PDEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku Opombe.

Opombe:

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem(i)

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov za financiranje izvajanja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njo povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

Predlagane proračunske postavke ustrezajo področjem ukrepanja, navedenim v predlogu Komisije za nov večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 (COM(2018) 321 final), sprejetem 2. maja 2018, in strukturi programa, kot je navedena v osnutku uredbe.

Proračunska nomenklatura, kot je navedena v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, se lahko spremeni in je še vedno predmet odločanja.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke 46

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

			2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Po letu 2027	SKUPAJ
09 02 XX XX Narava in biotska raznovrstnost	Obveznosti	(1)	261,992	268,057	277,446	290,490	307,658	329,587	355,431	0,000	2 090,660
	Plačila	(2)	9,268	102,459	127,137	156,468	191,813	228,469	258,373	1 016,672	2 090,660
09 02 XX XX Krožno gospodarstvo in kakovost življenja	obveznosti	(1)	164,507	168,315	174,210	182,400	193,180	206,950	223,177	0,000	1 312,740
	plačila	(2)	5,820	64,335	79,831	98,248	120,440	143,458	162,234	638,376	1 312,740
09 02 XX Prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic	obveznosti	(1)	122,203	124,671	127,128	129,937	132,564	135,333	137,190	0,000	909,027
	plačila	(2)	2,625	46,522	57,168	69,099	81,848	93,115	98,996	459,653	909,027
09 02 XX Prehod na čisto energijo	obveznosti	(1)	132,117	134,810	137,556	140,357	143,214	146,129	148,317	0,000	982,500
	plačila	(2)	6,247	52,548	63,913	76,317	89,829	101,689	108,113	483,846	982,500
09 01 XX XX Okolje – odhodki za upravno poslovodenje  47	obveznosti = plačila	(3)	13,500	13,600	13,700	13,800	13,900	14,000	14,100	0,000	96,600
09 01 XX XX Prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic – odhodki za upravno poslovodenje	obveznosti = plačila	(3)	5,684	5,773	5,925	5,777	5,864	5,864	6,086	0,000	40,973
09 01 XX XX Prehod na čisto energijo – odhodki za upravno poslovodenje  48	obveznosti = plačila	(3)	2,500	2,500	2,500	2,500	2,500	2,500	2,500	0,000	17,500
Okolje	obveznosti		439,999	449,972	465,356	486,690	514,738	550,537	592,708	0,000	3 500,000
	plačila		28,588	180,394	220,668	268,516	326,153	385,927	434,707	1 655,048	3 500,000
Podnebni ukrepi	obveznosti		262,504	267,754	273,109	278,571	284,143	289,826	294,093	0,000	1 950,000
	plačila		17,056	107,343	129,506	153,693	180,041	203,168	215,695	943,499	1 950,000
Odobritve za sredstva programa SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 3	702,503	717,726	738,465	765,261	798,881	840,363	886,801		5 450,000
	plačila	= 2 + 3	45,643	287,736	350,174	422,208	506,194	589,095	650,402	2 598,547	5 450,000

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

RAZDELEK 7  večletnega finančnega okvira
Človeški viri 50	17,017	21,879	28,314	30,602	35,464	38,038	40,755	212,069
Drugi upravni odhodki	1,061	1,312	1,920	1,620	1,646	1,746	2,396	11,702
Seštevek za RAZDELEK 7  večletnega finančnega okvira	18,078	23,191	30,234	32,222	37,110	39,784	43,151	223,771

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 51   večletnega finančnega okvira
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi   upravni odhodki	21,684	21,873	22,125	22,077	22,264	22,364	22,686	155,073
Seštevek zunaj RAZDELKA 7  večletnega finančnega okvira	21,684	21,873	22,125	22,077	22,264	22,364	22,686	155,073

SKUPAJ

39,761856

45,064144

52,358484

54,298484

59,374624

62,148624

65,837624

378,84384

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–☑    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–◻    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–☑    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

za lastna sredstva,

za druge prihodke.

Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 185).

(2)    Report on the Mid-term Evaluation of the Programme for Environment and Climate Action (LIFE) (Poročilo o vmesni oceni programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE)) ( SWD(2017) 355 final ) .

(3)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1–14).

(4)    UL C , , str. .

(5)    UL C , , str. .

(6)    Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 185).

(7)    Report on the Mid-term Evaluation of the Programme for Environment and Climate Action (LIFE) (Poročilo o vmesni oceni programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE)) ( SWD(2017) 355 final ) .

(8)    Agenda 2030, resolucija, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 25. septembra 2015.

(9)    93/626/EGS: Sklep Sveta z dne 25. oktobra 1993 o sklenitvi Konvencije o biološki raznovrstnosti (UL L 309, 13.12.1993, str. 1).

(10)    UL L 282, 19.10.2016, str. 4.

(11)    COM(2015) 614 final, 2.12.2015.

(12)    Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030, COM(2014) 15, 22.1.2014,

(13)    Strategija Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam, COM(2013) 216, 16.4.2013,

(14)    Čista energija za vse Evropejce, COM(2016) 860, 30.11.2016.

(15)    Akcijski načrt za naravo, ljudi in gospodarstvo, COM(2017) 198, 27.4.2017,

(16)    Program „Čist zrak za Evropo“, COM(2013) 918.

(17)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(18)    Tematska strategija za varstvo tal, COM(2006) 231.

(19)    Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami, COM(2016) 501 final.

(20)    Akcijski načrt o infrastrukturi za alternativna goriva na podlagi člena 10(6) Direktive 2014/94/EU, 8.11.2017.

(21)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pregled izvajanja okoljske politike EU: Skupni izzivi in prizadevanja za boljše rezultate (COM(2017) 063 final).

(22)    COM(2011) 244 final.

(23)    Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(24)    Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(25)    Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35).

(26)    Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).

(27)    COM(2012) 673 final.

(28)    Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

(29)    UL L 124, 17.5.2005, str. 4.

(30)    COM(2017) 623 final.

(31)    UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(32)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(33)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(34)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(35)    [polni naslov + podatki o UL L].

(36)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(37)    Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).

(38)    [Vstavite polni naslov in podatke o UL.]

(39)    Uredba (ES) št. 614/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o finančnem instrumentu za okolje (LIFE+) (UL L 149, 9.6.2007, str. 1).

(40)    Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(41)    Po členu 58(2)(a) ali (b) finančne uredbe.

(42)    Ob neobstoju specifične pravne podlage o financiranju te sheme vsako leto odloča proračunski organ: leta 2018 se je financiral pripravljalni ukrep. V skladu s finančno uredbo je pripravljalni ukrep pripravljen tako, da pripravi predlog za sprejetje prihodnjih ukrepov, in ga ni mogoče podaljšati za več kot tri leta zapored. Treba je torej zagotoviti okvir financiranja za nadaljevanje sheme za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve na evropskih čezmorskih ozemljih po letu 2020.

(43)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx  

(44)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(45)    EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(46)

   Seštevek se zaradi zaokroževanja ne ujema.

(47)    Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev programa. Vključeni so zneski, potrebni za upravljanje preostalih obveznosti („dediščine“) iz programov za obdobje 2014–2020, ki jih trenutno upravlja izvajalska agencija.

(48)    Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev programa. Znesek, potreben za upravljanje preostalih obveznosti („dediščine“) iz programov za obdobje 2014–2020, ni vključen, ker se je financiral v okviru Obzorja 2020.

(49)

   Program bo po pričakovanjih delno prenesen na izvajalsko agencijo, ob upoštevanju izida analize stroškov in koristi ter zadevnih sklepov, ki bodo sprejeti. S tem povezane upravne odobritve za izvajanje programa v okviru Komisije in izvajalske agencije bodo ustrezno prilagojene. 

(50)    Trije GD nimajo svojih človeških virov za upravljanje predvidenih ukrepov, ker nobeden od njih ne upravlja večine ukrepov iz okvira programa za obdobje 2014–2020, ki so oddani v zunanje izvajanje izvajalski agenciji, v okviru podprogramov, ki jih upravlja GD za okolje (narava in biotska raznovrstnost, krožno gospodarstvo in kakovost življenja) pa je predvideno stalno povečevanje.

(51)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(52)    Vključeni so potrebni človeški viri za upravljanje novega programa in človeški viri v GD za okolje, potrebni za upravljanje preostalih obveznosti programa LIFE+, po ocenah 5 EPDČ leta 2021, 4 EPDČ leta 2022 in 2 EPDČ leta 2023.

(53)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak v delegaciji.

(54)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2018.6.1.

COM(2018) 385 final

PRILOGI

k

predlogu Uredbe

o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1293/2013

{SEC(2018) 275 final}
{SWD(2018) 292 final}
{SWD(2018) 293 final}

PRILOGA I

Organi, katerim se nepovratna sredstva lahko dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov

1.Mreža Evropske unije za izvajanje in uveljavljanje okoljskega prava (IMPEL);

2.Evropska mreža tožilcev za okolje (ENPE);

3.Forum sodnikov Evropske unije za okolje (EUFJE).

PRILOGA II

Kazalniki

1.Kazalniki učinkov

1.1.Število projektov za razvoj, predstavitev in promocijo inovativnih tehnik ter pristopov;

1.2.Število projektov, v katerih se uporabljajo dobre prakse v zvezi z naravo in biotsko raznovrstnostjo;

1.3.Število projektov za razvoj, izvajanje, spremljanje ali izvrševanje ustrezne zakonodaje in politik Unije;

1.4.Število projektov, ki izboljšujejo upravljanje prek krepitve zmogljivosti javnih in zasebnih subjektov ter vključevanja civilne družbe;

1.5.Število projektov, ki izvajajo

–ključne načrte ali strategije;

–programe ukrepov za vključevanje narave in biotske raznovrstnosti.

2.Kazalniki rezultatov

2.1.Neto spremembe okolja in podnebja na podlagi združevanja kazalnikov na ravni projekta, ki se določijo v razpisih za zbiranje predlogov v okviru podprogramov za:

–naravo in biotsko raznovrstnost;

–krožno gospodarstvo in kakovost življenja, ki vključujejo vsaj

–kakovost zraka;

–tla;

–vodo;

–odpadke;

–prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic;

–prehod na čisto energijo.

2.2.Skupne naložbe, ki so jih spodbudili projekti ali finančna sredstva, do katerih je bil omogočen dostop (v mio EUR);

2.3.Število organizacij, ki so vključene v projekt ali prejemajo nepovratna sredstva za poslovanje;

2.4.Delež projektov, ki so imeli katalitični učinek po datumu končanja projekta.