EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 16.5.2018

COM(2018) 303 final

2018/0153(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi evropske mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje (prenovitev)

{SWD(2018) 197 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

EU je v svojem hitrem in odločnem odzivu na migracijsko krizo, ki smo jo izkusili v zadnjih letih, na pritiske na zunanje meje ter človeško tragedijo v Sredozemlju, pripravila celovito strategijo, namenjeno obvladovanju podobnih migracijskih izzivov v prihodnosti. Nov partnerski okvir s prednostnimi tretjimi državami je bil sprejet leta 2016 1 . Njegov namen je bil preseči obravnavanje neposrednih potreb in postaviti temelje za okrepljeno sodelovanje z državami izvora in tranzita ter namembnimi državami, v osrčju katerega je politika dobrega upravljanja migracij in mobilnosti. Vsi akterji, vključno z državami članicami in institucijami EU, so bili pozvani, naj se usklajeno odzovejo z združitvijo instrumentov, orodij in vzvodov, da bi izpolnili jasne prednostne naloge, zastavljene skupaj s tretjimi državami, s katerimi bi bolje obvladovali migracije ob doslednem spoštovanju humanitarnih obveznosti in obveznosti na področju človekovih pravic.

Glede na to, da je trenutno v tretje države iz držav članic na delo napotenih skoraj 500 uradnikov za zvezo za priseljevanje (v nadaljnjem besedilu: UZP) in da EU poudarja kritično potrebo po okrepitvi partnerstev s tretjimi državami, je nujno uporabiti te uradnike za zvezo, da se dosežejo sinergije med instrumenti za finančno in operativno podporo ter v skladu s pridobljenimi izkušnjami v zvezi s temi državami oblikujejo politike na podlagi dokazov.

Čeprav je bilo partnerstvo s tretjimi državami prek uradnikov za zvezo za priseljevanje priznano kot pomembno že v letu 2004, ko je Svet na podlagi pobude Grčije in ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta sprejel Uredbo (ES) št. 377/2004 o vzpostavitvi mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje (v nadaljnjem besedilu: uredba UZP) 2 , pa njen učinek izboljšanega sodelovanja in izmenjave informacij še ni bil v celoti izkoriščen. Uredba je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 493/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 3 . Uredba UZP predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda.

Obstoječa uredba UZP določa obveznost vzpostavitve krajevnih ali področnih mrež za sodelovanje med uradniki za zvezo za priseljevanje držav članic, cilje takega sodelovanja ter tudi naloge UZP v odnosu do tretjih držav in njihove odgovornosti do države članice pošiljateljice. V členu 1(1) uredbe UZP je „uradnik za zvezo za priseljevanje“ opredeljen kot vsak predstavnik ene od držav članic, ki ga na delo v tujino napoti urad za priseljevanje ali drug pristojni urad, da bi vzpostavil in ohranjal stike z organi države članice gostiteljice z namenom prispevati k preprečevanju nezakonitega priseljevanja in boju proti njemu, lajšanju vrnitve nezakonitih priseljencev in upravljanju zakonitega priseljevanja. V členu 1(2) uredbe UZP je določeno, da se „uradniki za zvezo, ki se ukvarjajo z zadevami priseljevanja kot delom svojih dolžnosti“ tudi štejejo kot uradniki za zvezo za priseljevanje. Ta opredelitev vključuje v praksi „uradnike za zvezo pri letalskih družbah“, „svetovalce za dokumente“ in „uradnike za zvezo pri organih kazenskega pregona“, kolikor morajo prav tako izpolnjevati zgoraj navedene naloge.

Uradniki za zvezo za priseljevanje so navadno napoteni na delo v konzularne organe držav članic v tretjih državah, vendar se lahko napotijo na delo tudi v pristojne organe tretjih držav ter mednarodne organizacije, in sicer za obdobje, ki ga določi država članica, ki napoti na delo. Države članice so z napotitvami na delo začele v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja. Od sprejetja uredbe UZP leta 2004 je število napotenih uradnikov naraslo s 129 na približno 492 v letu 2018, pri čemer so uradniki napoteni na delo v 105 držav. Vse države članice sicer ne uporabljajo UZP 4 , največje število nacionalnih UZP pa je napotenih iz Nemčije, Francije, Španije, Nizozemske in Združenega kraljestva.

Poleg tega je sprememba uredbe UZP, ki je bila sprejeta leta 2011, omogočila sodelovanje med Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo in mrežami UZP, spodbudila uporabo ICONet za redne izmenjave informacij in praktičnih izkušenj s področnimi mrežami ter si prizadevala za racionalizacijo sistema poročanja, povezanega z dejavnostmi mrež UZP, prek dvoletnih poročil predsedstva.

Vloga UZP se priznava predvsem z vidika upravljanja zunanjih meja EU v skladu s schengenskim pravnim redom.  Takšno delo zajema svetovanje pristojnim organom tretjih držav v njihovih prizadevanjih za boj proti nezakonitemu priseljevanju, preprečevanju čezmejnega kriminala in odkrivanju ponarejanja dokumentov. Poleg tega imajo UZP operativno strokovno znanje, neposredne informacij in kontakte v tretjih državah, ki so zelo relevantni in uporabni pri krepitvi sodelovanja s temi državami ter izpolnjujejo informacijske potrebe in potrebe razvoja politike na področju priseljevanja na evropski ravni.

Vendar pa je zunanja ocena sedanje uredbe UZP, ki je bila dokončana avgusta 2017, pokazala, da je imela uredba zgolj omejen in predvsem posreden učinek na ustanovitev formalnih mrež med UZP, napotenimi na delo na isto lokacijo, na okrepitev zbiranja informacij in njihove izmenjave ter na izboljšanje usklajevanja stališča EU in njenih dejavnosti v odnosu do tretjih držav.

V oceni je bilo ugotovljeno, da uradniki za zvezo za priseljevanje in njihove mreže ostajajo zelo pomembne v sedanjem globalnem kontekstu migracij in so še vedno skladne z obstoječimi in načrtovanimi evropskimi politikami, zlasti na področju boja proti nedovoljenim migracijam, vendar so bile ugotovljene tudi pomanjkljivosti. Glede na oceno so omejeni učinki sedanje uredbe UZP posledica nezadostne koordinacije in angažiranosti na ravni EU, vzrok za to pa je neobravnavanje dejstva, da je velika večina UZP napotenih na delo z viri držav članic (96 % vseh napotitev), cilji napotitev so očitno dvostranski, naloge pa upravljajo in določajo tako imenovane zaledne službe UZP v njihovih nacionalnih upravah. Omejena učinkovitost izmenjave informacij, njena raven in obseg so ovirali sistematičen pretok strateških in operativnih informacij navzgor od mrež UZP do EU, tj. Komisije, Visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko, agencij EU ter delegacij EU v tretjih državah, kot tudi horizontalno med mrežami in državami članicami. Poleg tega UZP držav članic sedanje instrumente, zasnovane za izboljšanje izmenjave informacij, zlasti poročila predsedstva iz člena 6(1) uredbe UZP in ICONet 5 iz člena 3(3) veljavne uredbe, uporabljajo le redko, zaradi česar so se pokazali za večinoma neučinkovite. V oceni se je pokazalo tudi, da so druge oblike poročanja ostale decentralizirane in razdrobljene po državah članicah, UZP pa so poročali na dvostranski podlagi neposredno svojim nacionalnim upravam.

Poleg tega države članice niso v celoti izkoristile možnosti, ki jih ponuja Uredba, kot so skupna uporaba UZP, napotenih na delo na isto lokacijo, ali skupne napotitve, ki se sofinancirajo iz proračuna EU. Hkrati so bile v prednostnih tretjih državah ustanovljene funkcije novih evropskih uradnikov za zvezo, vključno z uradniki Evropske agencije za mejno in obalno stražo in evropskimi migracijskimi uradniki za zvezo, da bi se čim bolj povečal učinek ukrepov Unije v zvezi z migracijami v tretjih državah in razširilo sodelovanje ključnih držav izvora in tranzita, pa tudi okrepila koordinacija in sodelovanje z UZP.

Cilj spremembe uredbe UZP je okrepiti koordinacijo in optimizirati uporabo uradnikov za zvezo za priseljevanje, vključno z novimi evropskimi uradniki za zvezo, napotenimi na delo v tretje države, da bi se bili sposobni učinkoviteje odzivati na prednostne naloge EU na področju migracij.

Glede na to, da UZP navodila (določanje nalog in poročanje) prejemajo od nacionalnih organov, je namen spremembe okrepitev sodelovanja na evropski ravni. Cilj predloga je okrepiti sodelovanje med državami članicami z vzpostavitvijo formalnega mehanizma upravljanja („usmerjevalni odbor“), ki ga sestavljajo predstavniki Komisije, zalednih služb UZP v državah članicah in agencij EU. Usmerjevalni odbor bi se moral redno sestajati, da bi zagotovil platformo za načrtovanje in usklajevanje razvoja in delovanja mrež na podlagi strateških in operativnih prednostnih nalog, povezanih z upravljanjem migracij v EU. O teh bi se skupno dogovarjale EU in države članice, na primer v primeru nenadnih pritokov migrantov. Z boljšim razumevanjem razpoložljivih zmožnosti in zmogljivosti bo EU v boljšem položaju za usmerjanje svojih posegov in odzivov na različnih področjih migracijske politike.

Nenazadnje je bilo v oceni in povezanih vpogledih v veljavno uredbo UZP enoglasno potrjeno, da imajo dvoletna poročila predsedstva 6  o dejavnosti mrež UZP in razmerah z vidika nezakonitih migracij v posameznih tretjih državah zgolj majhno vrednost, če kakšno. Zato predlog ukinja to obveznost in uvaja poročanje o temah skupnega interesa EU, o katerih razpravlja in se dogovori usmerjevalni odbor. Zagotavlja tudi sistematične posodobitve glede sedanjih in načrtovanih napotitev na delo uradnikov za zvezo, ne glede na to, kateri subjekt jih napoti.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

S tem predlogom se Komisija odziva na pozive Evropskega parlamenta in Evropskega sveta, naj razvije skladno in verodostojno politiko v zvezi s preprečevanjem nezakonitih migracij in boja proti njim, bojem proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, okrepitvijo vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in učinkovitim upravljanjem zunanjih meja Evropske unije. Evropski svet je aprila 2015 glede tega pripravil jasne smernice 7 , v katerih je poudaril potrebo po tesnejšem sodelovanju med državami članicami in Komisijo ter državami izvora in tranzita v prizadevanjih za obvladovanje nezakonitega priseljevanja.

Leta 2015 je bilo v evropski agendi o migracijah 8 in akcijskem načrtu EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2015–2020) 9 ugotovljeno, da je treba za spodbuditev izmenjave informacij in izboljšanje preprečevanja nezakonitega priseljevanja in tihotapljenja migrantov kot prednostni ukrep oceniti uporabo obstoječe uredbe UZP. Istočasno je Komisija napovedala napotitev na delo evropskih migracijskih uradnikov za zvezo, da bi se okrepile zmogljivosti delegacij EU na področju migracij. Trenutno so evropski migracijski uradniki za zvezo napoteni na delo v 13 prednostnih držav 10 in so se pridružili mrežam uradnikov za zvezo za priseljevanje, da bi se pri delu na tem področju tesno usklajevali z drugimi uradniki za zvezo na terenu.

Dve leti pozneje je Komisija v svojem sporočilu o uresničevanju evropske agende o migracijah 11 napovedala, da bo na podlagi rezultatov ocene uredbe UZP s spremembo veljavnega pravnega okvira vzpostavljen skupen okvir in opredeljena jasna pooblastila za osebje, ki se napoti na delo v tretje države, za izvajanje ukrepov v boju proti tihotapljenju migrantov. To je nadaljnja uskladitev s prednostnimi nalogami politike, ki jih je Komisija izpostavila v sporočilu o trgovini z ljudmi 12 , da se izboljša usklajevanje notranjih in zunanjih vidikov ukrepanja EU za boj proti trgovini z ljudmi, vključno z zadevnimi mrežami.

Komisija s tem predlogom prispeva k splošnim političnim prioritetam na področju boja proti nezakonitemu priseljevanju ter upravljanju migracij in zunanjih meja Unije. Predlog temelji na obstoječi politiki, tj. na veljavni uredbi, ki določa naloge UZP in vzpostavlja mrežo UZP, vendar jo dviguje na kvalitativno drugo raven.  S tem predlogom se bistveno razširja sposobnost mrež UZP za učinkovito in pravočasno odzivanje na sedanje in prihodnje izzive, povezane z migracijami, in sicer s proaktivno krepitvijo, ocenjevanjem in koordinacijo ukrepov držav članic, Komisije in agencij Unije za izvajanje skupnih ukrepov na zunanjih mejah EU ali zunaj njih. Ta sprememba bo omogočila tudi uporabo celotnega potenciala mreže uradnikov za zvezo, ki jih na delo napotijo Komisija in agencije Unije.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Ta predlog je tesno povezan z več dejavnostmi Unije na področju migracij in jih dopolnjuje, in sicer:

·preprečevanje tihotapljenja migrantov in trgovine z ljudmi ter boj proti njima, glede na to, da je treba učinkovite ukrepe proti kriminalnim dejavnostim tihotapcev in trgovcev z ljudmi sprejeti vzdolž celotne migracijske poti, z začetkom v tretjih državah izvora in tranzita;

·vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, pri čemer je izboljšanje praktičnega sodelovanja in dogovorov z državami izvora nujen predpogoj za izvedbo obstoječih sporazumov o ponovnem sprejemu in dokončanje tekočih pogajanj ter izvrševanje odločb o vrnitvi;

·integrirano upravljanje meja, ki identificira tveganja za notranjo varnost in grožnje, ki lahko vplivajo na delovanje ali varnost zunanjih meja, sodelovanje med državami članicami ob podpori in usklajevanju Evropske agencije za mejno in obalno stražo, ter sodelovanje s tretjimi državami, zlasti s sosednjimi državami in tistimi tretjimi državami, ki so bile v analizah tveganj identificirane kot države izvora in tranzita;

·zakonite migracije in vključevanje, ki sta sestavna dela splošnega sodelovanja EU s tretjimi državami glede migracijskih vprašanj in bistvena za pametno in učinkovito upravljanje migracijskih tokov, zlasti s sprejemanjem koncepta uradnikov za zvezo za vključevanje na veleposlaništvih v ključnih tretjih državah, kot je opredeljeno v akcijskem načrtu za vključevanje iz leta 2016 13 ;

·politiko zunanjih odnosov Unije, glede na to, da bi morali uradniki za zvezo za priseljevanje, ki so napoteni na delo v tretje države, omogočati in spodbujati operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami, med drugim s povezovanjem z organi tretjih držav glede upravljanja migracij, zaščite, tihotapljenja migrantov, trgovine z ljudmi, vračanja in ponovnega sprejema ter upravljanja meja;

·varstvo podatkov, kolikor ta predlog zagotavlja varstvo temeljnih pravic posameznikov, katerih osebni podatki se obdelujejo.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Ta zakonodajni predlog temelji na členu 79(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), ki Evropski parlament in Svet pooblašča za sprejemanje ukrepov na področju zakonitega priseljevanja, nezakonitega priseljevanja in nedovoljenega prebivanja, vključno z odstranitvijo in vračanjem oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, ter boja proti trgovini z ljudmi, in tudi na členu 74, ki Svet pooblašča za sprejemanje ukrepov, namenjenih zagotovitvi upravnega sodelovanja med pristojnimi službami držav članic na območju svobode, varnosti in pravice.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Cilj tega predloga je zagotoviti optimalno uporabo uradnikov za zvezo za priseljevanje, vključno z uradniki, ki jih na delo v tretje države napotijo Komisija in agencije Unije, z namenom učinkovitejšega izvajanja prednostnih nalog EU v okviru migracijske politike, kot so preprečevanje nezakonitega priseljevanja in boj proti njemu, omogočanje vrnitve nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ter podpiranje upravljanja zakonitih migracij, tudi na področju mednarodne zaščite, preselitve in ukrepov vključevanja pred odhodom. Doseganje teh ciljev zahteva usklajen pristop na ravni EU, v katerega so vključeni vsi nacionalni organi in organi EU, pristojni za napotitve na delo in upravljanje uradnikov za zvezo, ki se ukvarjajo z vprašanji migracij v tretjih državah. Še zlasti sta v skupnem interesu vseh držav članic preprečevanje nezakonitega priseljevanja in boj proti njemu, vendar tega države članice ne morejo doseči same, zato so na tem področju potrebni usklajeni ukrepi na evropski ravni in ciljno usmerjeni ukrepi ob polnem spoštovanju načela subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5(3) Pogodbe o Evropski uniji.

 •Sorazmernost

Zakonodajni predlog je odziv na nove izzive in politične razmere, s katerimi se sooča Unija tako pri upravljanju migracij kot pri zagotavljanju notranje varnosti. Vzpostavlja mehanizme, ki bodo omogočili bolj učinkovito upravljanje uradnikov za zvezo za priseljevanje, vključno s tistimi, ki jih na delo v tretje države napotijo Komisija in agencije Unije, kot del ukrepov, ki prispevajo k izvajanju evropske migracijske politike v vseh njenih vidikih. Zagotavlja zbiranje in izmenjavo informacij in sprejemanje ustreznih ukrepov za preprečevanje nezakonitega priseljevanja ter boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, in sicer z zgodnjim poseganjem na zunanjih mejah. Poleg tega podpira upravljanje zakonitih migracij, tudi na področju mednarodne zaščite, preselitve in ukrepov vključevanja pred odhodom, ob polnem spoštovanju nacionalnih struktur in postopkov.

Predlog pomeni nadaljnji razvoj schengenskega pravnega reda v boju proti nezakonitemu priseljevanju. Krepi sodelovanje med ustreznimi nacionalnimi organi držav članic EU ter med njimi in Komisijo in agencijami Unije, pri čemer v celoti spoštuje načelo sorazmernosti iz člena 5(4) Pogodbe o Evropski uniji in ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev ključnih ciljev.

•Izbira instrumenta

Potrebna stopnja enotnosti, ki se zahteva za učinkovito upravljanje evropske mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje v tretjih državah, se lahko doseže le z uredbo, kar se je potrdilo z začetno ustanovitvijo mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje. Ker se splošni cilji in ozadje politike niso spremenili, za ta predlog ostaja ustrezna ista vrsta pravnega instrumenta.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

•Ocena učinka

•Temeljne pravice

Ta predlog spoštuje temeljne pravice in načela, priznana v členih 2 in 6 Pogodbe o Evropski uniji in upoštevana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Ta predlog zlasti v celoti spoštuje človekovo dostojanstvo, pravico do življenja, prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, pravico do svobode in varnosti, pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do azila in zaščite v primeru odstranitve in izgona, načela nevračanja, prepoved diskriminacije, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in pravice otrok.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Komisija bo o izvajanju predlagane uredbe poročala Evropskemu parlamentu in Svetu. Te ugotovitve se javno objavijo.

·Posledice različnih protokolov, priloženih k Pogodbama, in pridružitvenih sporazumov, sklenjenih s tretjimi državami

Ta predlog nadgrajuje schengenski pravni red. Posledice v zvezi z različnimi protokoli je zato treba preučiti za Dansko, Irsko in Združeno kraljestvo, Islandijo in Norveško ter Švico in Lihtenštajn. Podobno je treba preučiti tudi posledice v zvezi z različnimi akti o pristopu. Podroben položaj vsake od zadevnih držav je opisan v uvodnih izjavah tega predloga.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Ta predlog določa splošna načela za oblikovanje evropske mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje, ki jih na delo v tretje države napotijo države članice ter Komisija in agencije Unije z namenom prispevanja k učinkovitemu upravljanju migracij in zagotavljanju visoke ravni notranje varnosti v Evropski uniji.

Za te namene predlog določa naslednje elemente, da se okrepi upravljanje evropske mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje:

·prilagoditev naslova Uredbe in ključne terminologije, da bi bolje odražala cilje predloga, zlasti cilj okrepitve evropskega usklajevanja uradnikov za zvezo za priseljevanje;

·nadaljnjo pojasnitev opredelitve uradnika za zvezo za priseljevanje z izrecnim sklicevanjem na uradnike za zvezo pri organih kazenskega pregona, ki opravljajo naloge, povezane s priseljevanjem;

·uvedbo usmerjevalnega odbora na evropski ravni, da bi zagotovil okrepitev držav članic, Komisije in agencij Unije pri upravljanju mrež in koordinaciji uradnikov za zvezo za priseljevanje, napotenih na delo v tretje države;

·prenehanje obveznosti dvoletnega poročila predsedstva, uvedbo zahtev o poročanju, o katerih se bo dogovoril usmerjevalni odbor in ki bodo vključevale nadaljnje ukrepanje, ter tudi uvedbo možnosti, da usmerjevalni odbor naroči ciljno usmerjene ad hoc zahteve po informacijah;

·okrepitev izmenjave informacij med uradniki za zvezo za priseljevanje ter člani usmerjevalnega odbora prek varne spletno podprte platforme;

·zagotovitev pravne varnosti pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo izvajajo uradniki za zvezo za priseljevanje za namene opravljanja nalog in dejavnosti, opredeljenih v predlogu.    

ê 377/2004 (prilagojeno)

ð novo

2018/0153 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi evropske mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje (prenovitev)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe Ö o delovanju Evropske unije Õ o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 63(3)(b) Ö 74 Õ in 66 Ö 79(2) Õ Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po prenosu predloga posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

ò novo

(1)Uredba Sveta (ES) št. 377/2004 15 je bila bistveno spremenjena 16 . Ker so potrebne dodatne spremembe, bi bilo zaradi jasnosti treba navedeno uredbo prenoviti.

ê 377/2004 uvodna izjava 1 (prilagojeno)

Načrt za upravljanje zunanjih meja držav članic Evropske unije, dogovorjen v Svetu na njegovi seji 13. junija 2002, predvideva vzpostavitev mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje, napotenih na delo v tretje države.

ê 377/2004 uvodna izjava 2 (prilagojeno)

V sklepih zasedanja 21. in 22. junija 2002 v Sevilli je Evropski svet pozval k vzpostavitvi mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje držav članic pred koncem leta 2002.

ê 377/2004 uvodna izjava 3 (prilagojeno)

Svet je na svoji seji 28. in 29. novembra 2002 sprejel sklepe o izboljšanju mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje, ob upoštevanju poročila predsedstva, ki kaže, da je mreža uradnikov za zvezo vzpostavljena v večini držav, pregledanih v poročilu, vendar tudi opozarja, da je treba to mrežo še naprej krepiti.

ê 377/2004 uvodna izjava 4 (prilagojeno)

Evropski Svet je 19. in 20. junija 2003 na zasedanju v Solunu poudaril potrebo po pospešenem delu pri sprejetju ustreznega pravnega instrumenta, ki bo čimprej in pred koncem leta 2003 formalno vzpostavil mrežo uradnikov za zvezo za priseljevanje v tretjih državah. Evropski svet se je skliceval tudi na pomembnost podatkov, ki jih mora priskrbeti mreža uradnikov za zvezo za priseljevanje pri razvijanju ocenjevalnega mehanizma za spremljanje odnosov s tretjimi državami, ki ne sodelujejo z Evropsko unijo v boju proti nezakonitemu priseljevanju.

ê 377/2004 uvodna izjava 5 (prilagojeno)

Po zasedanju Evropskega sveta v Solunu je treba formalizirati obstoj in delovanje take mreže – ob črpanju izkušenj, pridobljenih pri delovanju tekočih projektov, vključno z mrežo uradnikov za zvezo za priseljevanje za Zahodni Balkan, ki jo vodi Belgija – s pravno zavezujočim pravnim aktom, ki določa obveznost vzpostavitve oblik sodelovanja med uradniki za zvezo za priseljevanje držav članic, cilje takega sodelovanja, funkcije in ustrezne usposobljenosti takih uradnikov za zvezo, ter tudi njihove odgovornosti do države gostiteljice in države članice pošiljateljice.

ê 377/2004 uvodna izjava 6 (prilagojeno)

Zaželeno je tudi formalizirati način, s katerim se ustrezne institucije Skupnosti obveščajo o dejavnostih mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje, tako da jim omogočijo izvajati ali predlagati take ukrepe, ki so morda potrebni za nadaljnje izboljšanje celotnega upravljanja kontrole oseb na zunanjih mejah držav članic.

ê 377/2004 uvodna izjava 7 (prilagojeno)

Ob upoštevanju Sklepa Sveta 2003/170/PNZ z dne 27. februarja 2003 o skupni uporabi častnikov za zvezo, napotenih s strani organov pregona držav članic 17 .

ò novo

(2)Veliko povečanje mešanih migracijskih tokov v letih 2015 in 2016 je ustvarilo pritiske na sisteme za migracije, azil in upravljanje meja ter zahtevalo usklajen in učinkovit evropski odziv.

(3)Cilj politike Unije na področju migracij je nadomestiti nedovoljene in nenadzorovane tokove z varnimi in dobro upravljanimi potmi v okviru celovitega pristopa, ki bo obravnaval vse vidike priseljevanja.

(4)Spoštovanje standardov glede človekovih pravic ostaja temeljno načelo Unije pri obravnavanju migracijske krize. Unija je zavezana varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh migrantov, ne glede na njihov migracijski status, ob polnem spoštovanju mednarodnega prava.

(5)Da bi se zagotovilo učinkovito izvajanje politik Unije na področju priseljevanja v vseh njihovih vidikih, bi si bilo treba prizadevati za dosleden dialog in sodelovanje s ključnimi tretjimi državami izvora in tranzita migrantov in prosilcev za azil. Na podlagi takšnega sodelovanja bi moralo biti mogoče bolje upravljati priseljevanje, vključno z odhodi in vrnitvami, prispevati k stabilizaciji tokov migrantov, podpreti zmogljivosti za zbiranje in izmenjavo informacij ter preprečevati tihotapljenje migrantov in trgovino z ljudmi ter se proti tema pojavoma boriti, poleg tega pa zagotoviti dostop prosilcev za azil do zaščite.

(6)Glede na vse večje potrebe po obveščevalnih podatkih in informacijah, ki podpirajo oblikovanje politik na podlagi dejstev in operativne odzive, se od uradnikov za zvezo za priseljevanje pričakuje, da s svojim vpogledom in znanjem v celoti prispevajo k oblikovanju celovite slike stanja v tretjih državah.

(7)Napotitev sedanjih evropskih migracijskih uradnikov za zvezo na delo v ključne države izvora in tranzita, h čemur so voditelji držav in vlad pozvali v svojih sklepih z izrednega zasedanja z dne 23. aprila 2015, je bila prvi korak k razširitvi sodelovanja s tretjimi državami v zvezi z vprašanji, povezanimi z migracijami, in okrepitvi usklajevanja z uradniki za zvezo za priseljevanje, ki jih na delo napotijo države članice. Na podlagi teh izkušenj bo Komisija načrtovala dolgoročnejše napotitve uradnikov za zvezo za priseljevanje na delo v tretje države, da bi podprla razvoj ukrepov Unije na področju migracij, njihovo izvajanje in kar najbolj povečala njihov učinek.

(8)Cilj te uredbe je zagotoviti boljšo koordinacijo in optimizirati uporabo uradnikov za zvezo, ki jih države članice, Komisija in agencije Unije napotijo na delo v tretje države, da bi učinkoviteje izvajale prednostne naloge EU za preprečevanje nezakonitega priseljevanja ter s tem povezanega čezmejnega kriminala, kot sta tihotapljenje migrantov in trgovina z ljudmi, ter boja proti njima, olajšale dejavnosti vrnitev, ponovnega sprejema in vključevanja, prispevale k integriranemu upravljanju zunanjih meja Unije, pa tudi podprle upravljanje zakonitega priseljevanja, med drugim tudi na področju mednarodne zaščite, preselitve in ukrepov vključevanja pred odhodom, ki jih izvajajo države članice in Unija.

(9)Ta uredba temelji na Uredbi Sveta (ES) št. 377/2004 in njen cilj je zagotoviti, da bi uradniki za zvezo za priseljevanje bolje prispevali k delovanju evropske mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje, in sicer zlasti z vzpostavitvijo mehanizmov, s katerimi bi lahko države članice, Komisija in agencije Unije bolj sistematično koordinirale naloge in vloge svojih uradnikov za zvezo.

(10)Glede na to, da se lahko pooblastila in naloge uradnikov za zvezo za priseljevanje prekrivajo, bi si bilo treba ustrezno prizadevati za boljšo koordinacijo dela uradnikov, ki delujejo v isti tretji državi ali regiji. Kadar Komisija uradnike za zvezo za priseljevanje napoti na delo neposredno na diplomatska predstavništva Unije v tretji državi, bi morali ti ustanoviti in voditi mrežo uradnikov za zvezo za priseljevanje v tej tretji državi.

(11)Vzpostavitev trdnega mehanizma upravljanja, ki bi zagotavljal boljšo koordinacijo vseh uradnikov za zvezo, katerih dolžnosti vključujejo obravnavo vprašanj priseljevanja, je nujna, da se kar najbolj zmanjšajo informacijske vrzeli in podvajanje dela ter se kar najbolj povečajo operativne zmogljivosti in učinkovitost. Usmerjevalni odbor bi moral zagotoviti navodila v skladu s prednostnimi nalogami politike Unije – ob upoštevanju zunanjih odnosov Unije – in prejeti potrebna pooblastila, da bi zlasti lahko sprejemal dvoletne delovne programe dejavnosti mrež uradnikov za zvezo za priseljevanje, dodeljeval prilagojene priložnostne naloge uradnikom za zvezo za priseljevanje, ki obravnavajo prioritete in nove potrebe, ki še niso zajete v dvoletnih delovnih programih, razporejal sredstva dogovorjenim dejavnostim in odgovarjal za njihovo izvedbo.

(12)Zato bi moral usmerjevalni odbor sestaviti in redno posodabljati seznam uradnikov za zvezo, napotenih na delo v tretje države. V seznam bi morale biti vključene informacije, povezane z lokacijo, sestavo in dejavnostmi različnih mrež, ter kontaktni podatki in povzetki nalog napotenih uradnikov za zvezo za priseljevanje.

(13)Spodbujati bi bilo treba skupne napotitve na delo uradnikov za zvezo, da bi se povečalo operativno sodelovanje in izmenjava informacij med državami članicami ter zagotovil odziv na potrebe na ravni Unije, kot jih opredeli usmerjevalni odbor. S sredstvi Unije bi bilo treba podpreti skupno napotitev na delo iz vsaj dveh držav članic ter tako spodbuditi sodelovanje in zagotoviti dodano vrednost za vse države članice, zlasti tiste, ki imajo v tretjih državah manjše mreže za zvezo ali pa jih nimajo.

(14)Posebej bi bilo treba omogočiti, da bi lahko uradniki za zvezo za priseljevanje izvajali širše dejavnosti Unije za krepitev zmogljivosti, in sicer z razvojem skupnih osnovnih programov in tečajev usposabljanja pred napotitvijo v sodelovanju z ustreznimi agencijami Unije, in podpreti okrepitev operativne zmogljivosti mrež uradnikov za zvezo za priseljevanje.

(15)Z mrežami uradnikov za zvezo za priseljevanje se ne bi smelo podvajati delo agencij Unije in drugih instrumentov ali struktur Unije, ustvariti pa bi bilo treba dodano vrednost temu, kar slednje že dosegajo v smislu zbiranja in izmenjave informacij na področju priseljevanja, zlasti z osredotočenjem na operativne vidike. Mreže bi morale delovati kot posredniki in ponudniki informacij iz tretjih držav, da bi agencije Unije podpirale pri izpolnjevanju njihovih funkcij in nalog, zlasti kjer agencije Unije še niso vzpostavile sodelovanja s tretjimi državami. Zato bi bilo treba vzpostaviti tesnejše sodelovanje med mrežami uradnikov za zvezo za priseljevanje in ustreznimi agencijami Unije.

(16)Organi držav članic bi morali zagotoviti, da se strateška in operativna analitična gradiva, ki jih agencije Unije pripravijo v zvezi z nezakonitim priseljevanjem, vrnitvami, čezmejno kriminaliteto ali mednarodno zaščito in preselitvijo, dejansko posredujejo uradnikom za zvezo za priseljevanje v tretjih državah ter da se informacije, ki jih zagotovijo uradniki za zvezo za priseljevanje, izmenjujejo z ustreznimi agencijami Unije, zlasti z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, Europolom in Agencijo Evropske unije za azil, in sicer ob upoštevanju njihovih pravnih okvirov.

(17)Da bi se informacije, ki jih zbirajo mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje, uporabljale kar najbolj učinkovito, bi morale biti na voljo prek varne spletno podprte platforme za izmenjavo informacij.

(18)Informacije, ki jih zbirajo uradniki za zvezo za priseljevanje, bi se morale uporabljati za podporo izvajanja tehničnega in operativnega evropskega integriranega upravljanja meja iz člena 4 Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta 18 ter prispevati k razvoju in vzdrževanju nacionalnih sistemov varovanja meja v skladu z Uredbo (EU) št. 1052/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 19 .

(19)Omogočiti bi bilo treba uporabo razpoložljivih sredstev iz Uredbe (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 20 za podporo dejavnosti evropske mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje in tudi napotitev na delo skupnih uradnikov za zvezo za priseljevanje s strani držav članic.

(20)Vsakršna obdelava in prenos osebnih podatkov, ki jih države članice izvajajo v okviru te uredbe, bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 21 ter v skladu z nacionalnimi določbami za prenos Direktive 2016/680 22 . Komisija in agencije Unije bi morale pri obdelavi osebnih podatkov uporabljati Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 23 .

(21)Obdelava osebnih podatkov v okviru te uredbe bi se morala izvajati z namenom nudenja pomoči državljanom tretjih držav, ki se vračajo, omogočanja preselitve oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in izvajanja ukrepov Unije v zvezi s sprejemanjem zakonitih priseljencev. Zato je treba zagotoviti pravni okvir, ki priznava vlogo uradnikov za zvezo za priseljevanje na tem področju.

(22)Vračanje državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje v državah članicah, v skladu z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta 24 je bistveni sestavni del celovitih prizadevanj za boj proti nezakonitemu priseljevanju in predstavlja pomemben razlog javnega interesa bistvenega pomena.

(23)Uradniki za zvezo za priseljevanje morajo obdelovati osebne podatke, da omogočijo operacije vračanja. Za tretje države vrnitve Komisija ne sprejema pogosto sklepov o ustreznosti na podlagi člena 45 Uredbe (EU) 2016/679 ali člena 36 Direktive (EU) 2016/680, in pogosto te tretje države ne sklenejo ali ne nameravajo skleniti sporazuma o ponovnem sprejemu z Unijo oziroma drugače zagotoviti ustreznih zaščitnih ukrepov v smislu člena 46 Uredbe (EU) 2016/679 ali v smislu nacionalnih določb za prenos člena 37 Direktive (EU) 2016/680. Kljub obsežnim prizadevanjem Unije za sodelovanje z glavnimi državami izvora nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, za katere velja obveznost vrnitve, ni vedno mogoče zagotoviti, da takšne tretje države sistematično izpolnjujejo obveznost na podlagi mednarodnega prava za ponovni sprejem njihovih lastnih državljanov. S sporazumi o ponovnem sprejemu, ki so jih sklenile ali o katerih se pogajajo Unija ali države članice in ki zagotavljajo ustrezne zaščitne ukrepe za prenos podatkov v tretje države v skladu s členom 46 Uredbe (EU) 2016/679 ali v skladu z nacionalnimi določbami za prenos člena 36 Direktive (EU) 2016/680, je zajeto omejeno število takšnih tretjih držav. Kadar takih sporazumov ni, bi morali osebne podatke prenašati uradniki za zvezo za priseljevanje za namene izvajanja operacij vračanja Unije, in sicer v skladu s pogoji iz člena 49(1)(d) Uredbe (EU) 2016/679 ali iz nacionalnih določb za prenos člena 38 Direktive (EU) 2016/680.

(24)Kadar je to v interesu zadevnih oseb, bi morali imeti uradniki za zvezo za priseljevanje možnost obdelave osebnih podatkov oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito in ki bodo morda preseljene, ter oseb, ki želijo zakonito migrirati v Unijo, da bi lahko potrdili njihovo identiteto in državljanstvo.

(25)Ker cilja te uredbe, tj. optimalne uporabe uradnikov za zvezo za priseljevanje, ki jih države članice, Komisija in agencije EU napotijo na delo v tretje države za bolj učinkovito izvajanje prednostnih nalog Unije glede preprečevanja nezakonitega priseljevanja in boja proti njemu, lajšanja vrnitev, ponovnega sprejema in vključevanja, prispevanja k integriranemu upravljanju zunanjih meja Unije ter podpiranja upravljanja zakonitega priseljevanja ali mednarodnih shem zaščite, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj lažje doseže z usklajevanjem na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

ê 377/2004 uvodna izjava 8 (prilagojeno)

(26)Ta uredba predstavlja zaV zvezi z Islandijo in Norveško ta sklep, razen člena 8, predstavlja razvijanjeoj določb Sschengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije, in Republiko Islandijo terin Kraljevino Norveško o sodelovanjupridružitvi Ö slednjih Õ omenjenih držav prik izvajanju, uporabi in razvijanjuoju schengenskega pravnega reda 25 , ki spadajo na področje, omenjeno v točkah A in E iz točk (A) in (E) člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma 26 .

ê 493/2011 uvodna izjava 15

(27)Ta uredba predstavlja za Švico razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 27 , ki spadajo na področje iz točk (A) in (E) člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES, v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES 28 .

ê 493/2011 uvodna izjava 16 (prilagojeno)

(28)Ta uredba predstavlja za Lihtenštajn razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 29 , ki spadajo na področje iz točk (A) in (E) člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES, v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/261/ES 2011/350/EU 30 –.

ê 377/2004 uvodna izjava 9 (prilagojeno)

(29)Skladno s členoma 1 in 2 Protokola Ö št. 22 Õ o stališču Danske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi Ö o delovanju Evropske unije Õ o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki je tako ne zavezuje in se zanjo ne uporablja. Ker ta uredba razvija schengenski pravni red na podlagi določb Naslova IV Dela III Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se Danska v skladu s členom 5 Ö 4 Õ navedenega protokola v roku šestih mesecev po tem, ko Svet sprejme to Ö odloči o tej Õ uredboi, odloči, ali jo bo izvedla prenesla v svojem nacionalnemo pravuo.

ê 377/2004 uvodna izjava 10 (prilagojeno)

(30)Združeno kraljestvo sodeluje pri tej uredbi v skladu s členom 5(1) Protokola Ö št. 19 o Õ  vključitvi schengenskegam pravnegam redau Ö , vključenem  Õ v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi Ö o delovanju Evropske unije Õ o ustanovitvi Evropske skupnosti, in s členom 8(2) Sklepa Sveta 2000/365/ES z 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda 31 .

ê 377/2004 uvodna izjava 11 (prilagojeno)

(31)Irska sodeluje pri tej uredbi v skladu s členom 5(1) Protokola Ö št. 19 o Õ vključitvi schengenskegam pravnegam redau Ö , vključenem Õ v okvir Evropske unije, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi Ö o delovanju Evropske unije Õ o ustanovitvi Evropske skupnosti, in členom 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda 32 .

ê 377/2004 uvodna izjava 12 (prilagojeno)

(32)Sodelovanje Združenega kraljestva in Irske pri navedeni tej uredbi v skladu s členom 8(2) Sklepa Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 in členom 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 se nanaša na odgovornosti Skupnosti  Ö Unije Õ za sprejemanje ukrepov za razvoj določb schengenskega pravnega reda proti organiziranju ilegalnih migracij, pri katerih sodelujeta Združeno kraljestvo in Irska.

ê 377/2004 uvodna izjava 13 (prilagojeno)

(33)Ta uredba je akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu ali je z njim drugače povezan v smislu člena 3(21) Akta o pristopu iz leta 2003 Ö oziroma člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 oziroma člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011 – Õ

ê 377/2004 (prilagojeno)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ö Področje uporabe Õ

ò novo

1.Ta uredba določa pravila za boljšo koordinacijo uradnikov za zvezo za priseljevanje, ki jih države članice, Komisija in agencije Unije napotijo na delo v tretje države, z oblikovanjem evropske mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje.

ê 377/2004 (prilagojeno)

ð novo

24.Ta uredba ne posega v naloge uradnikov za zvezo za priseljevanje v okviru njihovih odgovornosti na podlagi nacionalne zakonodaje, politik ali postopkov Ö na ravni Unije in na nacionalni ravni Õ ali na podlagi posebnih sporazumov, sklenjenih z državo gostiteljico ali mednarodnimi organizacijami.

Člen 21

Ö Opredelitev pojmov Õ

Ö V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: Õ

1.V tej uredbi „uradnik za zvezo za priseljevanje“ pomeni:

(a)predstavnika ene od držav članic, ki ga na delo v tujino napoti urad za priseljevanje ð , organ kazenskega pregona ï ali drugi pristojni uradorgan, da bi vzpostavil in ohranjal stike z organi ð tretje ï države članice gostiteljice z namenom prispevati k preprečevanju nezakonitega priseljevanja in boju proti nezakonitemu priseljevanjunjemu, k vrnitvi Ö nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav Õ nezakonitih priseljencev in k upravljanju zakonitega priseljevanja;.

ò novo

(b)uradnika za zvezo, ki ga na delo v tujino napoti Komisija, da bi vzpostavil in ohranjal stike z organi tretje države glede vprašanj, povezanih s priseljevanjem;

(c)uradnika za zvezo, ki ga na delo v tujino napotijo agencije Unije, kot je določeno v njihovi pravni podlagi, za obravnavanje vprašanj, povezanih s priseljevanjem;

ê 377/2004

(b)2.    Za namen te uredbe se kot uradniki za zvezo za priseljevanje štejejo tudi uradniki za zvezo, ki se ukvarjajo z zadevami priseljevanja kot delom svojih dolžnosti.

ò novo

2.„napoten na delo v tujino“ pomeni napoten za primerno obdobje, ki ga določi pristojni organ, na delo v eno od naslednjih:

(a)konzularne organe države članice v tretji državi;

(b)pristojne organe tretje države;

(c)mednarodno organizacijo;

(d)diplomatsko predstavništvo Unije;

ê 377/2004

3.Uradniki za zvezo za priseljevanje se lahko napotijo na delo pri nacionalnih konzularnih organih držav članic v tretjih državah ali ustreznih organih drugih držav članic, vendar tudi pri pristojnih organih tretjih držav ter tudi mednarodnih organizacijah za primerno obdobje, ki ga določi država članica, ki napoti na delo.

ò novo

3.„osebni podatki“ pomenijo osebne podatke, kot so opredeljeni v točki (1) člena 4 Uredbe (EU) 2016/679;

4.„vrnitev“ pomeni vrnitev, kot je opredeljena v točki (3) člena 3 Direktive 2008/115/ES;

ê 377/2004 (prilagojeno)

ð novo

Člen 32

Ö Naloge uradnikov za zvezo za priseljevanje Õ

1.Vsaka država članica zagotovi, da njeni Uuradniki za zvezo za priseljevanje vzpostavijo in ohranjajo neposredne stike s pristojnimi organi v ð tretje države ï državi gostiteljici in vsemi ustreznimi organizacijami v ð tretji ï državi gostiteljici, z namenom omogočanja in pospeševanja zbiranja in izmenjave podatkov ð izvajanja te uredbe ï.

2.Uradniki za zvezo za priseljevanje zbirajo podatke informacije za uporabo na operativni ali na strateški ravni ali na obeh ravneh. ð Take informacije ne vsebujejo osebnih podatkov.  ï Takie podatki informacije se zlasti nanašajo na naslednje zadeve:

(a)Ö migracijske Õ tokovie nezakonitih priseljencev, ki izvirajo iz države gostiteljice ali ki prek nje potujejopotekajo prek države gostiteljice;,

(b) poti, ki jih uporabljajo navedeni Öti migracijski Õ tokovi nezakonitih priseljencev, da bi prišli do ozemelj držav članic;,

(c)obstoj in, dejavnosti ð in načine delovanja ï kriminalnih združb, vključenih v tihotapljenje ð in trgovino z ljudmi vzdolž migracijskih poti ï priseljencev;,

–njihov način delovanja, vključno z uporabljenimi prevoznimi sredstvi, vključevanjem posrednikov, itd.,

–obstoj in dejavnosti kriminalnih združb, vključenih v tihotapljenje priseljencev,

(d)incidentie in dogodkie, ki so lahko ali lahko postanejo vzrok novih usmeritev pri Ö migracijskih Õ tokovih nezakonitih priseljencev;,

(e)metode, uporabljene pri poneverjanju ali ponarejanju osebnih dokumentov in potovalnih dokumentov;,

(f)načinie in sredstva za pomoč organom v ð tretjih ï državah gostiteljicah pri preprečevanju tokov nezakonitega priseljevanja, ki izvirajo iz njihovih ozemelj ali ki skozi njih prehajajopotekajo skozi njihova ozemlja;,

(g)načinie in sredstva za omogočanje vrnitve, in repatriacijo Ö ponovnega sprejema Õ ð in reintegracije ï nezakonitih priseljencev v njihove države porekla;,

ò novo

(h)dostop prosilcev za azil do zaščite v tretji državi;

(i)možne strategije in kanale za zakonito priseljevanje med Unijo in tretjimi državami, vključno s preselitvijo in drugimi zaščitnimi orodji ter tudi znanji in spretnostmi in potrebami trga dela;

(j)ukrepe pred odhodom, ki so priseljencem na voljo v državi izvora ali tretji državi gostiteljici in ki podpirajo uspešno vključitev po zakonitem prihodu v države članice;

ê 377/2004 (prilagojeno)

ð novo

ð (k)zmogljivost, sposobnost, politične strategije, ï zakonodajao in pravnao praksao ð tretjih držav ï na zgoraj navedenih področjih Ö iz točk (a) do (j) Õ.,

–podatki, posredovani preko sistema zgodnjega opozarjanja.

ò novo

3.Uradniki za zvezo za priseljevanje se usklajujejo med seboj in z zadevnimi deležniki glede zagotavljanja dejavnosti krepitve zmogljivosti organom in drugim deležnikom v tretjih državah.

ê 377/2004 (prilagojeno)

ð novo

43.Uradniki za zvezo za priseljevanje imajo tudi pravico do Ö lahko Õ nudenjaijo pomoči pri:

(a) ugotavljanju identitete ð nezakonito prebivajočih ï državljanov tretjih držav in pri omogočanju njihove vrnitve Ö v skladu z Direktivo 2008/115/ES Õ v državo izvora;.

ò novo

(b) potrjevanju identitete in omogočanju preselitve oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, v Uniji;

(c) potrjevanju identitete in omogočanju izvajanja ukrepov Unije v zvezi s sprejemom zakonitih priseljencev.

ê 377/2004 (prilagojeno)

ð novo

54.Države članice zagotovijo, da njihovi Uuradniki za zvezo za priseljevanje opravljajo svoje naloge v okviru njihovihsvojih pristojnosti in v skladu z določbami, vključno s tistimi o varstvu osebnih podatkov, določenimi v Ö zakonodaji Unije in Õ njihovi nacionalni zakonodaji in vseh sporazumih ali dogovorih, sklenjenih zs ð tretjimi ï državami gostiteljicami ali mednarodnimi organizacijami.

Člen 43

Ö Obvestilo o napotitvi na delo uradnikov za zvezo za priseljevanje Õ

1.Države članice ð , Komisija in agencije Unije ï se sistematično in nemudoma medsebojno obvestijo, Svet in Komisijo ð usmerjevalni odbor ï o njihovihsvojih imenovanjih ð načrtih za napotitev na delo ï uradnikov za zvezo za priseljevanje, vključno z opisom njihovih dolžnosti ð ter trajanjem njihove napotitve na delo ï.

2.Vsaka država članica obvesti ostale o svojih namerah glede imenovanj uradnikov za zvezo za priseljevanje v tretjih državah, da bi drugim državam članicam omogočila izraziti interes za sklenitev sporazuma o sodelovanju z zadevno državo članico o takem imenovanju, kakor je navedeno v členu 5.

ê 493/2011 člen 1(1)(b)

ð novo

23.Informacije iz odstavkova 1 in 2 se objavijo na varnemi spletno podprtemi ð platformi za izmenjavo informacij iz člena 9 ï informacijskem in usklajevalnem omrežju, namenjenem službam držav članic za migracije, vzpostavljenem z Odločbo Sveta 2005/267/ES 33 (v nadaljnjem besedilu: ICONet), v oddelku o mrežah uradnikov za zvezo za priseljevanje. Komisija te informacije posreduje tudi Svetu.

ê 377/2004 (prilagojeno)

Člen 54

Ö Oblikovanje krajevnih ali regionalnih mrež uradnikov za zvezo za priseljevanje Õ

1.Države članice zagotovijo, da njihovi Uuradniki za zvezo za priseljevanje, napoteni na delo v iste tretje države ali regije, ustanovijoÖ se povezujejo v Õ krajevne ali področneregionalne mreže za sodelovanje med seboj. Uradniki za zvezo za priseljevanje v okviru takih mrež predvsem:

(a)se sestajajosodelujejo na rednoih sestankih in se sestajajo kolikor je treba;,

ê 493/2011 člen 1(2)(a)

ð novo

(b)izmenjujejo podatke in praktične izkušnje, zlasti na srečanjih in prek ð varne spletno podprte platforme za izmenjavo informacij iz člena 9 ï ICONeta;,

(c)izmenjujejo podatke, kadar je to primerno, o izkušnjah v zvezi z dostopom prosilcev za azil do zaščite;,

ê 377/2004 (prilagojeno)

ð novo

(d)usklajujejo stališča, ki jih je treba sprejeti v stikih s trgovinskimi prevozniki, kadar je to primerno;,

(e)se udeležujejo skupnih specializiranih tečajev usposabljanja, kadar je to primerno;,

(f)organizirajo sestanke za obveščanje in tečaje usposabljanja za člane diplomatskega in konzularnega osebja misij držav članic v ð tretji ï državi gostiteljici, kadar je to primerno;,

(g)sprejemajo skupne pristope glede načinov zbiranja in poročanja strateško pomembnih podatkovinformacij, vključno z analizami tveganja, pristojnim organom držav članic pošiljateljic;,

–prispevajo k dveletnim poročilom o svojih skupnih dejavnostih, ki so sestavljena v skladu s členom 6(1),

(h)vzpostavijo redne stike s podobnimi mrežami v ð tretji ï državi gostiteljici in v sosednih tretjih državah, kakor je primerno.

ò novo

2.Uradniki za zvezo za priseljevanje, ki jih na delo napoti Komisija, koordinirajo mreže iz odstavka 1. V krajih, v katere Komisija ne napoti uradnikov za zvezo za priseljevanje, mreže koordinirajo uradniki za zvezo za priseljevanje, ki jih določijo člani mreže.

3.Koordinator obvesti usmerjevalni odbor o imenovanju koordinatorjev mrež.

ê 493/2011 člen 1(2)(b)

2.    Predstavniki Komisije in Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex), vzpostavljene z Uredbo Sveta (ES) št. 2007/2004 34 , lahko sodelujejo na srečanjih, organiziranih v okviru mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje, čeprav lahko srečanja zaradi operativnih vidikov potekajo v odsotnosti teh predstavnikov. Če je primerno, so lahko povabljeni tudi drugi organi in institucije.

ê 493/2011 člen 1(2)(c)

3.    Država članica, ki predseduje Svetu Evropske unije, prevzame pobudo za taka srečanja. Če predsedujoča država članica ni zastopana v zadevni državi ali regiji, mora država članica, ki deluje v imenu predsedujoče države članice, prevzeti pobudo za srečanje. Srečanja se lahko organizirajo tudi na pobudo drugih držav članic.

ê 377/2004 (prilagojeno)

Člen 65

Ö Skupna napotitev na delo uradnikov za zvezo za priseljevanje Õ

1.Države članice se lahko dvostransko ali večstransko dogovorijo, da uradniki za zvezo za priseljevanje, ki jih država članica napoti na delo v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, skrbijo tudi za interese ene ali več drugih držav članic.

2.Države članice se lahko tudi dogovorijo, da si njihovi uradniki za zvezo za priseljevanje med seboj delijo nekatere naloge.

ò novo

3.Kadar uradnika za zvezo za priseljevanje skupno na delo napotita dve ali več držav članic, lahko te države članice prejmejo finančno podporo Unije na podlagi Uredbe (EU) št. 515/2014.

Člen 7

Usmerjevalni odbor

1.Ustanovi se usmerjevalni odbor za evropsko mrežo uradnikov za zvezo za priseljevanje (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalni odbor).

2.Usmerjevalni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice, dva predstavnika Komisije, en predstavnik Evropske agencije za mejno in obalno stražo, en predstavnik Europola in en predstavnik Agencije Evropske unije za azil. Člani usmerjevalnega odbora so imenovani na podlagi svojih zadevnih izkušenj in strokovnega znanja na področju upravljanja mrež uradnikov za zvezo.

3.Predstavniki tretjih držav, ki so pridružene izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, sodelujejo v usmerjevalnem odboru kot opazovalci.

4.Strokovnjaki, predstavniki nacionalnih organov, mednarodnih organizacij in zadevnih institucij, organov, uradov in agencij Unije, ki niso člani usmerjevalnega odbora, so lahko vabljeni na sestanke usmerjevalnega odbora kot opazovalci. Organizirajo se lahko tudi skupni sestanki z drugimi mrežami ali organizacijami.

5.Usmerjevalnemu odboru predseduje Komisija. Predsedujoči:

(a)zagotavlja kontinuiteto dela in organizira delo usmerjevalnega odbora, vključno s podpiranjem priprave dvoletnega delovnega programa in dvoletnega poročila o dejavnostih;

(b)zagotavlja, da so skupne dejavnosti, o katerih se dogovori usmerjevalni odbor, dosledne in usklajene z ustreznimi instrumenti in strukturami Unije ter odražajo prednostne naloge Unije na področju migracij;

(c)sklicuje sestanke usmerjevalnega odbora.

Da se dosežejo cilji usmerjevalnega odbora, predsedniku pomaga sekretariat.

6.Usmerjevalni odbor se sestane vsaj dvakrat letno.

Člen 8

Naloge usmerjevalnega odbora

1.Usmerjevalni odbor sprejme svoj poslovnik na podlagi predloga predsednika v treh mesecih po prvem sestanku. Poslovnik določa ureditev glasovanja.

2.Ob upoštevanju prednostnih nalog Unije na področju priseljevanja in v okviru nalog uradnikov za zvezo za priseljevanje, kot so opredeljene v tej uredbi, usmerjevalni odbor izvaja naslednje dejavnosti:

(a)določi prednostne naloge in dejavnosti s sprejetjem dvoletnega delovnega programa ter navedbo virov, potrebnih za podporo tega dela;

(b)pregleduje izvajanje dejavnosti iz dvoletnega delovnega programa, imenovanje koordinatorjev mrež in napredek, ki so ga dosegle mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje pri sodelovanju s pristojnimi organi v tretjih državah;

(c)sprejme dvoletno poročilo o dejavnostih;

(d)pred vsakim sestankom usmerjevalnega odbora posodobi seznam uradnikov za zvezo za priseljevanje;

(e)ugotavlja vrzeli v napotitvah na delo in priporoča napotitve na delo uradnikov za zvezo za priseljevanje.

3.Ob upoštevanju operativnih potreb Unije na področju priseljevanja in v okviru nalog uradnikov za zvezo za priseljevanje, kot so opredeljene v tej uredbi, usmerjevalni odbor izvaja naslednje dejavnosti:

(a)dogovarja se o dodeljevanju priložnostnih nalog mrežam uradnikov za zvezo za priseljevanje;

(b)spremlja razpoložljivost informacij med uradniki za zvezo za priseljevanje in agencijami Unije ter izdaja priporočila za potrebne ukrepe, če je potrebno;

(c)podpira razvoj sposobnosti uradnikov za zvezo za priseljevanje, vključno z razvojem skupnih osnovnih programov in tečajev usposabljanja pred napotitvijo ter z organizacijo skupnih seminarjev na teme iz člena 3(2);

(d)zagotavlja, da izmenjava informacij poteka prek spletno podprte platforme za izmenjavo informacij iz člena 9.

4.Države članice lahko za izvajanje dejavnosti iz odstavkov 2 in 3 prejmejo finančno podporo Unije v skladu z Uredbo (EU) št. 515/2014.

Člen 9

Platforma za izmenjavo informacij

1.Uradniki za zvezo za priseljevanje in člani usmerjevalnega odbora zagotovijo, da se vse relevantne informacije in statistični podatki nalagajo in izmenjujejo prek varne spletno podprte platforme za izmenjavo informacij, ki jo vzpostavi in vzdržuje Komisija. Te informacije vsebujejo vsaj naslednje elemente:

(a)relevantne dokumente, poročila in analitična gradiva na področju priseljevanja, zlasti dejstva o državah ali regijah, v katere so na delo napoteni uradniki za zvezo za priseljevanje;

(b)dvoletne delovne programe, dvoletna poročila o dejavnostih ter rezultate dejavnosti in priložnostnih nalog mrež uradnikov za zvezo za priseljevanje, kot je navedeno v členu 8(2) in (3);

(c)posodobljen seznam članov usmerjevalnega odbora;

(d)posodobljen seznam uradnikov za zvezo za priseljevanje, napotenih na delo v tretje države, vključno z njihovimi imeni, lokacijami, telefonskimi številkami in elektronskimi naslovi;

(e)druge relevantne dokumente, povezane z dejavnostmi in odločitvami usmerjevalnega odbora.

2.Razen podatkov iz točk (c) in (d) odstavka 1 informacije, ki se izmenjujejo prek platforme, ne vsebujejo osebnih podatkov ali kakršnih koli povezav, prek katerih so takšni osebni podatki posredno ali neposredno na voljo. Dostop do podatkov iz točk (c) in (d) odstavka 1 se omeji na uradnike za zvezo za priseljevanje in člane usmerjevalnega odbora za namen izvajanja te uredbe.

Člen 10

Obdelava osebnih podatkov

1.Uradniki za zvezo za priseljevanje opravljajo svoje naloge v skladu s pravnimi določbami za varstvo osebnih podatkov, kot je določeno v zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji ter mednarodnih sporazumih, sklenjenih s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami.

2.Uradniki za zvezo za priseljevanje lahko obdelujejo osebne podatke za namene nalog iz člena 3(4). Ti osebni podatki se po dokončanju naloge izbrišejo.

3.Osebni podatki, ki se obdelujejo v skladu z odstavkom 2, lahko vključujejo:

(a)biometrične ali biografske podatke, če so ti potrebni za potrditev identitete in državljanstva državljanov tretjih držav za namene vrnitve, vključno z vsemi vrstami dokumentov, ki jih je mogoče šteti za dokaze ali dokaze prima facie o državljanstvu;

(b)sezname potnikov za povratne lete v tretje države;

(c)biometrične ali biografske podatke za potrditev identitete in državljanstva državljanov tretjih držav za namene sprejemanja in preselitev zakonito priseljenih državljanov tretjih držav, ki potrebujejo mednarodno zaščito.

4.Prenosi osebnih podatkov tretjim državam in mednarodnim organizacijam, ki jih uradniki za zvezo za priseljevanje izvajajo na podlagi tega člena, se izvajajo v skladu s poglavjem V Uredbe (EU) 2016/679 ali v skladu z nacionalnimi določbami za prenos Poglavja V Direktive (EU) 2016/680.

ê 493/2011 člen 1(3)

Člen 6

1.    Država članica, ki predseduje Svetu Evropske unije ali, če ta država članica ni zastopana v zadevni državi ali regiji, država članica, ki deluje v imenu predsedujoče države članice, za Evropski parlament, Svet in Komisijo ob koncu vsakega semestra sestavi poročilo o dejavnostih mrež uradnikov za zvezo za priseljevanje v določenih državah in/ali regijah, ki so posebnega pomena za Unijo, ter o razmerah v teh državah in/ali regijah, povezanih z nezakonitim priseljevanjem, ob upoštevanju vseh pomembnih vidikov, vključno s človekovimi pravicami. Po posvetovanju z državami članicami in Komisijo izbor posameznih držav in/ali regij, ki so posebnega pomena za Unijo, temelji na objektivnih kazalnikih priseljevanja, kot so statistični podatki o nezakonitem priseljevanju, analize tveganj in druge pomembne informacije ali poročila Frontex in Evropskega azilnega podpornega urada, upošteva pa tudi splošno politiko Unije na področju zunanjih odnosov.

2.    Poročila držav članic iz odstavka 1 se pripravijo v skladu z vzorcem, določenim z Odločbo Komisije 2005/687/ES z dne 29. septembra 2005 o obliki poročila o dejavnostih mrež uradnikov za zvezo za priseljevanje in o položaju v državi gostiteljici v zadevah v zvezi z nezakonitim priseljevanjem 35 , in navajajo ustrezna merila za izbor.

3.    Komisija na podlagi poročil držav članic iz odstavka 1 in, kadar je to potrebno, ob upoštevanju temeljnih človekovih pravic za Evropski parlament in Svet vsako leto pripravi povzetek ugotovljenih dejstev in, kadar je primerno, priporočila glede razvoja mrež uradnikov za zvezo za priseljevanje.

ê 377/2004 (prilagojeno)

Člen 117

Ö Konzularno sodelovanje Õ

Ta uredba ne posega v določbe o konzularnem sodelovanju na lokalni ravni, ki jih vsebujejo Ö Uredba (ES) št. 810/2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti Õ.

ò novo

Člen 12

Poročilo

1.Komisija pet let po datumu sprejetja te uredbe poroča Evropskemu parlamentu in Evropskemu svetu o uporabi Uredbe.

2.Države članice Komisiji predložijo vse potrebne informacije za pripravo poročila o uporabi Uredbe.

ê 

Člen 13

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 377/2004 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge I.

ê 377/2004 (prilagojeno)

Člen 148

Ö Začetek veljavnosti Õ

Ta uredba začne veljati 5. januarja 2004 Ö dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije Õ.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti Ö Pogodbama. Õ

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3Vrsta predloga/pobude

1.4Cilji

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.6Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Upravljavski in kontrolni sistem

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 36  

1.3.Vrsta predloga/pobude

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/ pripravljalnega ukrepa 37 . 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

X Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

–◻    trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

X Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 38  

X Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

[Ta oddelek bi bilo treba izpolniti s preglednico o proračunskih podatkih upravne narave (drugi dokument v prilogi k tej oceni finančnih posledic) in prenesti na CISNET za namene posvetovanj med službami.]

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

GD HOME				Leto 2019 42	Leto 2020	Leto 2021	Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	SKUPAJ
• Odobritve za poslovanje*
Sklad za notranjo varnost – meje (18 02 01 01) v okviru VFO 2014–2020	obveznosti		(1)	0,360	0,500	4,500		5,000			3,500		13,860
	plačila		(2)	0,180	0,430	2,500	2,250	2,500	2,500	–	1,750	1,750	13,860
Številka proračunske vrstice	obveznosti		(1a)
	plačila		(2a)
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 43 **
Odhodki za podporo Skladu za notranjo varnost – meje (18 01 04 01) v okviru VFO 2014–2020			(3)			0,500	0,500	0,500	0,500	0,500	0,500	0,500	3,500
Odobritve za GD HOME SKUPAJ	obveznosti		=1+1a+3	0,360	0,500	4,500	0,500	5,000	0,500	0,500	0,500	4,000	17,360
	plačila		=2+2a +3	0,180	0,430	2,750	2,750	3,000	3,000	0,550	2,300	2,400	17,360

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)
	plačila	(5)
• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)
Odobritve iz RAZDELKA 3 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	=4+6	0,360	0,500	4,500	0,500	5,000	0,500	0,500	0,500	4,000	17,360
	plačila	=5+6	0,180	0,430	2,750	2,750	3,000	3,000	0,550	2,300	2,400	17,360

* Operativna proračunska vrstica bo krila izvajanje dejavnosti evropske mreže UZP in delovanje usmerjevalnega odbora.

** Proračunska vrstica podpore krije stroške, povezane z napotitvijo na delo UZP s strani Komisije.

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 49 večletnega finančnega okvira
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–◻    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–x    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1)    COM(2016) 385 final.

(2)    UL L 64, 2.3.2004, str. 1–4.

(3)    UL L 141, 27.5.2011, str. 13–16.

(4)    17 držav članic in Švica, Norveška je prve UZP napotila januarja 2018.

(5)    Odločba Sveta z dne 16. marca 2005 o vzpostavitvi varnega spletno podprtega informacijskega in usklajevalnega omrežja, namenjenega službam držav članic za migracije (2005/267/ES), ki je bila razveljavljena z Uredbo (EU) 2016/1624 o evropski mejni in obalni straži.

(6)    Oblika poročila je bila določena v Odločbi Komisije 2005/687/ES.

(7)    http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2015/04/23/special-euco-statement/.

(8)    COM(2015) 240.

(9)    COM(2015) 285.

(10)    Etiopija, Jordanija, Libanon, Mali, Maroko, Niger, Nigerija, Pakistan, Senegal, Srbija, Sudan, Tunizija in Turčija.

(11)    COM(2017) 558.

(12)    COM(2017) 728 final.

(13)    COM(2016) 377.

(14)    Sestanka senata so se udeležile Francija, Nemčija, Španija, Nizozemska in Združeno kraljestvo. Naknadno je bilo opravljeno še posvetovanje z Belgijo, ki se senata ni mogla udeležiti.

(15)    Uredba Sveta (ES) št. 377/2004 z dne 19. februarja 2004 o vzpostavitvi mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje (UL L 64, 2.3.2004, str. 1).

(16)    Glej Prilogo I.

(17)    UL L 67, 2.3.2004, str. 27.

(18)    Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1–76).

(19)    Uredba (EU) št. 1052/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o vzpostavitvi Evropskega sistema varovanja meja (EUROSUR) (UL L 295, 6.11.2013, str. 11–26).

(20)    Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 143).

(21)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(22)    Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(23)    Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 008, 12.1.2001, str. 1).

(24)    Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).

(25)    UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(26)    Sklep Sveta z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 3).

(27)    UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(28)    Sklep Sveta z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(29)    UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(30)    Sklep Sveta z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).

(31)    Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).

(32)    Sklep Sveta z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(33)    UL L 83, 1.4.2005, str. 48.

(34)    UL L 349, 25.11.2004, str. 1.

(35)    UL L 264, 8.10.2005, str. 8.

(36)    ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(37)    Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(38)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

(39)    Dif. = diferencirana sredstva/ nedif. = nediferencirana sredstva.

(40)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(41)    Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(42)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(43)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(44)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(45)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(46)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest…).

(47)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji…“.

(48)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(49)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(50)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(51)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(52)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj,16.5.2018

COM(2018) 303 final

PRILOGA

k

Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta

o vzpostavitvi evropske mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje (prenovitev)

{SWD(2018) 197 final}

PRILOGA I

Razveljavljena uredba z njeno spremembo

_____________

PRILOGA VII

Korelacijska tabela

_____________