EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 24.5.2018
COM(2018) 354 final
2018/0179(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341
(Besedilo velja za EGP)
{SEC(2018) 257 final}
{SWD(2018) 264 final}
{SWD(2018) 265 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Ta predlog je del širše pobude Komisije o trajnostnem razvoju. Postavlja temelje za okvir EU, ki umešča okoljske, socialne in upravljavske (environmental, social and governance, v nadaljnjem besedilu: ESG) vidike v središče finančnega sistema, da bi se podprlo preoblikovanje evropskega gospodarstva v okolju prijaznejši, odpornejši in krožni sistem. Dejavnike ESG je treba upoštevati pri odločanju o naložbah, da bi te postale bolj trajnostne.
Ta predlog in skupaj z njim predlagani zakonodajni akti so namenjeni dosledni vključitvi vidikov ESG v naložbeni in svetovalni proces v vseh sektorjih. Tako bi zagotovili, da udeleženci na finančnem trgu – družbe za upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), upravitelji alternativnih investicijskih skladov (UAIS), zavarovalnice, institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje (IORP), upravitelji evropskih skladov tveganega kapitala (EuVECA), upravitelji evropskih skladov za socialno podjetništvo (EuSEF) in investicijska podjetja – ki od svojih strank ali upravičencev prejmejo pooblastilo za sprejemanje naložbenih odločitev v njihovem imenu, vključijo ESG v svoje notranje procese in o tem obvestijo svoje stranke. S tem predlogom bi tudi zagotovili, da bi investicijska podjetja in zavarovalni posredniki, ki zagotavljajo svetovanje, upoštevali ESG kot gonila za povečanje vrednosti pri svojem svetovanju v sklopu svojih obveznosti do vlagateljev ter da bi vlagateljem posredovali s tem povezane informacije. Poleg tega bodo za pomoč vlagateljem pri primerjavi ogljičnega odtisa naložb s predlogi uvedene nove kategorije referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in ugodno ogljično bilanco. Ti predlogi, ki se medsebojno podpirajo, bi morali olajšati naložbe v trajnostne projekte in sredstva po vsej EU.
Sveženj Komisije upošteva svetovna prizadevanja za bolj trajnostno gospodarstvo. S sprejetjem Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2016 in Agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 so vlade z vsega sveta izbrale bolj trajnostno pot za naš planet in gospodarstvo.
EU si prizadeva za razvoj, ki je skladen s potrebami sedanjosti in ne ogroža zmožnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. Trajnost je že dolgo v središču evropskega projekta. V pogodbah EU so priznane njene socialne in okoljske razsežnosti, ki jih je treba obravnavati skupaj.
Sporočilo Komisije iz leta 2016 o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope 1 povezuje cilje trajnostnega razvoja iz Agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 z okvirom politike Unije za zagotovitev, da bodo vsi ukrepi in pobude politike EU znotraj EU in na svetovni ravni že od samega začetka naprej upoštevali cilje trajnostnega razvoja. EU se je prav tako v celoti zavezala, da bo dosegla svoje podnebne in energetske cilje do leta 2030 in vključila trajnostni razvoj v politike EU, kot je napovedal Jean-Claude Juncker v političnih usmeritvah Evropske komisije 2 iz leta 2014. Zato številne prednostne naloge politike Evropske komisije za obdobje 2014–2020 prispevajo k doseganju okoljskih ciljev EU in izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Mednje spadajo naložbeni načrt za Evropo 3 , sveženj o krožnem gospodarstvu, sveženj o energetski uniji, pregled strategije EU za biogospodarstvo 4 , unija kapitalskih trgov 5 in proračun EU za obdobje 2014–2020, vključno s kohezijskim skladom in z raziskovalnimi projekti. Poleg tega je Komisija vzpostavila platformo z več zainteresiranimi stranmi za sledenje in izmenjavo najboljših praks pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja.
Doseganje trajnostnih ciljev v EU zahteva velike naložbe. Ocenjeno je, da je samo za izpolnitev podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030 potrebnih za 180 milijard EUR dodatnih naložb na leto 6 . Znaten del teh finančnih tokov bo moral prispevati zasebni sektor. Za zmanjšanje te naložbene vrzeli je treba tokove zasebnega kapitala v velikem obsegu preusmeriti v bolj trajnostne naložbe in ponovno celovito razmisliti o evropskem finančnem okviru.
V tem kontekstu je Komisija decembra 2016 vzpostavila strokovno skupino na visoki ravni, da bi pripravila krovno in celovito strategijo EU za trajnostno financiranje. Poročilo skupine, objavljeno 31. januarja 2018, je zagotovilo celovito vizijo o trajnostnem financiranju v Evropi in je opredelilo dve glavni zahtevi, ki se nanašata na evropski finančni sistem. Prva je izboljšati prispevek finančnega sektorja k trajnostni in vključujoči rasti. Druga je okrepiti finančno stabilnost, in sicer z vključevanjem okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov v naložbene odločitve. V nadaljevanju je Komisija 7. marca 2018 objavila Akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti 7 .
Finančni produkti, naj bodo to investicijski skladi, produkti življenjskega zavarovanja ali pokojninski produkti, in storitve upravljanja portfelja so namenjeni zbiranju kapitala vlagateljev ter skupnemu vlaganju tega kapitala prek portfelja finančnih instrumentov, kot so delnice, obveznice in drugi vrednostni papirji. Obstoječi predpisi v Direktivi 2009/65/ES 8 , Direktivi 2009/138/ES 9 , Direktivi 2011/61/EU 10 , Direktivi 2014/65/EU 11 in Direktivi (EU) 2016/2341 12 zahtevajo, da morajo institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja ravnati v najboljšem interesu svojih strank ter zagotoviti možnost za vključitev tveganj glede trajnosti, ki jih v svojih naložbenih odločitvah in postopkih razkrivanja informacij ne upoštevajo in ne vključujejo sistematično in skladno.
Direktivo 2009/65/ES in Direktivo 2011/61/EU dopolnjujejo štirje okviri skladov:
·Uredba (EU) št. 345/2013 o evropskih skladih tveganega kapitala 13 ,
·Uredba (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo 14 ,
·Uredba (EU) 2015/760 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih 15 in
·Uredba (EU) 2017/1131 o skladih denarnega trga 16 .
Regulativno okolje za finančne produkte dopolnjujejo pravila o distribuciji, vključno s pravili o svetovanju iz Direktive 2014/65/EU in Direktive (EU) 2016/97. 17 Ti direktivi zahtevata, da morajo investicijska podjetja in zavarovalni posredniki, ki zagotavljajo svetovanje, delovati v najboljšem interesu svojih strank, vendar od njih ne zahtevata, da morajo pri svetovanju izrecno upoštevati tveganja ESG oziroma da morajo te vidike razkriti.
Direktiva (EU) 2016/2341 pomeni prvi korak k jasnejšemu okviru razkrivanja informacij v sektorju finančnih storitev v povezavi z dejavniki ESG. Direktiva (EU) 2017/828 18 o spodbujanju dolgoročnega sodelovanja delničarjev je povečala obveznosti institucionalnih vlagateljev in upravljavcev premoženja glede preglednosti, saj od njih zahteva, da pripravijo in razkrijejo strategijo sodelovanja, vključno z opisom, kako spremljajo družbe, v katere vlagajo, kar zadeva nefinančno uspešnost, socialni in okoljski vpliv ter korporativno upravljanje, in da vsako leto razkrijejo, kako izvajajo svojo strategijo sodelovanja. Še vedno pa ostaja premalo pregledno, kako institucionalni vlagatelji, upravljavci premoženja in finančni svetovalci v svojih procesih sprejemanja naložbenih odločitev ali svetovanja upoštevajo tveganja glede trajnosti. Posledično njihove stranke ne prejmejo vseh informacij, ki jih potrebujejo pri svojem odločanju ali priporočilih glede naložb. Poleg tega podjetja, ki jih ureja Direktiva 2014/95/EU 19 glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin, ki je spremenila Direktivo 2013/34/EU 20 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih, pripravljajo nefinančna poročila o razvoju, uspešnosti, položaju in vplivu svoje dejavnosti, ki se med drugim nanašajo na okoljske, socialne in kadrovske zadeve.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Ta predlog uvaja dodatne zahteve k obstoječim elementom ustrezne zakonodaje. Ti novi elementi so skladni s cilji veljavnih predpisov s področja zadevne politike, zlasti z Direktivo 2009/65/ES, Direktivo 2009/138/ES, Direktivo 2011/61/EU, Direktivo 2014/65/EU, Direktivo (EU) 2016/97, Direktivo (EU) 2016/2341, Uredbo (EU) št. 345/2013, Uredbo (EU) št. 346/2013 in Uredbo (EU) 2015/760. Predlog usklajuje pravila iz različnih zakonodajnih okvirov in ohranja skladnost z njimi.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Evropa se vse bolj sooča s katastrofalnimi in nepredvidljivimi posledicami podnebnih sprememb in izčrpavanja virov. Zato so za dolgoročno konkurenčnost gospodarstva EU ključnega pomena trajnejša gospodarska rast, tj. prehod na nizkoogljično, pri izrabi virov učinkovitejše in krožno gospodarstvo, večja preglednost ter dolgoročno razmišljanje in načrtovanje, hkrati pa zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema. Ker ima finančni sistem pri tem ključno vlogo, moramo spodbujati vlaganja zasebnega kapitala v bolj trajnostne naložbe. Tovrstno razmišljanje je v središču projekta Unije kapitalskih trgov (CMU) 21 .
Ta predlog dopolnjuje ta cilj in prednostni ukrep v vmesnem pregledu CMU, saj vsebuje ukrepe za izkoriščanje preobrazbene moči finančne tehnologije in premik zasebnega kapitala v trajnostne naložbe. Prispeva k razvoju bolj povezanih kapitalskih trgov, saj vlagateljem omogoča, da izkoristijo prednosti enotnega trga, ko sprejemajo informirane odločitve.
Ta predlog je del celovitejšega svežnja EU, namenjenega izpolnjevanju programa EU za podnebje in trajnostni razvoj, ter je vključen v energetske in podnebne cilje za obdobje 2014–2020, kot so politika za ohranjanje čistega zraka, sveženj za krožno gospodarstvo, strategija za energetsko unijo, vključno s svežnjem za čisto energijo za vse prebivalce Evrope ter strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam. V nasprotju z drugimi pobudami EU se ta predlog osredotoča izrecno na vidike financiranja s strani zasebnega sektorja. Je v skladu s pregledom Evropskega sistema finančnega nadzora, 22 ki določa spremembe predpisov o vzpostavitvi Evropskega bančnega organa, 23 Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine 24 in Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, 25 tako da organi pri izvajanju svojih nalog upoštevajo tveganja, povezana z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi vidiki. Tako zagotavlja, da so aktivnosti na finančnih trgih skladnejše s trajnostnimi cilji. Predlog Komisije o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP) določa več razkritij informacij v zvezi z dejavniki ESG 26 .
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Ta predlog spada na področje deljene pristojnosti v skladu s členom 4(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in temelji na členu 114 PDEU, ki dovoljuje sprejetje ukrepov za približevanje nacionalnih določb, katerih predmet sta vzpostavitev in delovanje notranjega trga.
Razkrivanje informacij končnim vlagateljem okrepi njihovo zaščito, saj so naložbene odločitve zato bolj informirane. Trenutno končni vlagatelji ne morejo izkoristiti prednosti notranjega trga, saj ne obstaja namenski in skladen okvir za razkrivanje informacij o vključevanju tveganj ESG s strani upravljavcev premoženja, vključno z investicijskimi podjetji, ki upravljajo portfelj, institucijami za poklicno pokojninsko zavarovanje in drugimi ponudniki pokojnin, zavarovalnicami, ki ponujajo zavarovalne naložbene produkte, zavarovalnimi posredniki in svetovalnimi investicijskimi podjetji. Končni vlagatelji trenutno tudi niso deležni skladnih razkritij informacij o finančnih produktih in storitvah, usmerjenih v trajnostne naložbe.
Analiza, opravljena v sklopu poročila o oceni učinka, nakazuje, da udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci nimajo regulativnih spodbud, da bi končnim vlagateljem razkrivali, kako vključujejo dejavnike trajnosti v svoj proces sprejemanja naložbenih odločitev. Zato je informirano sprejemanje naložbenih odločitev za končne vlagatelje težje in dražje. Razkrivanje informacij v sektorjih upravljanja sredstev, zavarovanja in pokojnin ostaja nesistemsko, neskladno in ne zagotavlja primerljivosti.
V poročilu o oceni učinka so bile med državami članicami in sektorji finančnih storitev ugotovljene precejšnje razlike. Obstaja tudi vzporedni razvoj tržnih praks na podlagi komercialno usmerjenih prednostnih nalog, ki vodijo do različnih rezultatov in tako povzročajo dodatno nepotrebno razdrobljenost trga. Različni standardi razkrivanja informacij in tržnih praks močno otežujejo primerjavo različnih finančnih produktov in storitev, ustvarjajo nepoštene pogoje za različne finančne produkte in storitve, proizvajalce in distribucijske poti ter uvajajo dodatne ovire za notranji trg. Razhajanja prav tako begajo končne vlagatelje, izkrivljajo njihove naložbene odločitve in zmanjšujejo priložnosti za trajnostne naložbe. Različne zahteve in pristopi ovirajo temeljne svoboščine in imajo tako neposreden učinek na delovanje notranjega trga. Da bi se torej lahko odzvali na Pariški sporazum o podnebnih spremembah, saj udeleženci na finančnem trgu pomenijo pomembno gonilno silo, je tudi verjetno, da bodo države članice sprejele dodatne različne nacionalne ukrepe, s katerimi bodo spodbudile bolj trajnostne naložbe. Vendar bi ti različni ukrepi lahko ovirali nemoteno delovanje notranjega trga in škodovali udeležencem na finančnem trgu. Pravila glede razkrivanja informacij ne urejajo dostopa do trga za te udeležence na finančnem trgu in finančne svetovalce, pač pa urejajo način izvajanja njihovih dejavnosti. Pravila podpirajo pravilno in varno delovanje notranjega trga, varujejo konkurenco med različnimi udeleženci na finančnem trgu in finančnimi svetovalci ter ohranjajo spodbude na področju ravnanja za inovacije. Zaradi tega je ustrezna pravna podlaga člen 114 PDEU.
Izvajanje dejavnosti upravljavcev skladov urejajo Direktiva 2009/65/ES, Direktiva 2011/61/EU, Uredba (EU) št. 345/2013 in Uredba (EU) št. 346/2013. Začetek opravljanja dejavnosti kot institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje ureja Direktiva (EU) 2016/2341, kot zavarovalnice Direktiva 2009/138/ES, kot upravljavci portfelja Direktiva 2014/65/EU ter kot finančni svetovalci Direktiva 2014/65/EU in Direktiva (EU) 2016/97. Za te udeležence na finančnem trgu in finančne svetovalce bodo še naprej veljali ti okviri, pravila glede razkrivanja informacij, ki jih ti določajo, pa bodo dopolnjena s pravili glede razkrivanja informacij, ki jih vsebuje ta nova uredba.
Ta predlog spreminja Direktivo (EU) 2016/2341, ki je temeljila na členih 53, 62 in 114(1) PDEU. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki določajo pravilo „preudarne osebe“, ki se nanaša na upoštevanje tveganj ESG in vključevanje dejavnikov ESG v notranje naložbene odločitve in procese obvladovanja tveganj. Ker naj bi bili dejavniki in tveganja ESG že vključeni v splošno upravljanje in obvladovanje tveganj, je treba te dejavnosti organizirati tako, da so skladne z delegiranimi akti. Ker namerava Komisija uporabiti trenutna pooblastila iz Direktive 2009/65/ES, Direktive 2009/138/ES in Direktive 2011/61/EU za opredelitev vključevanja tveganj ESG skladno s temi direktivami, predvidevajo pooblastila iz Direktive (EU) 2016/2341 enakovredno zaščito potrošnikov in enake pogoje za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in druge udeležence na finančnem trgu. Ker predlagane spremembe Direktive (EU) 2016/2341 zadevajo pravila, povezana z naložbenim ravnanjem institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, je ustrezna pravna podlaga člen 114 PDEU.
• Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Ta predlog spoštuje načelo subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU).
V skladu z načelom subsidiarnosti se lahko ukrepi na ravni Unije sprejmejo samo, če države članice predvidenih ciljev ne morejo doseči same. Prepoznani problemi niso omejeni na ozemlje ene države članice. Posledično je cilj predloga zagotoviti usklajeno rešitev za pomanjkljivosti, ki izhajajo iz trenutne zakonodaje EU, ki zajema udeležence na finančnem trgu in finančne svetovalce. Enotnost in pravno varnost izvajanja svoboščin iz Pogodbe je lažje zagotoviti z ukrepanjem na ravni EU.
•Sorazmernost
Ta predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 PEU. Predlagani ukrepi so potrebni za doseganje ciljev preglednosti in zmanjšanja stroškov iskanja informacij, ki jih imajo vlagatelji, da bi ugotovili, kako udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci vključujejo tveganja glede trajnosti v naložbeni proces. Razpoložljivost in kakovost informacij v zvezi s tem sta ključna elementa pri oblikovanju enakih pogojev, in sicer z zagotavljanjem skladnega pristopa v vseh sektorjih in državah članicah. Posvetovanje je pokazalo, da so stroški upoštevanja in vključevanja dejavnikov ESG omejeni.
V poročilu o oceni učinka, priloženem temu predlogu, je navedeno, da razkrivanje informacij o trajnosti v Direktivi 2009/65/ES, Direktivi 2009/138/ES, Direktivi 2011/61/EU, Direktivi 2014/65/EU, Direktivi (EU) 2016/97, Direktivi (EU) 2016/2341, Uredbi (EU) št. 345/2013 in Uredbi (EU) št. 346/2013 ni izrecno obravnavano in zahtevano. Namen tega predloga je zmanjšati stroške iskanja informacij o trajnostnih naložbah za končne vlagatelje.
Zato predlog ne presega tega, kar je potrebno za reševanje težav na ravni EU.
•Izbira instrumenta
Ta predlog vključuje določbe, ki usklajeno obravnavajo pomanjkljivosti ukrepov za zaščito vlagateljev in končnim vlagateljem zagotavljajo več pravne varnosti. Pomanjkanje preglednosti o vključevanju tveganj glede trajnosti in o prizadevanju za trajnostne naložbe ne bi bilo odpravljeno samo s spreminjanjem Direktive 2009/65/ES, Direktive 2009/138/ES, Direktive 2011/61/EU, Direktive 2014/65/EU, Direktive (EU) 2016/97, Direktive (EU) 2016/2341, Uredbe (EU) št. 345/2013 in Uredbe (EU) št. 346/2013, saj bi to lahko privedlo do neenakomernega izvajanja. Namen predloga je povečati preglednost o vključevanju tveganj glede trajnosti in o prizadevanju za trajnostne naložbe. Za doseganje teh ciljev politike je potrebna uredba, ki ima neposredno veljavnost in zagotavlja popolno uskladitev, kar je tudi najboljši način za zagotavljanje največje usklajenosti med različnimi regulativnimi okviri in za preprečitev razhajanj.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
Odzivi na javno posvetovanje o dolgoročnih in trajnostnih naložbah (med 18. decembrom 2015 in 31. marcem 2016) so pokazali, da je povezava med dolžnostmi institucionalnih vlagateljev in upravljavcev premoženja ter ESG šibka ter da trgi tveganj ESG ne vključujejo v zadostni meri in se ne odzivajo dovolj na priložnosti ESG.
Decembra 2016 je bila ustanovljena strokovna skupina na visoki ravni za financiranje trajnostne rasti (HLEG), ki naj bi s priporočili pomagala pripraviti strategijo EU za trajnostno financiranje; sredi julija 2017 je objavila vmesno poročilo strokovne skupine na visoki ravni o financiranju trajnostnega evropskega gospodarstva in ga 18.julija 2017 predstavila zainteresiranim stranem, temu pa je sledil vprašalnik za posvetovanje. Skupaj s končnim poročilom strokovne skupine na visoki ravni o financiranju trajnostnega evropskega gospodarstva je bil 31. januarja 2018 objavljen dokument s povratnimi informacijami. Dokument s povratnimi informacijami povzema odgovore anketirancev na vprašalnik. Pri vseh odgovorih so se pokazali določeni močni trendi, vključno s:
·pomembnostjo jasne strategije za trajnost na ravni EU;
·pomembnostjo zagotavljanja ugodnega okolja za trajnostne naložbe in poznejše financiranje;
·potrebo po opredelitvi dolžnosti institucionalnih vlagateljev in upravljavcev premoženja glede trajnosti, ki bi se lahko razširila, da bi vključevala širše okoljske, socialne in upravljavske vidike; ta dolžnost mora vključevati tudi pojem trajnosti;
·potrebo po izboljšanem razkrivanju informacij.
Komisija je prejela osem odgovorov na začetno oceno učinka o dolžnostih institucionalnih vlagateljev in upravljavcev premoženja glede trajnosti (med 13. novembrom 2017 in 11. decembrom 2017). Vsi so podprli delo Komisije pri zagotavljanju, da institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja ocenjujejo, dosledno upoštevajo in razkrivajo dejavnike trajnosti. Poleg tega so se vsi nanašali na vprašanja, kot so preglednost in razkrivanje informacij, nadzor vključevanja ESG, jasnost dolžnosti vlagateljev v obstoječi zakonodaji EU, primerljivost in zanesljivost razpoložljivih podatkov ali ureditev obvladovanja tveganj in upravljanja.
Komisija se je nato še nadalje posvetovala z zainteresiranimi stranmi, in sicer v okviru javnega posvetovanja o dolžnostih institucionalnih vlagateljev in upravljavcev premoženja glede trajnosti (med 13. novembrom 2017 in 29. januarjem 2018). Posvetovanje je sledilo dvema od osmih priporočil iz vmesnega poročila strokovne skupine na visoki ravni in z njim so se predvsem želela pridobiti stališča o tem, kako naj institucionalni vlagatelji in upravljavci premoženja vključujejo dejavnike ESG. Komisija je v okviru posvetovanja prejela 191 odgovorov.
Komisija je izvedla tudi ciljno usmerjene razgovore z zainteresiranimi stranmi (med januarjem in februarjem 2018), tj. s srednje velikimi/velikimi upravljavci premoženja in institucionalnimi vlagatelji (zavarovalnicami in pokojninskimi skladi), ki so v svoj proces sprejemanja naložbenih odločitev že vključili dejavnike ESG in/ali imajo družbeno odgovorne naložbene produkte. Anketirali so 23 subjektov. Uporabili so vprašalnike o njihovem prispevku in podatkih. Velika večina anketiranih subjektov je potrdila, da je treba na ravni EU razjasniti, ali dolžnosti institucionalnih vlagateljev in upravljavcev premoženja vključujejo oceno z ESG povezanih tveganj in njihovo upoštevanje, če so ta tveganja pomembna. Anketirani subjekti so podali dodatne podrobnosti o področjih, kot so naložbena strategija, obvladovanje tveganj, upravljavski ukrepi (tj. poseben odbor za ESG, član uprave, odgovoren za ESG, procesi notranjega nadzora ESG), sodelovanje z družbami, v katere se vlaga, in politika glasovanja. Nekateri subjekti so omenili tudi, da imajo vzpostavljene ločene politike ESG, da morajo poročati odboru za ESG in upravi ter da so njihove politike prejemkov usklajene s temi dejavniki. Upravljavci premoženja so navedli, da koristi vključevanja ESG zajemajo njihov pozitiven učinek na finančno uspešnost (zlasti na dolgi rok), izboljšane značilnosti razmerja med tveganjem in donosom portfelja, ki ga upravljajo, ugled zaradi vključevanja ESG in zmožnost privabljanja novih strank. Zavarovatelji in ponudniki pokojnin so navedli povečanje povpraševanja s strani vlagateljev. Večina anketiranih subjektov razkriva vprašanja, povezana z ESG, na ravni subjekta in v letnih/občasnih poročilih, drugi pa informacije razkrivajo strankam, torej ne javno. Nekaj subjektov je začelo javno razkrivati informacije o ESG na ravni svojih produktov.
Poleg tega je Komisija 18. julija 2017 organizirala konferenco o „Trajnostnem financiranju: vmesno poročilo“. Približno 450 predstavnikov je imelo priložnost razpravljati o vmesnem poročilu strokovne skupine na visoki ravni in podati povratne informacije. Komisija je 22. marca 2018 organizirala tudi konferenco na visoki ravni o „Financiranju trajnostne rasti“, da bi ohranila zagon podnebnega vrha One Planet Summit in še naprej utrjevala podporo in zavezanost voditeljev EU in ključnih zasebnih udeležencev za spremembe, ki so potrebne v finančnem sistemu za financiranje prehoda v nizkoogljično gospodarstvo.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Komisija se je oprla na več študij, virov informacij in podatkov iz okoljskega programa Združenih narodov, OECD, strokovne skupine na visoki ravni, Eurosifa, univerzitetnih krogov, možganskih trustov, Evropskega združenja družb za upravljanje skladov in premoženja, tržnih poročil in študij, ki so jih opravila zasebna podjetja. Proces je temeljil tudi na študiji Komisije o učinkoviti rabi virov in fiduciarnih dolžnostih vlagateljev, objavljeni leta 2015. Komisija se je oprla tudi na izkušnje z dvema projektoma iz programa Obzorje 2020, povezanima s trajnostnim financiranjem, tj. projektom za razvoj metrike naložb v trajnostno energijo (SEI), referenčnih vrednostih in ocenjevalnih orodij za finančni sektor ter projektom o tveganjih in priložnostih energetskega prehoda.
•Ocena učinka
Pri pripravi te pobude se je izvedla ocena učinka.
Predlog upošteva mnenja (pozitivno mnenje s pridržki, izdano 14. maja 2018, in prejšnji dve negativni mnenji), ki jih je izdal Odbor za regulativni nadzor. Predlog in revidirana ocena učinka obravnavata pripombe Odbora za regulativni nadzor, ki je v svojem mnenju zaključil, da so pred nadaljevanjem s to pobudo potrebne prilagoditve. Glavni pomisleki odbora so bili stroški, povezani z zahtevami glede razkrivanja informacij, tako za manjše izdajatelje kot tudi za pomembne finančne subjekte. Posledično možnosti politike v poročilu o oceni učinka odražajo pomisleke odbora, tako da:
(a)pojasnjujejo razkrivanja informacij v povezavi z vključevanjem tveganj glede trajnosti in zahtev po razkrivanju informacij, ki veljajo za finančne produkte ali storitve v zvezi s trajnostnimi naložbami;
(b)opredeljujejo spodbude za udeležence na finančnem trgu in finančne svetovalce, da bi se znižali stroški, ki jih morda prevzemajo družbe, v katere se vlaga, in sicer z uporabo informacij v poslovnih poročilih ali izjavah o nefinančnem poslovanju v skladu z Direktivo 2013/34/EU;
(c)navajajo primere okoliščin, ko informacije in podatki morda niso neposredno razpoložljivi na trgu ali so razpoložljivi podatki lahko slabe kakovosti in/ali neprimerljivi;
(d)izboljšujejo predstavitev kompromisov med stroški in koristmi.
Na splošno so izbire politike, ocenjene v oceni učinka, naslednje:
(a)izrecna zahteva po vključevanju tveganj ESG v procese sprejemanja naložbenih odločitev ali svetovanja v sklopu dolžnosti do vlagateljev in/ali upravičencev;
(b)uvedba obveznega razkrivanja informacij na ravni udeležencev na finančnem trgu in finančnih svetovalcev o tem, kako so tveganja ESG vključena v proces sprejemanja naložbenih odločitev in svetovanja;
(c)uvedba obveznega razkrivanja informacij za določen finančni produkt ali storitev o vključitvi tveganj ESG v proces sprejemanja naložbenih odločitev ali svetovanja;
(d)kadar udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci, ki tržijo finančne produkte ali storitve, trdijo, da tovrstni produkti ali storitve sledijo ciljem trajnostnih naložb, morajo biti poleg tega zavezani, da razkrijejo informacije o prispevku naložbenih odločitev k ciljem trajnostnih naložb (naknadno razkrivanje informacij pri rednem poročanju) in o tem, kako je naložbena strategija usklajena s cilji trajnostnih naložb (predhodno razkrivanje informacij v predpogodbenih in pogodbenih dokumentih).
Ta uredba zajema izbire politike (a), (b), (c) in (d). Izbira politike (a) je zajeta v spremembi Direktive (EU) 2016/2341, ki uvaja pooblastila za Komisijo za sprejetje ustreznih delegiranih aktov.
Povratne informacije od zainteresiranih strani so pokazale, da bi imel jasen in skladen pristop k vključevanju tveganj ESG naslednje gospodarske vplive. Prvič, končni vlagatelji bodo imeli več informacij o tem, kako udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci vključujejo tveganja ESG v svoje procese sprejemanja naložbenih odločitev oziroma svetovanja. Tveganja ESG bi bila bolj sistemsko upoštevana pri finančnem modeliranju, kar bi privedlo do optimalnega kompromisa med tveganji in donosom, vsaj na dolgi rok, s čimer bi se spodbudila učinkovitost trga. To bo spodbudilo udeležence na finančnem trgu in finančne svetovalce k inovativnim naložbenim strategijam ali priporočilom, in sicer zaradi upoštevanja večjega števila dejavnikov, finančnih in nefinančnih, s čimer bi ustvarili pogoje za privabljanje novih vlagateljev. Končno pa bo spodbujanje subjektov k sprejemanju visokih standardov ESG tudi povečalo konkurenco.
Povratne informacije od zainteresiranih strani so pokazale tudi, da so z ESG povezani stroški del skupnih notranjih in organizacijskih stroškov, povezanih z obvladovanjem tveganj in spremljanjem določenih izpostavljenosti. Dejansko bi bile dodatne naloge, dodeljene udeležencem na finančnem trgu in finančnim svetovalcem, ki jih zajema ta pobuda, vključene v obstoječe organizacijske in operativne postopke.
Obvezno razkrivanje informacij bo z zmanjšanjem nesorazmernega dostopa do informacij med končnimi vlagatelji in finančnimi subjekti povečalo skupno preglednost. Razčlenjenost razpoložljivih informacij za končne vlagatelje se bo povečala. Informacije bodo učinkovito dosegle trg in bodo bolje služile splošnim ciljem zmanjševanja stroškov iskanja informacij za končne vlagatelje.
Nekatere zainteresirane strani so navedle, da bodo najpomembnejši stroški izhajali iz pregleda predpogodbenih in pogodbenih dokumentov (npr. približno 40 000 EUR na prospekt, kar bi pomenilo enkraten strošek). Pričakuje pa se, da bodo ti stroški omejeni, če bo na voljo prehodno obdobje, kot je bilo predlagano v okviru prednostne možnosti. Navedle so tudi, da je treba prospekt v vsakem primeru redno revidirati, zato je strošek dodajanja z ESG povezanih informacij le del celotnega stroška. Finančni subjekti si bodo z razkrivanjem informacij tudi povečali ugled, stroški za končne vlagatelje pri iskanju finančnih produktov in/ali storitev ter naložbenih odločitvah, ki ustrezajo njihovim željam glede trajnosti, pa bodo manjši.
Kombinacija konkurenčnejšega in učinkovitejšega trga produktov in storitev ESG ter naraščajočega povpraševanja s strani končnih vlagateljev po njih in manjših stroškov iskanja informacij bi morali v končni fazi privesti do rasti tega trga.
•Temeljne pravice
Ta predlog spodbuja pravice iz Listine o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: listina). Vpliva na vključevanje visoke stopnje varovanja okolja (člen 37 listine) in različnih socialnih pravic (kot sta člena 25 in 26 listine) ter družbene kohezije (člen 36 listine), saj je njegov glavni cilj spodbuditi institucionalne vlagatelje in upravljavce premoženja k vključevanju dejavnikov trajnosti ter zagotoviti okvir za razkrivanje informacij, kar zadeva vključevanje in vplive naložb na realno gospodarstvo ter njihovo zmožnost spodbujanja in zagotavljanja pravih spodbud za prehod na zeleno, nizkoogljično in pri izrabi virov učinkovitejše gospodarstvo.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Ta predlog ne vpliva na proračun Komisije.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Ocena te uredbe bo opravljena najpozneje 60 mesecev po začetku njene veljavnosti.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Člen 1 določa predmet, ki ga ureja uredba, torej zahteve za preglednost pri udeležencih na finančnem trgu, zavarovalnih posrednikih, ki zagotavljajo zavarovalno svetovanje o zavarovalnih naložbenih produktih (IBIP), in investicijskih podjetjih, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje (finančni svetovalci), pri vključevanju tveganj glede trajnosti v procese sprejemanja naložbenih odločitev ali, kjer je ustrezno, procese svetovanja in preglednost, kar zadeva finančne produkte, usmerjene v trajnostne naložbe, vključno z zmanjšanjem emisij ogljika.
Člen 2 določa izraze in opredelitve, ki se uporabljajo za namene te uredbe, zlasti “udeleženec na finančnem trgu“, “finančni produkt“, „trajnostna naložba“ in druge. Konkretno „udeleženec na finančnem trgu“ pomeni zavarovalnico, ki zagotavlja zavarovalni naložbeni produkt, upravitelja alternativnega investicijskega sklada (v nadaljnjem besedilu: UAIS), investicijsko podjetje, ki upravlja portfelje, institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje ali družbo za upravljanje KNPVP, upravitelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala ali kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo. Ker smejo v skladu z Uredbo (EU) 2015/760 27 evropske dolgoročne investicijske sklade upravljati samo UAIS, spadajo UAIS, ki upravljajo te sklade, pod opredelitev udeleženca na finančnem trgu in morajo torej izpolnjevati zahteve po preglednosti v skladu s to uredbo, ki se nanašajo na evropske dolgoročne investicijske sklade. Da bi vključili skupinske police življenjskega zavarovanja z naložbenimi komponentami na področje, ki ga ureja ta uredba, zavarovalni naložbeni produkti za namene te uredbe vključujejo zavarovalne naložbene produkte, kot so opredeljeni v členu 4(2) Uredbe (EU) št. 1286/2014 28 , in zavarovalne naložbene produkte, ki so na voljo profesionalnim vlagateljem.
V skladu s členom 3 morajo udeleženci na finančnem trgu objavljati pisne politike o vključevanju tveganj glede trajnosti v proces sprejemanja naložbenih odločitev. Udeleženci na finančnem trgu morajo politike objavljati na svojih spletnih mestih in jih redno posodabljati. Ta obveznost velja tudi za finančne svetovalce.
Člen 4 določa, da morajo udeleženci na finančnem trgu v predpogodbena razkritja vključiti informacije o tem, kako udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci vključujejo tveganja glede trajnosti. To je dodatna zahteva poleg zahtev, ki že veljajo v skladu z ustreznimi sektorskimi predpisi (Direktiva 2009/65/ES, Direktiva 2009/138/ES, Direktiva 2011/61/EU, Direktiva 2014/65/EU, Direktiva (EU) 2016/97, Direktiva (EU) 2016/2341, Uredba (EU) št. 345/2013 in Uredba (EU) št. 346/2013). Udeleženci na finančnem trgu morajo podati opis postopkov in pogojev, ki jih uporabljajo pri vključevanju tveganj glede trajnosti v naložbene odločitve, navesti pričakovani obseg vpliva tveganj glede trajnosti na donosnost ponujenih finančnih produktov in pojasniti, kako je vključitev tveganj glede trajnosti in trajnostnih naložb vključena v politiko prejemkov udeležencev na finančnem trgu. Enake obveznosti, prilagojene svetovalnemu procesu, veljajo za finančne svetovalce.
Člen 5 določa predpogodbena pravila glede preglednosti pri trajnostnih naložbah. Udeleženci na finančnem trgu morajo vključiti informacije o tem, kako zagotavljajo cilje trajnostnih naložb, tj. ali so opredelili določeni indeks kot referenčno vrednost, in pojasniti, zakaj se ponderiranje in sestavni deli referenčne vrednosti razlikujejo od splošnega tržnega indeksa. Upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, ki podajajo informacije o zastavljenih pozitivnih socialnih učinkih določenega sklada po metodologijah iz Uredbe (EU) št. 346/2013, smejo te informacije uporabiti za namene člena 5. Člen 5 določa konkretna pravila razkrivanja informacij za finančne produkte, usmerjene v zmanjševanje ogljikovih emisij. Za standardizacijo in poenostavitev predpogodbenih razkritij ta člen pooblašča Komisijo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov. Osnutek regulativnih tehničnih standardov morajo prek skupnega odbora Evropskih nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: skupni odbor) skupaj pripraviti Evropski bančni organ (v nadaljnjem besedilu: EBA), Evropski organ za zavarovanje in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu: EIOPA) in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA).
Člen 6 uvaja zahtevo, po kateri morajo udeleženci na finančnem trgu na svojih spletnih mestih, poleg informacij, zahtevanih skladno s členom 5 in členom 7, objaviti opis ciljev trajnostnih naložb ter informacije o metodologijah ocenjevanja, vrednotenja in spremljanja učinkovitosti naložb. Za standardizacijo in poenostavitev predpogodbenih razkritij ta člen določa tudi pooblastilo za regulativne tehnične standarde. Osnutek regulativnih tehničnih standardov morajo prek skupnega odbora skupaj pripraviti EBA, EIOPA in ESMA.
Ker sedanje zahteve glede razkrivanja informacij, ki jih določa zakonodaja EU, ne zagotavljajo vseh informacij, ki so potrebne za ustrezno obveščanje končnih vlagateljev glede učinkov njihovih naložb, povezanih s trajnostjo, morajo udeleženci na finančnem trgu skladno s členom 7 v periodičnih poročilih z ustreznimi kazalniki trajnosti opredeliti učinke trajnostnih naložb. Upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, ki podajajo informacije o skupnih doseženih socialnih rezultatih in s tem povezanih metodah, uporabljenih v skladu z Uredbo (EU) št. 346/2013, smejo te informacije uporabiti za namene člena 7. Kadar je kot referenčna vrednost določen indeks, morajo udeleženci na finančnem trgu vključiti tudi primerjavo med učinki portfelja s to referenčno vrednostjo in splošnim tržnim indeksom, kar zadeva ponderiranje, sestavne dele in kazalnike trajnosti. Opis je treba dodati v obveznosti poročanja udeležencev na finančnem trgu, ki jih določajo Direktiva 2009/65/ES, Direktiva 2011/61/EU, Direktiva (EU) 2016/2341, Uredba (EU) št. 345/2013 in Uredba (EU) št. 346/2013. Kar zadeva zavarovalne naložbene produkte, Direktiva 2009/138/ES zavarovalnicam ne nalaga letnih obveznosti poročanja. Zato člen 7 zagotavlja, da se zadevne informacije razkrivajo vsakoletno in v skladu s členom 185(6) Direktive 2009/138/ES, torej pisno in v uradnem jeziku, kot določa navedena direktiva. Člen 7 zagotavlja tudi, da investicijska podjetja, ki upravljajo portfelje, te informacije razkrivajo v periodičnih poročilih, kot navaja člen 25(6) Direktive 2014/65/EU. Za izpolnjevanje zahtev glede razkrivanja informacij smejo udeleženci na finančnem trgu uporabiti informacije v poslovnih poročilih v skladu s členom 19 ali izjavah o nefinančnem poslovanju v skladu s členom 19a Direktive 2013/34/EU. Za standardizacijo in poenostavitev razkritij ta člen določa tudi pooblastilo za regulativne tehnične standarde. Osnutek regulativnih tehničnih standardov morajo prek skupnega odbora skupaj pripraviti EBA, EIOPA in ESMA.
V skladu s členom 8 morajo udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci zagotoviti, da so vse informacije, objavljene na njihovih spletnih mestih, posodobljene in vključujejo jasno razlago vseh sprememb že objavljenih informacij.
V skladu s členom 9 morajo udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci zagotoviti, da tržna sporočila ne nasprotujejo informacijam, razkritim v skladu s to uredbo, razen če sektorska zakonodaja, zlasti Direktiva 2009/65/ES, Direktiva 2014/65/EU, Direktiva (EU) 2016/97 in Uredba (EU) št. 1286/2014, ne določajo strožjih pravil. Tudi člen 9 pooblašča Komisijo za izvajanje tehničnih standardov. Osnutek izvedbenih tehničnih standardov morajo prek skupnega odbora skupaj pripraviti EBA, EIOPA in ESMA.
Člen 10 spreminja Direktivo (EU) 2016/2341. Sprememba pooblašča Komisijo, da v delegiranih aktih v skladu s členom 290 PDEU opredeli pravilo „preudarne osebe“, ki se nanaša na upoštevanje okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj ter vključitev okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov v notranje naložbene odločitve in proces obvladovanja tveganj. Ker se pravila glede upravljanja in obvladovanja tveganj skladno z Direktivo (EU) 2016/2341 že uporabljajo za naložbene odločitve in oceno tveganj, vključno z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi vidiki, morajo biti dejavnosti in osnovni procesi institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje premišljeni tako, da spoštujejo delegirane akte. Kjer je ustrezno, morajo biti delegirani akti usklajeni z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z Direktivo 2009/65/ES, Direktivo 2009/138/ES in Direktivo 2011/61/EU.
Člen 11 določa, da je treba uporabo te uredbe oceniti najpozneje 60 mesecev po začetku njene veljavnosti.
Skladno s členom 12 se začne ta uredba uporabljati 12 mesecev po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Pooblastila, ki jih določajo člen 5(5), člen 6(2), člen 7(4), člen 9(2) in člen 10, se začnejo uporabljati na dan začetka veljavnosti te uredbe. Da bi zagotovili, da se prva letna poročila, ki vsebujejo informacije v skladu s členom 7(1) do (3), nanašajo na celotno koledarsko leto, se uporaba člena 7(1) do (3) odloži na 1. januar leta, ki sledi datumu, navedenem v drugem pododstavku tega člena.
2018/0179 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke 29 ,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 30 ,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Prehod na nizkoogljično, bolj trajnostno, pri izrabi virov učinkovitejše in krožno gospodarstvo je ključnega pomena za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti gospodarstva Unije. Pariški sporazum o podnebnih spremembah (COP21), kot ga je ratificirala Unija 5. oktobra 2016 31 in ki je začel veljati 4. novembra 2016, si prizadeva okrepiti odziv na podnebne spremembe, med drugim z uskladitvijo finančnih tokov z razvojem, usmerjenim v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in večjo odpornost proti podnebnim spremembam.
(2)Skupni cilj Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta 32 , Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta 33 , Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta 34 , Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta 35 , Direktive (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta 36 , Direktive (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta 37 , Uredbe (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 38 in Uredbe (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 39 je poenostaviti začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), upraviteljev alternativnih investicijskih skladov (UAIS), zavarovalnic, investicijskih podjetij, zavarovalnih posrednikov, institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (IORP), upraviteljev kvalificiranih skladov tveganega kapitala (upraviteljev EuVECA) in upraviteljev kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo (upraviteljev EuSEF). Navedene direktive in uredbe zagotavljajo enotnejšo zaščito končnih vlagateljev in jim lajšajo izkoriščanje prednosti številnih finančnih produktov in storitev ter hkrati določajo pravila, ki vlagateljem omogočajo sprejemanje informiranih naložbenih odločitev. Ti cilji so bili večinoma doseženi, vendar je razkrivanje informacij končnim vlagateljem o tem, kako družbe za upravljanje KVPVP, UAIS, zavarovalnice, investicijska podjetja, ki upravljajo portfelje, institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ponudniki pokojnin, upravitelji EuVECA in upravitelji EuSEF (udeleženci na finančnem trgu) vključujejo tveganja glede trajnosti in cilje trajnostnih naložb v naložbene odločitve, ter razkrivanje informacij končnim vlagateljem o tem, kako zavarovalniški posredniki, ki zagotavljajo zavarovalno svetovanje o zavarovalnih naložbenih produktih, in investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje (finančni svetovalci), vključujejo tveganja glede trajnosti v svetovanje, nezadostno razvito, saj za takšna razkrivanja informacij še ne veljajo usklajene zahteve.
(3)Brez usklajenih pravil Unije o razkrivanju informacij, povezanih s trajnostjo, končnim vlagateljem, je verjetno, da se bodo na nacionalni ravni še naprej sprejemali različni ukrepi in da bodo za različne finančne storitve še naprej obstajali različni pristopi. Zaradi znatnih razlik v standardih razkrivanja informacij bi takšni različni ukrepi in pristopi še naprej znatno izkrivljali konkurenco. Poleg tega vzporedni razvoj tržnih praks na podlagi komercialno usmerjenih prednostnih nalog, ki povzročajo različne rezultate, trenutno povzroča dodatno razdrobljenost trga in bi lahko v prihodnje še poslabšal delovanje notranjega trga. Različni standardi razkrivanja informacij in tržnih praks močno otežujejo primerjavo različnih finančnih produktov in storitev ter ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje za te produkte in storitve ter za distribucijske kanale ter postavljajo dodatne ovire za notranji trg. Razhajanja lahko tudi begajo končne vlagatelje in izkrivljajo njihove naložbene odločitve. Pri zagotavljanju skladnosti s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah bodo države članice verjetno sprejele različne nacionalne ukrepe, ki bi ovirali nemoteno delovanje notranjega trga in škodovali udeležencem na finančnem trgu in finančnim svetovalcem. Poleg tega pomanjkanje usklajenih pravil glede preglednosti končnim vlagateljem otežuje učinkovito primerjavo med različnimi finančnimi produkti in storitvami v različnih državah članicah, kar zadeva njihova okoljska, socialna in upravljavska tveganja in cilje trajnostnih naložb. Zato je treba odstraniti obstoječe ovire za delovanje notranjega trga in preprečevati prihodnje ovire.
(4)Za zagotavljanje skladne uporabe te uredbe in da bodo udeleženci na finančnem trgu jasno in dosledno uporabljali obveznosti glede razkritja informacij, ki jih določa ta uredba, je treba določiti usklajeno opredelitev „trajnostnih naložb“.
(5)Politike prejemkov udeležencev na finančnem trgu in finančnih svetovalcev morajo biti skladne z vključevanjem tveganj glede trajnosti in, kjer je ustrezno, s cilji trajnostnih naložb, ter morajo biti zasnovane tako, da prispevajo k dolgoročni trajnostni rasti. Predpogodbeno razkrivanje informacij mora torej vključevati informacije o tem, kako so politike prejemkov teh subjektov usklajene z vključevanjem tveganj glede trajnosti in, kjer je ustrezno, s cilji trajnostnih naložb finančnih produktov in storitev, ki jih ponujajo udeleženci na finančnem trgu oziroma glede katerih svetujejo finančni svetovalci.
(6)Ker se referenčne vrednosti na področju trajnosti uporabljajo kot standardne referenčne točke, na podlagi katerih se merijo trajnostne naložbe, morajo biti končni vlagatelji s predpogodbenim razkrivanjem informacij seznanjeni z ustreznostjo opredeljenega indeksa, in sicer usklajenostjo tega indeksa s cilji trajnostnih naložb. Udeleženci na finančnem trgu morajo razkriti tudi razloge za različno ponderiranje in različne sestavne dele opredeljenega indeksa v primerjavi s splošnim tržnim indeksom. Za dodatno povečanje preglednosti morajo udeleženci na finančnem trgu navesti tudi, kje je mogoče najti metodologijo za izračun opredeljenega indeksa in splošnega tržnega indeksa, tako da končni vlagatelji pridobijo potrebne informacije o načinu izbire in ponderiranja sredstev, ki so osnova za indekse, o tem, katera sredstva so bila izključena in zakaj, kako so bili izmerjeni s trajnostjo povezani učinki sredstev, ki so osnova za indekse, ali kateri viri podatkov so bili uporabljeni. Takšno razkrivanje informacij bi moralo omogočiti učinkovito primerjavo in prispevati k oblikovanju pravilnega dojemanja trajnostno prijaznih naložb. Kadar kot referenčna vrednost ni bil določen noben indeks, morajo udeleženci na finančnem trgu pojasniti, kako dosegajo cilj trajnostnih naložb.
(7)Kadar je cilj finančnega produkta ali storitve zmanjšanje emisij ogljika, mora predpogodbeno razkrivanje informacij vključevati izpostavljenost v zvezi s ciljnimi nizkimi emisijami ogljika. V okoliščinah, kjer ni na voljo nobena referenčna vrednost za emisije ogljika, usklajena na ravni Unije, mora razkrivanje informacij vključevati podrobno pojasnilo, kako se zagotavlja stalno doseganje navedenega cilja.
(8)Za večjo preglednost in obveščanje končnih vlagateljev mora biti dostop do informacij o tem, kako udeleženci na finančnem trgu vključujejo tveganja glede trajnosti v svoje procese sprejemanja naložbenih odločitev oziroma finančni svetovalci v svoje procese svetovanja, urejen z zahtevo, da morajo navedeni subjekti te informacije stalno objavljati na svojih spletnih mestih.
(9)Trenutne zahteve glede razkrivanja informacij, ki jih določa zakonodaja Unije, ne določajo, da je treba razkrivati vse informacije, potrebne za ustrezno obveščanje končnih vlagateljev o učinku njihovih naložb, povezanem s trajnostjo. Zato je primerno določiti konkretnejše zahteve glede razkrivanja informacij, ki se nanašajo na trajnostne naložbe. O skupnem učinku finančnih produktov, povezanem s trajnostjo, je na primer treba redno poročati s kazalniki, pomembnimi za izbrani cilj trajnostne naložbe. Kadar je kot referenčna vrednost opredeljen ustrezni indeks, je treba te informacije predložiti tudi za opredeljeni indeks in za splošni tržni indeks, da se omogoči primerjava. Prav tako je treba razkriti informacije o sestavnih delih opredeljenega indeksa in splošnega tržnega indeksa skupaj z njihovimi ponderji, da se zagotovijo dodatne informacije o doseganju ciljev trajnostnih naložb. Kjer upravitelji EuSEF objavljajo informacije o pozitivnem socialnem učinku, zastavljenem pri določenem skladu, o doseženem skupnem socialnem rezultatu in povezanih uporabljenih metodah v skladu z Uredbo (EU) št. 346/2013, lahko, kadar je to primerno, te informacije uporabijo za namene razkrivanja informacij v skladu s to uredbo.
(10)Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta 40 določa obveznosti glede preglednosti, kar zadeva socialne, okoljske in upravljavske vidike v nefinančnem poročanju. Zahtevani oblika in predstavitev iz navedene direktive pa nista primerni, da bi ju neposredno uporabljali udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci pri svojem poslovanju s končnimi vlagatelji. Udeleženci na finančnem trgu in finančni svetovalci morajo imeti za namene te uredbe, kadar je to primerno, možnost uporabiti informacije v poslovnih poročilih in izjavah o nefinančnem poslovanju v skladu z Direktivo 2013/34/EU.
(11)Za zagotavljanje zanesljivosti informacij, objavljenih na spletnih mestih udeležencev na finančnem trgu in finančnih svetovalcev je treba te informacije posodabljati ter jasno razložiti vsak pregled oziroma spremembo.
(12)Da bi določili, kako institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje sprejemajo naložbene odločitve in ocenjujejo tveganja, da bi upoštevali okoljska, socialna in upravljavska tveganja, je treba pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo v Direktivi (EU) 2016/2341. Pravila upravljanja in obvladovanja tveganj se že uporabljajo za naložbene odločitve in ocene tveganj, da se zagotovi neprekinjenost in pravilnost izvajanja dejavnosti institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje. Naložbene odločitve in oceno zadevnih tveganj, vključno z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji, je treba sprejemati tako, da se zagotovi skladnost z interesi članov in upravičencev. Dejavnosti in z njimi povezani postopki institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje morajo zagotoviti, da je cilj delegiranih aktov dosežen. Kjer je ustrezno, morajo biti delegirani akti usklajeni z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z Direktivo 2009/65/ES, Direktivo 2009/138/ES in Direktivo 2011/61/EU. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njunim strokovnjakom pa bi moral biti sistematično omogočen dostop do sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.
(13)Evropski bančni organ (v nadaljnjem besedilu: EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu: EIOPA) in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) (v nadaljnjem besedilu skupaj: ESA), ustanovljeni z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 41 , Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 42 oziroma Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 43 , bi morali prek skupnega odbora pripraviti regulativne tehnične standarde, ki opredeljujejo podrobnosti predstavitve in vsebine informacij o ciljih trajnostnih naložb, ki jih je treba razkriti v predpogodbenih dokumentih, periodičnih poročilih in na spletnih mestih udeležencev na finančnem trgu v skladu s členi 10 do 14 Uredbe št. 1093/2010, Uredbe št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010. Komisija bi morala imeti pooblastila za sprejetje teh regulativnih tehničnih standardov.
(14)Komisija bi morala imeti pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov, ki so jih pripravili evropski nadzorni organi prek skupnega odbora, z izvedbenimi akti po členu 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010, členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010 in členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010, da bi se določila standardna predstavitev trajnostnih naložb v tržnem sporočilu.
(15)Ker periodična poročila načeloma povzemajo poslovne rezultate za celotno koledarsko leto, je treba začetek uporabe določb o zahtevah po preglednosti v periodičnih poročili odložiti na [Urad za publikacije: vstavite 1. januar leta, ki sledi letu, navedenem v drugem pododstavku člena 12].
(16)Pravila za razkrivanje informacij, ki jih vsebuje ta uredba, bi morala dopolnjevati določbe iz Direktive 2009/65/ES, Direktive 2009/138/ES, Direktive 2011/61/EU, Direktive (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta 44 , Uredbe (EU) št. 345/2013 in Uredbe (EU) št. 346/2013 ter se uporabljati poleg njih.
(17)Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.
(18)Ker ciljev te uredbe, tj. okrepiti zaščito končnih vlagateljev in izboljšati razkrivanje informacij, ki jih prejemajo, vključno v primerih čezmejnih nakupov za končne vlagatelje, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi potrebe po določitvi usklajenih zahtev po razkrivanju informacij na ravni Unije lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa usklajena pravila o preglednosti, ki jih morajo uporabljati udeleženci na finančnem trgu, zavarovalni posredniki, ki zagotavljajo zavarovalno svetovanje glede zavarovalnih naložbenih produktov, in investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje, kar zadeva vključevanje tveganj glede trajnosti v proces sprejemanja naložbenih odločitev ali proces svetovanja ter preglednost finančnih produktov, ki imajo za cilj trajnostne naložbe, vključno z zmanjšanjem emisij ogljika.
Člen 2
Opredelitve pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a)„udeleženec na finančnem trgu“ pomeni eno od naslednjega:
(i)zavarovalnico, ki ponuja zavarovalni naložbeni produkt, UAIS, investicijsko podjetje, ki upravlja portfelje, institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje ali ponudnika pokojninskega produkta;
(ii)upravitelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala, registriranega v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 345/2013;
(iii)upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, registriranega v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 346/2013;
(iv)družbo za upravljanje KNPVP;
(b)„zavarovalnica“ pomeni zavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v skladu s členom 18 Direktive 2009/138/ES;
(c)„zavarovalni naložbeni produkt“ pomeni eno od naslednjega:
(i)zavarovalni naložbeni produkt, kot je opredeljen v členu 4(2) Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 45 ;
(ii)zavarovalni produkt, namenjen profesionalnemu vlagatelju, ki ponuja vrednost zapadlosti ali odkupno vrednost, ki je v celoti ali delno ter neposredno ali posredno izpostavljena tržnim nihanjem;
(d)„UAIS“ pomeni UAIS, kot je opredeljen v členu 4(1)(b) Direktive 2011/61/EU;
(e)„investicijsko podjetje“ pomeni investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v členu 4(1)(1) Direktive 2014/65/EU;
(f)„upravljanje portfeljev“ pomeni upravljanje portfeljev, kot je opredeljeno v členu 4(1)(8) Direktive 2014/65/EU;
(g)„institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje“ pomeni institucijo za zagotavljanje poklicne pokojnine, pooblaščeno ali registrirano v skladu s členom 9 Direktive (EU) 2016/2341;
(h)„pokojninski produkt“ pomeni eno od naslednjega:
(i)pokojninski produkt iz člena 2(2)(e) Uredbe (EU) št. 1286/2014;
(ii)individualni pokojninski produkt iz člena 2(2)(g) Uredbe (EU) št. 1286/2014;
(i)„družba za upravljanje KNPVP“ pomeni družbo za upravljanje, kot je opredeljena v členu 2(1)(b) Direktive 2009/65/ES, ali investicijsko podjetje, navedeno v členu 1(2) iste direktive;
(j)„finančni produkt“ pomeni upravljanje portfelja, AIS, zavarovalni naložbeni produkt, pokojninski produkt, pokojninsko shemo ali KNPVP;
(k)„AIS“ pomeni AIS, kot je opredeljen v členu 4(1)(a) Direktive 2011/61/EU;
(l)„pokojninski načrt“ pomeni pokojninski načrt, kot je opredeljen v členu 6(2) Direktive (EU) 2016/2341;
(m)„KNPVP“ pomeni kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje skladno s členom 5 Direktive 2009/65/ES;
(n)„investicijsko svetovanje“ pomeni investicijsko svetovanje, kot je opredeljeno v členu 4(1)(4) Direktive 2014/65/EU;
(o)„trajnostne naložbe“ pomenijo eno od naslednjega ali katero koli kombinacijo naslednjega:
(i)naložbe v gospodarsko dejavnost, ki prispeva k okoljskemu cilju, vključno z okoljsko trajnostno naložbo, kot je opredeljena v členu 2 [Urad za publikacije: vstavite sklic na uredbo o vzpostavitvi okvira, ki bo spodbujal trajnostne naložbe];
(ii)naložbe v gospodarsko dejavnost, ki prispeva k socialnemu cilju, in zlasti naložba, ki prispeva k odpravljanju neenakosti, naložba, ki spodbuja socialno kohezijo, socialno integracijo in delovna razmerja, ali naložba v človeški kapital ali v ekonomsko ali socialno prikrajšane skupnosti;
(iii)naložbe v družbe, ki uporabljajo dobro prakso upravljanja, in zlasti v družbe z dobrimi upravljavskimi strukturami, odnosi z zaposlenimi, plačilom za zadevno osebje in izpolnjevanjem davčnih obveznosti;
(p)„mali vlagatelj“ pomeni vlagatelja, ki ni profesionalni vlagatelj;
(q)„profesionalni vlagatelj “ pomeni stranko, ki izpolnjuje merila iz Priloge II Direktive 2014/65/EU;
(r)„zavarovalni posrednik“ pomeni zavarovalnega posrednika, kot je opredeljen v členu 2(1)(3) Direktive (EU) 2016/97;
(s)„zavarovalno svetovanje“ pomeni svetovanje, kot je opredeljeno v členu 2(1)(15) Direktive (EU) 2016/97.
Člen 3
Preglednost politik na področju tveganj glede trajnosti
1.Udeleženci na finančnem trgu morajo na svojih spletnih mestih objaviti pisne politike o vključevanju tveganj glede trajnosti v svoj proces sprejemanja naložbenih odločitev.
2.Zavarovalni posredniki, ki zagotavljajo zavarovalno svetovanje v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti, in investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje, morajo na svojih spletnih mestih objaviti pisne politike o vključevanju tveganj glede trajnosti v investicijsko svetovanje oziroma zavarovalno svetovanje.
Člen 4
Preglednost vključevanja tveganj glede trajnosti
1.Udeleženci na finančnem trgu morajo v predpogodbena razkritja vključiti opis naslednjega:
(a)postopke in pogoje, ki veljajo za vključevanje tveganj glede trajnosti v naložbene odločitve;
(b)pričakovani obseg učinka tveganj glede trajnosti na donos ponujenih finančnih produktov;
(c)kako so politike prejemkov udeležencev na finančnem trgu skladne z vključevanjem tveganj glede trajnosti in, kjer ustreza, s ciljem trajnostne naložbe določenega finančnega produkta.
2.Zavarovalni posredniki, ki zagotavljajo zavarovalno svetovanje glede zavarovalnih naložbenih produktov, in investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje, morajo v predpogodbeno razkrivanje informacij vključiti opis naslednjega:
(a)postopke in pogoje, ki veljajo za vključevanje tveganj glede trajnosti v investicijsko ali zavarovalno svetovanje;
(b)pričakovani obseg učinka tveganj glede trajnosti na donos finančnih produktov, o katerih svetujejo;
(c)kako so politike prejemkov investicijskih podjetij, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje, in zavarovalnih posrednikov, ki zagotavljajo zavarovalno svetovanje glede zavarovalnih naložbenih produktov, skladne z vključevanjem tveganj glede trajnosti in, kjer ustreza, s ciljem trajnostne naložbe finančnega produkta, o katerem svetujejo.
3.Razkrivanje informacij iz odstavka 1 in odstavka 2 se izvede na naslednji način:
(a)UAIS pri razkrivanju informacij vlagateljem iz člena 23(1) Direktive 2011/61/EU;
(b)zavarovalnice pri podajanju informacij iz člena 185(2) Direktive 2009/138/ES;
(c)institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje pri podajanju informacij iz člena 41 Direktive (EU) 2016/2341;
(d)upravitelji kvalificiranih skladov tveganega kapitala pri podajanju informacij iz člena 13(1) Uredbe (EU) št. 345/2013;
(e)upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo pri podajanju informacij iz člena 14(1) Uredbe (EU) št. 346/2013;
(f)ponudniki pokojninskih produktov pisno in pravočasno, preden se mali vlagatelj pogodbeno zaveže v zvezi s pokojninskim produktom;
(g)družbe za upravljanje KNPVP v prospektu, navedenem v členu 69 Direktive 2009/65/ES;
(h)investicijska podjetja, ki upravljajo portfelje ali zagotavljajo investicijsko svetovanje, v skladu s členom 24(4) Direktive 2014/65/EU;
(i)zavarovalni posredniki, ki zagotavljajo zavarovalno svetovanje glede zavarovalnih naložbenih produktov, v skladu s členom 29(1) Direktive (EU) 2016/97.
Člen 5
Preglednost trajnostnih naložb v predpogodbenem razkrivanju informacij
1.Kadar ima finančni produkt za cilj trajnostne naložbe ali naložbe s podobnimi značilnostmi in je bil kot referenčna vrednost opredeljen indeks, mora informacije, ki jih je treba razkriti skladno s členom 4(1), spremljati naslednje:
(a)informacije o tem, kako je opredeljeni indeks usklajen s tem ciljem;
(b)pojasnilo o tem, zakaj se ponderiranje in sestavni deli opredeljenega indeksa, usklajenega s tem ciljem, razlikujejo od splošnega tržnega indeksa.
2.Kadar ima finančni produkt za cilj trajnostne naložbe ali naložbe s podobnimi značilnostmi in kot referenčna vrednost ni opredeljen noben indeks, morajo informacije, ki jih je treba razkriti skladno s členom 4(1), vključevati pojasnilo, kako se ta cilj dosega.
3.Kadar ima finančni produkt za cilj zmanjšanje emisij ogljika, morajo informacije, ki jih je treba razkriti skladno s členom 4(1), vključevati izpostavljenost v zvezi s ciljnimi nizkimi emisijami ogljika.
Z odstopanjem od odstavka 2, kjer ni na voljo [referenčna vrednost EU za nizke emisije ogljika] ali [referenčna vrednost za ugodno ogljično bilanco] v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011, morajo vse informacije, navedene v členu 4 vključevati podrobno pojasnilo o tem, kako potekajo stalna prizadevanja za doseganje cilja zmanjševanja emisij ogljika.
4.Udeleženci na finančnem trgu morajo v razkrite informacije skladno s členom 4(1) vključiti navedbo, kje je mogoče najti metodologijo, uporabljeno za izračun indeksov iz odstavka 1 tega člena, in referenčne vrednosti iz drugega pododstavka odstavka 3 tega člena.
5.Evropski bančni organ (EBA), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) morajo prek skupnega odbora Evropskih nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: skupni odbor) pripraviti osnutek regulativnih tehničnih standardov z nadaljnjimi podrobnostmi o predstavitvi in vsebini informacij, ki jih je treba razkriti skladno s tem členom.
6.EBA, EIOPA in ESMA morajo Komisiji predložiti ta osnutek regulativnih tehničnih standardov do [Urad za publikacije: vstavite datum 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti].
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 6
Preglednost trajnostnih naložb na spletnih mestih
1.Udeleženci na finančnem trgu morajo na svojih spletnih mestih za vsak finančni produkt, naveden v odstavkih (1), (2) in (3) člena 5 objaviti in vzdrževati naslednje:
(a)opis cilja trajnostne naložbe;
(b)informacije o metodologijah, uporabljenih za ocenjevanje, merjenje in spremljanje učinka izbranih trajnostnih naložb za finančni produkt, vključno z viri podatkov, merili za pregled sredstev, ki predstavljajo osnovo, in zadevne kazalnike trajnosti, ki se uporabljajo za merjenje splošnega trajnostnega učinka finančnega produkta;
(c)informacije iz člena 5;
(d)informacije iz člena 7.
Informacije, ki jih je treba razkriti skladno s prvim pododstavkom, morajo biti na spletnem mestu objavljene jasno in na vidnem mestu.
2.EBA, EIOPA in ESMA morajo prek skupnega odbora pripraviti osnutek regulativnih tehničnih standardov z nadaljnjimi podrobnostmi o predstavitvi in vsebini informacij iz točk (a) in (b) odstavka 1.
EBA, EIOPA in ESMA morajo Komisiji predložiti ta osnutek regulativnih tehničnih standardov do [Urad za publikacije: vstavite datum 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti].
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 7
Preglednost trajnostnih naložb v periodičnih poročilih
1.Kadar udeleženci na finančnem trgu ponujajo finančni produkt iz odstavkov (1), (2) in (3) člena 5, morajo v periodičnih poročilih vključiti opis naslednjega:
(a)skupnega učinka finančnih produktov, povezanega s trajnostjo, z ustreznimi kazalniki trajnosti;
(b)primerjave med skupnim učinkom finančnega produkta in opredeljenim indeksom ter splošnim tržnim indeksom v smislu ponderiranja, sestavnih delov in kazalnikov trajnosti, kadar je bil kot referenčna vrednost opredeljen indeks.
2.Razkrivanje informacij iz odstavka 1 se izvede na naslednji način:
(a)za UAIS v letnem poročilu iz člena 22 Direktive 2011/61/EU;
(b)za zavarovalnice vsako leto pisno v skladu s členom 185(6) Direktive 2009/138/ES;
(c)za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje v izkazu pokojninskih prejemkov iz člena 38 Direktive (EU) 2016/2341 in pri podajanju informacij iz člena 43 Direktive (EU) 2016/2341;
(d)za upravitelje kvalificiranih skladov tveganega kapitala v letnem poročilu iz člena 12 Uredbe (EU) št. 345/2013;
(e)za upravitelje kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo v letnem poročilu iz člena 13 Uredbe (EU) št. 346/2013;
(f)za ponudnike pokojninskih produktov pisno vsaj v letnih poročilih ali poročilih v skladu z nacionalno zakonodajo;
(g)za družbe za upravljanje KNPVP ali investicijska podjetja KNPVP v polletnih in letnih poročilih iz člena 69 Direktive 2009/65/ES;
(h)za investicijska podjetja, ki upravljajo portfelje, v periodičnih poročilih iz člena 25(6) Direktive 2014/65/EU.
3.Za namene odstavka 1 smejo udeleženci na finančnem trgu uporabiti informacije v poslovnih poročilih v skladu s členom 19 ali informacije iz izjav o nefinančnem poslovanju v skladu s členom 19a Direktive 2013/34/EU, kadar je to primerno.
4.EBA, EIOPA in ESMA morajo prek skupnega odbora pripraviti osnutek regulativnih tehničnih standardov z nadaljnjimi podrobnostmi o vsebini in predstavitvi informacij iz odstavka 1.
EBA, EIOPA in ESMA morajo Komisiji predložiti ta osnutek regulativnih tehničnih standardov do [Urad za publikacije: vstavite datum 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti].
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 8
Pregled razkrivanja informacij
1.Udeleženci na finančnem trgu morajo poskrbeti, da so vse informacije, objavljene v skladu s členom 3 ali členom 6, posodobljene. Kadar udeleženec na finančnem trgu te informacije popravi, mora na istem spletnem mestu objaviti tudi jasno razlago te spremembe.
2.Glede vseh informacij, objavljenih v skladu s členom 3, se za zavarovalne posrednike, ki zagotavljajo zavarovalno svetovanje glede zavarovalnih naložbenih produktov, in investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje, smiselno uporabi odstavek 1.
Člen 9
Tržna sporočila
1.Brez poseganja v strožjo sektorsko zakonodajo, zlasti Direktivo 2009/65/ES, Direktivo 2014/65/EU, Direktivo (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbo (EU) št. 1286/2014, morajo udeleženci na finančnem trgu, zavarovalni posredniki, ki zagotavljajo zavarovalno svetovanje glede zavarovalnih naložbenih produktov, in investicijska podjetja, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje, poskrbeti, da njihova tržna sporočila niso v nasprotju z informacijami, razkritimi v skladu s to uredbo.
2.EBA, EIOPA in ESMA lahko prek skupnega odbora pripravijo osnutek izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo standardno predstavitev informacij o trajnostnih naložbah.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 10
Spremembe Direktive (EU) 2016/2341
Direktiva (EU) 2016/2341 se spremeni, kot sledi:
(1)členu 19 se doda naslednji odstavek 9:
„9. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da z delegiranimi akti v skladu s členom 60a sprejme ukrepe, ki zagotavljajo, da:
(a)se upošteva pravilo „preudarne osebe“ glede upoštevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj;
(b)se v notranje odločanje in procese obvladovanja tveganj vključijo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki.
Pri navedenih delegiranih aktih je treba upoštevati velikost, naravo, obseg in kompleksnost dejavnosti institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje in tveganj, povezanih s temi dejavnostmi, ter zagotoviti skladnost s členom 14 Direktive 2009/65/ES, členom 132 Direktive 2009/138/ES in členom 12 Direktive 2011/61/EU.“;
(2)vstavi se naslednji člen 60a:
„Člen 60a
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 19(9) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
3. Prenos pooblastil iz člena 19(9) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 19(9), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.“;
Člen 11
Ocena
Do [Urad za publikacije: vstavite datum 60 mesecev po datumu začetka veljavnosti] mora Komisija opraviti oceno uporabe te uredbe.
Člen 12
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporabljati se začne [Urad za publikacije: vstavite datum 12 mesecev po datumu objave v Uradnem listu Evropske unije].
Člen 5(5), člen 6(2), člen 7(4), člen 9(2) in člen 10 pa se začnejo uporabljati od [Urad za publikacije: vstavite datum začetka veljavnosti], člen 7(1) do (3) pa od [Urad za publikacije: vstavite 1. januar leta, ki sledi datumu, navedenem v drugem pododstavku].
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik