OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

·Okoliščine predloga

Od leta 2011 je vizumski informacijski sistem (VIS) 1 tehnološka rešitev, ki lajša postopek za vizum za kratkoročno bivanje ter organom, pristojnim za izdajo vizumov, mejnim organom, organom, pristojnim za odločanje o azilu, in migracijskim organom omogoča hitro in učinkovito preverjanje potrebnih informacij o državljanih tretjih držav, ki za potovanje v EU potrebujejo vizum. VIS povezuje konzulate držav članic po vsem svetu in vse njihove mejne prehode na zunanjih mejah. Sistem ugotavlja ujemanje biometričnih podatkov, predvsem o prstnih odtisih, za ugotavljanje istovetnosti in preverjanje.

Skupna vizumska politika EU 2 je bistveni del schengenskega pravnega reda, kot je navedeno v sporočilu o prilagajanju skupne vizumske politike novim izzivom 3 . Vizumska politika bi morala biti tudi v prihodnje orodje za spodbujanje turizma in podjetništva, hkrati pa preprečevati varnostna tveganja in tveganja za nedovoljene migracije v EU. Čeprav temeljna načela obravnave vlog za izdajo vizumov niso bila revidirana od začetka veljavnosti vizumskega zakonika 4 leta 2010 in sistema VIS leta 2011, se je okolje, v katerem deluje vizumska politika, bistveno spremenilo. Zaradi migracijskih in varnostnih izzivov, ki so zaznamovali zadnja leta, se je politična razprava o območju brez nadzora na notranjih mejah na splošno, zlasti pa o vizumski politiki, preusmerila na ponovno oceno ravnotežja med migracijskimi in varnostnimi vprašanji, gospodarskimi vidiki in splošnimi zunanjimi odnosi.

Komisija je v sporočilu o ohranitvi in okrepitvi schengenskega območja 5 že navedla, da so na območju brez nadzora na notranjih mejah čezmejne grožnje, ki vplivajo na javni red ali notranjo varnost, zadeve skupnega interesa. Neizvajanje nadzora na notranjih mejah spremljajo ukrepi na zunanjih mejah, vizumska politika, schengenski informacijski sistem, varstvo podatkov, policijsko sodelovanje, pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah in politike boja proti prepovedanim drogam.

Hkrati pa pomemben tehnološki razvoj prinaša nove priložnosti za lažjo obravnavo vlog za izdajo vizumov za prosilce in konzulate. Ker je VIS pomemben element okvira, ki je podlaga vizumski politiki, ta predlog dopolnjuje nedavni predlog o spremembi vizumskega zakonika, ki ga je Komisija predložila 14. marca 2018 6 . VIS je bistveni sestavni del pristopa Komisije k upravljanju podatkov za meje, migracije in varnost. Cilj je zagotoviti, da bodo mejni policisti, uradniki organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, uradniki za priseljevanje in pravosodni organi imeli na voljo potrebne informacije, da bodo lahko bolje varovali zunanje meje EU, upravljali migracije in izboljšali notranjo varnost v korist vseh državljanov. Komisija je decembra 2017 predlagala pravila o interoperabilnosti informacijskih sistemov EU 7 , da bodo lahko bolje in učinkoviteje medsebojno delovali.

Leta 2016 je bilo v uredbi o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) 8 določeno, da sta lahko sistema SVI in VIS v celoti interoperabilna, da se zagotovi popoln pregled zgodovine vlog državljanov tretjih držav za izdajo vizumov z dodajanjem informacij o tem, kako so vizum uporabili. Predlog o vzpostavitvi okvira interoperabilnosti informacijskih sistemov EU za meje in vizume spreminja Uredbo VIS, tako da se navedeni sistem vzpostavi kot del enotne platforme s SVI in sistem EU za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), na kateri bo temeljila interoperabilnost. Detektor več identitet, ki je vključen v predlog o interoperabilnosti, bo olajšal odkrivanje takih posameznikov in preprečeval zlorabe identitete. Detektor bo samodejno obveščal organ, pristojen za izdajo vizumov, ki obravnava vlogo, če je prosilec znan pod različnimi identitetami, da lahko tak organ ustrezno ukrepa. Ko bodo novi informacijski sistemi začeli delovati in bo zagotovljena njihova interoperabilnost, bodo imeli uradniki pri obravnavi vlog za izdajo vizumov veliko več možnosti za hitro preverjanje prosilčeve preteklosti. Evropski iskalni portal bo omogočal enotno iskanje za pridobitev rezultatov iz različnih sistemov. To bo pripomoglo k večji varnosti območja brez nadzora na notranjih mejah. Za dosego tega cilja je treba spremeniti zakonodajo v zvezi z obravnavo vlog za izdajo vizumov. Spremembe bi morale zlasti zajemati obveznost organov, pristojnih za izdajo vizumov, da samodejno uporabijo detektor več identitet in druge podatkovne zbirke, kadar opravljajo varnostne in migracijske ocene državljanov tretjih držav, ki vložijo vlogo za vizum za kratkoročno bivanje.

Na ravni EU je bila zaznana informacijska vrzel glede listin, ki državljanom tretjih držav omogočajo bivanje na schengenskem območju za obdobje, ki presega 90 oziroma 180 dni: vizumi za dolgoročno bivanje, dovoljenja za prebivanje in dovoljenja za prebivanje družinskega člana državljana Unije (končno poročilo strokovne skupine na visoki ravni o informacijskih sistemih in interoperabilnosti 9 iz maja 2017 10 ). Svet 11 je Komisijo pozval k izvedbi študije izvedljivosti vzpostavitve centralnega registra EU z informacijami o vizumih za dolgoročno bivanje, dovoljenjih za prebivanje in dovoljenjih za prebivanje družinskega člana državljana Unije. Študija 12 je bila končana septembra 2017, iz nje pa izhaja, da bi bil register v okviru VIS najbolj izvedljiva rešitev v smislu varnosti informacijskih sistemov, preprostosti izvedbe in stroškovne učinkovitosti. Izvedena je bila tudi nadaljnja študija o nujnosti in sorazmernosti razširitve VIS, tako da bi zajemal tudi podatke o vizumih za dolgoročno bivanje in dokumentih za prebivanje 13 .

Leta 2016 je bila poleg prizadevanj na področju interoperabilnosti, ki so se začela aprila 2016, za vzpostavitev trdnejših in pametnejših informacijskih sistemov glede meja in varnosti izvedena splošna ocena VIS 14 . V oceni so bile obravnavane predvsem ustreznost sistema glede na namen, njegova učinkovitost, uspešnost in dodana vrednost za EU. Iz rezultatov izhaja, da VIS izpolnjuje cilje in funkcije ter ostaja eden od najnaprednejših sistemov te vrste, vendar je zaradi novih izzivov na področju upravljanja vizumov, meja in migracij potreben nadaljnji razvoj na več posebnih področjih.

Komisija je 17. aprila 2018 predložila predlog 15 o krepitvi varnosti dovoljenj za prebivanje državljanov tretjih držav, ki so družinski člani državljanov EU. Iz predloga izhaja, da vključitev navedenih dovoljenj za prebivanje v VIS ni potrebna.

·Veljavni predpisi na področju, na katerega se nanaša predlog

VIS je bil vzpostavljen z Odločbo Sveta 2004/512/ES, njegov namen, funkcije in odgovornosti pa so določeni v Uredbi (ES) št. 767/2008 (Uredba VIS). Uredba (ES) št. 810/2009 z dne 13. julija 2009 (Vizumski zakonik) določa pravila o registraciji biometričnih podatkov v sistemu VIS. Sklep Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008 določa pogoje, na podlagi katerih imajo imenovani organi držav članic in Europol dostop do VIS za iskanje podatkov za preprečevanje, zaznavanje in preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj.

Ta predlog ne posega v Direktivo 2004/38/ES 16 . Predlog nikakor ne spreminja Direktive 2004/38/ES.

·Cilji predloga

Splošni cilji te pobude so v skladu s cilji iz Pogodbe o izboljšanju varnosti v EU in na njenih mejah, olajšanju izvajanja pravice zakonitih potnikov do prečkanja zunanjih meja, svobodnega gibanja in bivanja na območju brez nadzora na notranjih mejah ter olajšanju upravljanja zunanjih schengenskih meja. Ti cilji so podrobneje obravnavani v evropski agendi o migracijah in nadaljnjih sporočilih, vključno s sporočilom o ohranitvi in okrepitvi schengenskega območja 17 , sporočilom o evropski agendi za varnost 18 , poročilih Komisije o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije ter sporočilom o prilagajanju skupne vizumske politike novim izzivom 19 .

Posebni cilji tega predloga so:

(1)olajšati postopek za izdajo vizuma;

(2)olajšati in okrepiti preverjanja na mejnih prehodih na zunanjih mejah in znotraj ozemelj držav članic;

(3)izboljšati notranjo varnost schengenskega območja z olajšanjem izmenjave informacij med državami članicami o državljanih tretjih držav, ki imajo vizum za dolgoročno bivanje in dovoljenje za prebivanje.

Med več stranskimi cilji pa so:

(4)migracijskim organom in organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj olajšati preverjanje istovetnosti državljanov tretjih držav na ozemlju države članice;

(5)olajšati ugotavljanje istovetnosti pogrešanih oseb;

(6)pomagati pri postopku ugotavljanja istovetnosti in vračanja vseh oseb, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje v državah članicah;

(7)pomagati organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pri dostopu do podatkov o prosilcih in imetnikih vizumov za kratkoročno bivanje (kar je mogoče že na podlagi sedanjih pravil) in razširiti ta dostop na imetnike vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje, kadar je to potrebno za preprečevanje, preiskovanje, zaznavanje ali pregon hudih kaznivih dejanj in terorizma, pri tem pa zagotavljati visoke standarde varstva podatkov in zasebnosti;

(8)zbirati statistične podatke v podporo pripravi migracijske politike Evropske unije, ki temelji na dokazih.

2.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

·Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti veljavne zakonodaje

Leta 2016 je bila opravljena ocena REFIT 20 sistema VIS, na podlagi katere je bilo pripravljenih več priporočil za izboljšanje delovanja sistema. Navedena priporočila so podlaga tega predloga.

Iz ocene VIS na splošno izhaja, da je sistem učinkovit in da izpolnjuje cilje. Pokazala pa se je potreba po nadaljnjem razvoju VIS, da se omogoči boljši odziv na nove izzive na področju vizumske, mejne in varnostne politike. To je mogoče doseči s povezavo s sedanjimi in prihodnjimi informacijskimi sistemi ter s proučevanjem načinov vnosa informacij o vizumih za dolgoročno bivanje, vključno z biometričnimi podatki, v VIS. Iz ocene izhaja tudi potreba po izboljšavah, zlasti v zvezi s spremljanjem kakovosti podatkov in pripravo statističnih podatkov.

Večina vprašanj iz ocene je tehničnih, njihov namen pa je nadaljnja uskladitev sistema z novimi zakonodajnimi predlogi na tem področju. Nanašajo se predvsem na:

(1) izboljšanje kakovosti podatkov;

(2) vključitev funkcije VISMail v VIS;

(3) centralizacijo funkcij vpogleda in zastopanja;

(4) zagotavljanje podpore prepoznavanju podobe obraza ali uporabi sledi prstnih odtisov in

(5) vzpostavitev orodja za poročanje in pripravo statističnih podatkov na podlagi podatkov iz VIS.

Agencija eu-LISA je med oktobrom 2016 in julijem 2017 opravila študijo vseh predvidenih tehničnih učinkov ocene VIS. Podrobna ocena učinkov teh tehničnih izboljšav zato ni bila potrebna.

V zvezi z več vprašanji iz ocene pa ni bila potrebna samo tehnična analiza, ampak tudi nadaljnja analiza možnih rešitev za njihovo obravnavo in obravnavo njihovih učinkov:

·težave pri dokončanju postopkov vračanja migrantov brez urejenega statusa v njihove države izvora, če nimajo potnih listin;

·tveganje nedovoljenih migracij in zlorab vizumov, zlasti trgovine z ljudmi in drugih zlorab, v katere so vključeni otroci, mlajši od 12 let, ob predložitvi vloge za vizum;

·težave mejnih in migracijskih organov pri preverjanju vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje ter njihovih imetnikov;

·informacijska vrzel pri preverjanju nedovoljenih migracij in varnostnih tveganj med obravnavo vlog za izdajo vizuma;

·potreba po obravnavi možnosti samodejnega preverjanja v drugih podatkovnih zbirkah na področju varnosti in meja med obravnavo vizumov. Pri tem bi bilo treba upoštevati razvoj od ocene informacijskih sistemov EU za upravljanje meja in varnosti iz leta 2016 ter zagotoviti skladnost z nedavno sprejetimi predlogi Komisije (SVI) in predlaganim novim razvojem in sistemi (predlog prenovitve sistema Eurodac, ETIAS, ECRIS-TCN, interoperabilnost).

·Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Priloga 2 priložene ocene učinka vsebuje podroben opis posvetovanja z zainteresiranimi stranmi. Komisija je naročila tri neodvisne študije: eno o izvedljivosti, nujnosti in sorazmernosti znižanja starostne meje otrok za odvzem prstnih odtisov v vizumskem postopku ter o shranjevanju kopije potne listine prosilcev za izdajo vizuma v VIS ter dve študiji o izvedljivosti, nujnosti in sorazmernosti razširitve VIS, tako da bi zajemal tudi vizume za dolgoročno bivanje in dokumente za prebivanje (tj. dovoljenja za prebivanje in dovoljenja za prebivanje družinskega člana državljana Unije). Navedene študije so zajemale tudi ciljno usmerjena posvetovanja z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi, vključno z nacionalnimi organi, ki lahko vnašajo, spreminjajo ali brišejo podatke v VIS oziroma imajo vanje vpogled, nacionalnimi organi, odgovornimi za migracije in vračanje, organi za varstvo mladoletnih oseb, policijo in organi za preprečevanje trgovine z ljudmi, organi, odgovornimi za konzularne zadeve, in nacionalnimi organi, odgovornimi za preverjanje na mejnih prehodih na zunanjih mejah. Posvetovanje je bilo opravljeno tudi z več organi iz držav zunaj EU in nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z zaščito otrokovih pravic.

V letih 2017 in 2018 je Komisija izvedla dve odprti javni posvetovanji, prvo med 17. avgustom 2017 in 9. novembrom 2017 o vprašanju znižanja starostne meje otrok za odvzem prstnih odtisov v vizumskem postopku in drugo med 17. novembrom 2017 in 9. decembrom 2018 o razširitvi VIS, tako da bi zajemal tudi podatke o vizumih za dolgoročno bivanje in dokumentih za prebivanje.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je svoje mnenje o vprašanju znižanja starostne meje otrok za odvzem prstnih odtisov izdal 9. novembra 2017, o vprašanju razširitve VIS, tako da bi zajemal tudi podatke o vizumih za dolgoročno bivanje in dokumentih za prebivanje, pa 9. februarja 2018.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov in Agencija Evropske unije za temeljne pravice sta svoje mnenje o različnih vidikih predloga izdala med ciljno usmerjenimi razgovori, ki so v okviru priprav na izdajo ocene učinka potekali kot del posvetovanja z zainteresiranimi stranmi.

·Ocena učinka

Ocena učinka 21 je bila opravljena leta 2018, osredotočena pa je bila na tista vprašanja, ki so pri pripravi tega predloga zahtevala nadaljnjo oceno. Temeljila je na treh neodvisnih študijah, ki jih je naročila Komisija in so bile izvedene v letih 2017 in 2018. Upoštevane so bile tudi ugotovitve študije agencije eu-LISA o tehnični izvedljivosti vseh možnih razvojnih poti VIS, ki je bila izvedena novembra 2016 in februarja 2017, in študije izvedljivosti celovitega upravljanja meja glede oseb, ki niso vnesene v SVI (študija ETIAS).

V oceni učinka so bile obravnavane alternativne možnosti glede naslednjega:

·vključitve digitalne kopije potne listine v VIS (na centraliziran ali decentraliziran način), pri čemer sta se obravnavali dve možnosti: hramba le biografske strani ali hramba vseh uporabljenih strani potne listine prosilca;

·znižanja starostne meje otrok za odvzem prstnih odtisov, pri čemer sta se obravnavali dve možnosti: znižanje starostne meje na šest let ali znižanje starostne meje, tako da so zajeti otroci vseh starosti;

·vključitve podatkov o vizumih za dolgoročno bivanje in dokumentih za prebivanje v VIS, pri čemer so zakonodajne možnosti zajemale nadaljnje usklajevanje in zaščito dokumentov za dolgoročno bivanje in dokumentov za prebivanje; vzpostavitev povezave med nacionalnimi podatkovnimi zbirkami, ki bi vsem državam članicam omogočila iskanje po ustreznih nacionalnih podatkovnih zbirkah drugih držav članic; povezovanje dokumentov v VIS s podatki o zavrnjenih vlogah ali brez njih;

·zagotavljanja samodejnega preverjanja na področju migracij in varnostnih pregledov v razpoložljivih podatkovnih zbirkah.

Ta predlog upošteva prednostne možnosti ocene učinka glede prvega (hramba kopije biografske strani potne listine), drugega (znižanje starostne meje otrok za odvzem prstnih odtisov na šest let) in četrtega zgoraj navedenega ukrepa. Glede vključitve vizumov za dolgoročno bivanje in dokumentov za prebivanje v VIS informacije o dovoljenjih za prebivanje, ki se izdajo družinskim članom državljanov EU s pravico do prostega gibanja na podlagi prava Unije, niso zajete v tem predlogu zaradi pravic navedenih državljanov tretjih držav, ki izhajajo iz njihovih družinskih razmerij z državljanom EU. Poleg tega se je s predlogom, ki ga je Komisija predložila 17. aprila 2018, okrepila varnost takih dovoljenj za prebivanje.

Odbor za regulativni nadzor je pregledal osnutek ocene učinka in 23. aprila 2018 izdal pozitivno mnenje.

3.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

·Povzetek predlaganih ukrepov

Namen, funkcije in odgovornosti VIS morajo biti nadalje opredeljene, da se upošteva razširitev sistema, tako da zajema podatke o imetnikih vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje. Prav tako je treba VIS razširiti, tako da kategorije podatkov o vlogah za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje zajemajo tudi hrambo kopij potnih listin, v sistem pa je treba vključiti tudi nove funkcije, kot sta register za poročanje in statistične podatke ali funkcija VISMail 22 . To pomeni, da je treba spremeniti pravila, ki določajo postopek obravnave vlog za izdajo vizumov iz vizumskega zakonika. Dostop organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic in Europola do VIS je bil določen s Sklepom Sveta 2008/633/PNZ. Navedeni sklep, ki je bil izdan še pred Lizbonsko pogodbo, ureja dostop organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v okviru nekdanjega tako imenovanega tretjega stebra Pogodbe o Evropski uniji. Ker navedeni tretji steber kot tak v sedanjih Pogodbah ne obstaja več, Komisija meni, da je ta predlog priložnost za vključitev vsebine navedenega sklepa v Uredbo VIS. Zahtevani nadaljnji razvoj in operativno upravljanje sistema bosta zaupana Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), saj bo VIS razširjen, tako da bo vseboval tudi informacije o vizumih za dolgoročno bivanje in dovoljenjih za prebivanje.

Posledično bodo potrebne spremembe Uredbe (ES) št. 810/2009 (Vizumski zakonik), Uredbe (ES) št. 767/2008, Uredbe (EU) 2017/2226 (uredba o sistemu vstopa/izstopa SVI), Uredbe (EU) XX [uredba o interoperabilnosti] in Uredbe (EU) 2016/399 (Zakonik o schengenskih mejah).

Glavne cilje predloga je mogoče povzeti na naslednji način:

Odprava preostalih informacijskih vrzeli pri upravljanju meja in varnosti: v VIS vključiti vizume za dolgoročno bivanje in dokumente za prebivanje

V končnem poročilu strokovne skupine na visoki ravni 23 je bila na ravni EU opredeljena informacijska vrzel v zvezi z listinami, ki državljanom tretjih držav omogočajo, da na ozemlju države članice EU bivajo več kot 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju 24 . Podatki o teh listinah in njihovih imetnikih se trenutno ne zbirajo in jih ni mogoče preveriti v nobenem od obsežnih informacijskih sistemov EU s področja meja in varnosti (razen v omejenem obsegu v sistemu SIS). Države članice menijo, da lahko sedanji način upravljanja teh listin ovira prehod meje državljanom tretjih držav in s tem njihovo prosto gibanje na območju brez nadzora na notranjih mejah.

Državljani tretjih držav, ki prihajajo v EU za dlje časa, so edina kategorija državljanov tretjih držav, ki ni zajeta v nobenem obsežnem informacijskem sistemu EU (kot izhaja iz slike v nadaljevanju). Z vključitvijo vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje v VIS bi se zagotovila vključitev informacij o teh listinah in njihovih imetnikih v enega od obsežnih informacijskih sistemov EU, in sicer na podlagi enakih pravil, kot veljajo za listine, ki so jim izdane na podlagi izvzetja iz vizumske obveznosti (podatki, ki so že v ETIAS in SVI) in na podlagi vizumske obveznosti (državljani tretjih držav, ki prihajajo za kratek čas in katerih podatki so že v VIS in SVI). To bo tudi drugim organom držav članic in ne samo organu izdajatelju omogočilo, da preveri navedeno listino in njenega imetnika na meji ali znotraj ozemlja države članice.

VIS bi z olajšanjem sistematične in boljše izmenjave informacij med državami članicami o državljanih tretjih držav, ki so imetniki vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje, pripomogel k izboljšanju notranje varnosti schengenskega območja. Če bodo evidence vizumov za dolgoročno bivanje ali dovoljenj za prebivanje vključene v centralni sistem in dostopne vsem zadevnim organom držav članic, bo lahko vsaka država članica ob preverjanju imetnikov listin na mejnih prehodih in znotraj ozemlja držav članic na podlagi evidenc iz sistema natančneje in neodvisno ocenila varnostno tveganje.

Poleg tega bo vključitev teh listin v centralizirani sistem pripomogla k zaznavanju zlorab, povezanih s pridobitvijo verodostojnih listin na podlagi lažnih izpiskov iz matičnega registra.

Spodbujanje boljše in sistematične izmenjave informacij med državami članicami bi tudi zmanjšalo upravno breme in premostilo jezikovno oviro ob stiku z drugo državo članico za preverjanje verodostojnosti listine, ki jo predloži državljan tretje države.

Pri odločanju o izdaji ali podaljšanju veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje bo izvedenih več samodejnih preverjanj z uporabo elementov interoperabilnosti (evropski iskalni portal) za zaznavanje, ali je v podatkovni zbirki EU oziroma Interpola kakšen dokaz, da bi oseba lahko pomenila grožnjo varnosti ene od držav članic. Država članica, ki izdaja listino, bo morala v zvezi z vsakim zadetkom ukrepati v skladu z veljavnim pravom EU in nacionalnim pravom.

Boljše preverjanje v okviru obravnave vlog za izdajo vizumov z uporabo interoperabilnosti

Na podlagi obstoječih pravil morajo konzulati v zvezi s prosilcem za vizum, za katerega velja vizumska obveznost, v schengenskem informacijskem sistemu (SIS) zgolj preveriti, ali zanj velja prepoved vstopa. Trenutno jim ni treba prosilcev preverjati v nobeni drugi razpoložljivi podatkovni zbirki EU (npr. EURODAC) ali v Interpolovi podatkovni zbirki o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih oz. v Interpolovi zbirki potovalnih dokumentov, povezanih z razpisi ukrepov 25 .

Ko bo evropski iskalni portal začel delovati, bo pristojnim organom – vključno z organi za obravnavo vlog za izdajo vizumov – omogočil, da z eno samo poizvedbo prejmejo rezultate iz vseh sistemov, do katerih imajo pooblaščen dostop (vključno z EURODAC, SVI in evropskim informacijskim sistemom kazenskih evidenc glede državljanov tretjih držav), namesto da bi morali opravljati poizvedbe v vsakem sistemu posebej. Evropski iskalni portal bo prispeval k zaznavanju tveganj za varnost in za nedovoljene migracije v vizumskem postopku, saj bo vizumskim uradnikom omogočal hitro in učinkovito preverjanje preteklosti prosilcev za vizum.

Predlog o interoperabilnosti naj bi poleg tega olajšal odkrivanje posameznikov z več identitetami in prispeval k boju proti zlorabam identitete. Z uporabo interoperabilnosti bo organ, pristojen za izdajo vizumov, ki obravnava posamezno vlogo, prejel samodejno obvestilo, če je prosilec znan pod različnimi identitetami, in bo lahko ustrezno ukrepal.

Ker je VIS tudi del pravnega okvira za vzpostavitev interoperabilnosti, obstajajo tehnične možnosti za hitro, nemoteno in sistematično zagotovitev praktične komunikacije pooblaščenih uporabnikov med različnimi podatkovnimi zbirkami. Omogočanje izvajanja samodejnega preverjanja v drugih podatkovnih zbirkah z uporabo evropskega portala za iskanje organom, pristojnim za izdajo vizumov, je prvi primer uporabe okvira interoperabilnosti v praksi.

VIS bo ob preverjanju in ocenjevanju informacij, ki jih predložijo prosilci, samodejno preveril vsako vlogo v vsakem od zgoraj navedenih sistemov.

Pri obravnavi vlog za izdajo vizumov bo mogoče poleg samodejnih poizvedb v drugih podatkovnih zbirkah izkoristiti tudi kazalnike posebnih tveganj. Kazalniki bodo vsebovali pravila o podatkovni analitiki ter posebne vrednosti, ki jih bodo predložile države članice, in statistične podatke iz drugih zadevnih podatkovnih zbirk s področja upravljanja meja in varnosti. To bo izboljšalo ocene tveganja in omogočilo uporabo metode podatkovne analitike. Kazalniki tveganja ne bi vsebovali nobenih osebnih podatkov ter bi temeljili na statističnih podatkih in informacijah, ki bi jih države članice predložile o grožnjah, neobičajni stopnji zavrnitev ali prekoračitvi obdobja dovoljenega bivanja nekaterih kategorij državljanov tretjih držav in tveganju za javno zdravje.

Uvedba sistematičnega preverjanja varnosti in migracij v povezavi s podatki iz VIS temelji na prednostih, ki jih omogoča okvir interoperabilnosti.

Lažje ugotavljanje istovetnosti pogrešanih oseb

Obstajajo okoliščine, v katerih je treba istovetnost oseb ugotoviti v njihovo korist – ker so se izgubile, so pogrešane ali so opredeljene kot žrtev trgovine z ljudmi. V okviru interoperabilnosti je zagotovljena možnost, da policijski organ ugotovi istovetnost osebe na podlagi biometričnih podatkov navedene osebe, pridobljenih med preverjanjem istovetnosti, kadar to omogoča nacionalna zakonodaja. Vendar ta dostop ne bi bil dovolj učinkovit v posebnih okoliščinah, kot so opisane zgoraj. Zato bi bilo treba organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zagotoviti hiter dostop do podatkov v VIS, da se omogoči hitro in zanesljivo ugotavljanje istovetnosti osebe, brez izpolnjevanja vseh temeljnih pogojev in izvedbe dodatnih zaščitnih ukrepov glede dostopa organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

Obravnava preostalih informacijskih vrzeli pri obravnavi vlog za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje: znižanje starostne meje za odvzem prstnih odtisov prosilcev in shranjevanje kopij potnih listin v VIS, v podporo postopkom vračanja

·Znižanje starostne meje za odvzem prstnih odtisov otrok prosilcev z dvanajst na šest let

Ta ukrep bo uradnikom omogočil preverjanje istovetnosti otroka v postopku za izdajo vizuma in preverjanje ob prehodu zunanje meje. Poleg tega bo ukrep s tem, ko bo omogočal nedvoumno ugotavljanje istovetnosti otrok, bolje ščitil otroke in prispeval k boju proti trgovini z ljudmi in nedovoljenim migracijam, ob tem pa dajal prednost največji koristi otroka. V pravu so zagotovljeni dodatni zaščitni ukrepi, da se zagotovi, da je največja korist otroka upoštevana ves čas med postopkom obravnave vlog za izdajo vizumov ter ob kakršni koli nadaljnji uporabi podatkov o otroku.

Prstni odtisi se bodo odvzeli vsakemu prosilcu za izdajo vizuma, staremu šest let ali več, s čimer se bo povečala skupina prosilcev za vizume za kratkoročno bivanje, saj bo dodana starostna skupina od šest do enajst let.

Ob sprejetju Uredbe (ES) št. 810/2009 je bilo navedeno, da bo vprašanje zadostne zanesljivosti prstnih odtisov otrok, mlajših od 12 let, za ugotavljanje istovetnosti in preverjanje, zlasti vprašanje, kako se prstni odtisi razvijajo s starostjo, obravnavano pozneje. Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (JRC) 26 je leta 2013 torej izvedlo študijo, ali lahko samodejno prepoznavanje prstnih odtisov pri otrocih zagotovi stopnje prepoznavanja, podobne tistim pri odraslih. Iz študije JRC izhaja, da je mogoče prepoznavanje prstnih odtisov pri otrocih, starih med šest in dvanajst let, pod določenimi pogoji izvesti z zadovoljivo stopnjo natančnosti. Eden od takih pogojev bi bil na primer zagotoviti ustrezno raven usposobljenosti izvajalcev, da se zagotovijo visokokakovostne slike.

Druga študija 27 je te ugotovitve potrdila in omogočila nadaljnji vpogled v učinek staranja na kakovost prstnih odtisov. Komisija je opravila nadaljnjo študijo 28 o nujnosti in sorazmernosti znižanja starostne meje otrok za odvzem prstnih odtisov v vizumskem postopku. Iz rezultatov študije izhaja, da bi znižanje starostne meje za odvzem prstnih odtisov pripomoglo k boljšemu doseganju ciljev VIS, zlasti glede olajšanja boja proti zlorabam identitete in racionalizacije preverjanj na mejnih prehodih na zunanjih mejah. Iz rezultatov izhaja tudi, da bi lahko znižanje starostne meje za odvzem prstnih odtisov imelo dodatne prednosti zaradi krepitve preprečevanja zlorab pravic otrok in boja proti takim zlorabam, zlasti z omogočanjem ugotavljanja ali preverjanja istovetnosti otrok, državljanov tretjih držav, ki se znajdejo na ozemlju države članice v okoliščinah, v katerih bi njihove pravice lahko bile ali so bile kršene (npr. otroci, ki so žrtve trgovine z ljudmi, pogrešani otroci in mladoletniki brez spremstva, ki zaprosijo za azil).

·Shranjevanje kopije biometrične strani potne listine prosilca v VIS, v podporo postopkom vračanja

S predlogom se uvaja nova kategorija podatkov, ki se shranjujejo v VIS ob predložitvi vloge za izdajo vizuma. Države članice trenutno naredijo kopijo potne listine prosilca. Vendar ne obstajajo pravila EU, ki bi določala enotna pravila glede hrambe ali izmenjave teh informacij med državami članicami. Hramba kopije potne listine bo omogočila boljše preverjanje teh listin in izboljšala učinkovitost postopkov vračanja. Uporaba VIS za izvajanje tega ukrepa bi podprla politiko EU glede vračanja.

Pristojni organi za ugotavljanje istovetnosti (in/ali preverjanje znotraj ozemlja) in vračanje (tj. organi na področju migracij in vračanja), ki že imajo dostop do opravljanja poizvedb v sistemu na podlagi prstnih odtisov državljanov tretjih držav, bi lahko imeli dostop do navedene kopije na podlagi strogih pravil glede dostopa.

V skladu s členom 2(e) Uredbe VIS je eden od ciljev sistema VIS „pomoč pri ugotavljanju istovetnosti vseh oseb, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop na ozemlje držav članic, začasno ali stalno prebivanje na tem ozemlju“. Člen 31(2) državam članicam omogoča prenesti ali dati na voljo omejen nabor teh podatkov tretjim državam za dokazovanje istovetnosti državljanov tretjih držav v zvezi z vračanjem 29 . VIS je bil še izboljšan s tem ukrepom, ki pripomore k ugotavljanju istovetnosti in vračanju migrantov brez urejenega statusa 30 .

Posodobitev drugih tehničnih elementov sistema VIS

Mehanizem VISMail za posvetovanja je vključen v VIS, da se racionalizira izmenjava med centralnim sistemom VIS in nacionalnimi sistemi. Konfiguracija centralnega sistema je prilagojena tako, da se je mogoče bolje odzvati na potrebo po hitrem in učinkovitem zagotavljanju dostopnosti v obdobjih motenj (tj. rezervni sistem deluje kot konfiguracija aktiven/aktiven).

Na ravni aplikacije so bili uvedeni kazalniki napak v kakovosti podatkov, da se izboljša kakovost podatkov, zapisanih v VIS. Vloga upravljanja preverjanja kakovosti podatkov v VIS je bila zaupana agenciji eu-LISA. Uvedena je bila funkcija, ki zagotavlja, da VIS zavrne zahtevo za predhodno posvetovanje, dokler niso ustrezno izpolnjene vse zadevne informacije. Druga funkcija pa omogoča razlikovanje med primeri, ko prstni odtisi niso potrebni iz pravnih razlogov, in primeri, ko teh ni mogoče zagotoviti. Vzpostavljeni bodo alternativni standardi, kot je neposredno zbiranje fotografij (tj. podoba obraza, posneta v živo), da se obravnavajo težave pri zbiranju biometričnih podatkov, zlasti tistih, ki vplivajo na kakovost podob obraza. Za predhodno posvetovanje, zastopanje in naknadno obveščanje se predvideva centralizirana tehnična rešitev, ki državam članicam omogoča upravljanje in posodabljanje svojih informacij v zvezi s temi funkcijami.

·Pravna podlaga

Pravna podlaga te uredbe so naslednji členi Pogodbe o delovanju Evropske unije: člen 16(2), člen 77(2)(a), (b), (d) in (e), člen 78(2)(d), (e) in (g), člen 79(2)(c) in (d), člen 87(2)(a) in člen 88(2)(a).

V skladu s členom 77(2)(a), (b), (d) in (e) PDEU lahko Evropski parlament in Svet sprejmeta ukrepe glede skupne politike vizumov in drugih dovoljenj za kratkotrajno bivanje, kontrole oseb pri prehodu zunanjih meja, vseh ukrepov, potrebnih za postopno uvedbo integriranega sistema upravljanja zunanjih meja, ter odprave kontrole oseb pri prehodu notranjih meja ne glede na njihovo državljanstvo. To je glavna pravna podlaga te predlagane uredbe.

V skladu s členom 16(2) PDEU lahko Unija sprejme ukrepe glede varstva fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije ter držav članic pri izvajanju dejavnosti s področja uporabe prava Unije ter glede pravil, ki se nanašajo na prosti pretok takih podatkov. Ta določba Pogodbe je prav tako pomembna pravna podlaga tega predloga.

Dodatni cilj tega predloga je nacionalnim organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in Europolu pod strogimi pogoji omogočiti dostop do podatkov iz VIS zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Predlog se torej nanaša tudi na člen 87(2)(a) oziroma člen 88(2)(a) PDEU. Vendar navedeni dodatni pravni podlagi zahtevata isti redni zakonodajni postopek, kot se uporablja v skladu s členom 77(2).

Ta predlog ima tudi več drugih dodatnih ciljev, kot so prispevek k postopkoma pregleda dublinskih in azilnih postopkov, ki sta ukrepa, razvita na podlagi člena 78(2)(d), (e) in (g) PDEU; pomoč pri ugotavljanju istovetnosti in vračanju državljanov tretjih držav kot del ukrepov, razvitih na podlagi člena 79(2)(c) PDEU, ter podpora ugotavljanju istovetnosti žrtev in boju proti trgovini z ljudmi kot del ukrepa, razvitega na podlagi člena 79(2)(d) PDEU. Navedene dodatne pravne podlage so prav tako v skladu z glavnimi.

·Načelo subsidiarnosti

V skladu s členom 77(2)(a) PDEU lahko Unija razvije ukrepe glede „skupne politike vizumov in drugih dovoljenj za kratkotrajno prebivanje“. Ta predlog je v okviru omejitev navedene določbe. Cilj je nadaljnji razvoj in izboljšanje pravil o elektronski obdelavi vlog za nameravano bivanje na ozemlju držav članic, ki ne presega 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju. Tega cilja države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, saj lahko spremembo veljavnega akta Unije (Uredbe VIS) opravi le Unija.

Prosto gibanje na območju brez nadzora na notranjih mejah zahteva učinkovito upravljanje zunanjih meja Unije, da se zagotovi varnost. Države članice so se zato dogovorile, da bodo skupaj obravnavale te izzive, zlasti z izmenjavo informacij prek centraliziranih sistemov EU na področju pravosodja in notranjih zadev. To potrjujejo tudi različni sklepi, ki sta jih sprejela Evropski svet in Svet, zlasti od leta 2015.

Zaradi odsotnosti nadzora na notranjih mejah je potrebno dobro upravljanje zunanjih meja, pri čemer mora vsaka država članica ali pridružena država nadzorovati zunanjo mejo v imenu drugih. Nobena država članica ni zmožna sama obravnavati nedovoljenih migracij in čezmejnega kriminala. Državljani tretjih držav, ki vstopijo na območje brez nadzora na notranjih mejah, se lahko na tem območju prosto gibajo. Na takem območju bi bilo treba sprejeti skupne ukrepe proti nedovoljenemu priseljevanju ter mednarodnemu kriminalu in terorizmu, vključno z odkrivanjem zlorab identitete, kar se lahko uspešno obravnava le na ravni EU.

Unija je na podlagi člena 77(2)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije pristojna za sprejetje ukrepov v zvezi s kontrolo oseb in učinkovitim nadzor pri prehajanju zunanjih meja držav članic. Sedanje pravo EU o vizumskem postopku je treba spremeniti, da se upošteva gibanje državljanov tretjih držav, ki predložijo vlogo za vizum za kratkoročno bivanje, zlasti nedavne določbe uredbe o sistemu vstopa/izstopa, ki odpravljajo obveznost žigosanja ter vzpostavljajo evidenco vstopov in izstopov državljanov tretjih držav, ki jim je odobreno kratkoročno bivanje, s čimer se organom držav članic omogoči ocena zakonitosti izvajanja predhodnih kratkoročnih bivanj na območju brez nadzora na notranjih mejah.

Glede vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje člen 21 Schengenske konvencije določa vzajemno priznavanje navedenih listin kot tistih, ki imetnikom omogočajo prosto gibanje znotraj schengenskega območja za 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju (tj. podobno kot pri vizumih za kratkoročno bivanje), če izpolnjujejo pogoje iz člena 6(1)(a), (c) in (e) Uredbe (EU) 2016/399 (Zakonik o schengenskih mejah). Svet je v več sklepih 31 pozval k novim ukrepom za zapolnitev informacijskih vrzeli pri upravljanju meja ter preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj v zvezi z imetniki vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje, ki prečkajo meje, po možnosti z vzpostavitvijo registra EU za take podatke. Vključitev podatkov o teh listinah, zato da se lahko podatki izmenjujejo med državami članicami in da lahko listine imetnikov na zunanjih mejah ali znotraj EU preveri tudi država članica, ki jih ni izdala, ter da se preveri, ali lahko oseba pomeni grožnjo varnosti ene od držav članic, je skladna s cilji iz člena 77 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Države članice zato same ne morejo zadovoljivo doseči tega cilja predloga, doseže pa se lahko na ravni Unije.

·Načelo sorazmernosti

Kot je pojasnjeno v oceni učinka, ki je priložena temu predlogu revidirane uredbe, se politične odločitve iz tega predloga štejejo za sorazmerne. Ne presegajo tistega, kar je potrebno za dosego dogovorjenih ciljev.

Člen 5 Pogodbe o Evropski uniji določa, da ukrepi EU ne smejo presegati tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodbe. Izbrana oblika tega ukrepa EU mora omogočiti, da predlog doseže svoj cilj in se čim učinkoviteje izvaja. Predlagana pobuda pomeni nadaljnji razvoj pravil o potovanju brez meja za zagotovitev, da se skupna pravila na zunanjih mejah enako uporabljajo v vseh državah članicah, ki so odpravile nadzor na svojih notranjih mejah. Nadgrajuje tudi instrument, ki Evropski uniji zagotavlja informacije o državljanih tretjih držav. Pobuda kodificira in izboljšuje sedanji dostop organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj do informacij v VIS o teh kategorijah državljanov tretjih držav, kar je pravočasen, natančen, varen in stroškovno učinkovit način za ugotavljanje istovetnosti državljanov tretjih držav, ki so osumljeni (ali žrtve) terorizma ali hudega kaznivega dejanja, in omogočanje organom, da preverijo zgodovino vlog državljanov tretjih držav, ki so osumljeni (ali žrtve) takih kaznivih dejanj.

Predlog je zasnovan na podlagi načel „vgrajenega varstva podatkov“ in je sorazmeren v smislu pravice do varstva osebnih podatkov, saj ne zahteva zbiranja in shranjevanja več podatkov za daljše obdobje, kot je nujno potrebno za delovanje sistema in izpolnjevanje njegovih ciljev. Poleg tega bo predlog določal vse zaščitne ukrepe in mehanizme, potrebne za učinkovito zaščito temeljnih pravic potnikov, zlasti njihovega zasebnega življenja in osebnih podatkov, ter zagotovil njihovo izvedbo.

Za delovanje sistema ne bodo potrebni nobeni nadaljnji postopki ali usklajevanje na ravni EU. Predvideni ukrep je torej sorazmeren, saj ne presega tistega, kar je v smislu ukrepanja na ravni EU potrebno za dosego njegovih ciljev.

Prednostna možnost je sorazmerna tudi v smislu stroškov glede na koristi, ki jih bo sistem prinesel vsem državam članicam pri upravljanju skupne zunanje meje in oblikovanju skupne migracijske politike EU.

Predlog je zato usklajen z načelom sorazmernosti.

·Izbira instrumenta

Ta predlog temelji na sedanjem centraliziranem sistemu, prek katerega države članice medsebojno sodelujejo ter ki zahteva skupno zasnovo in pravila delovanja. Poleg tega določa pravila o mejnih kontrolah na zunanjih mejah in o dostopu do sistema tudi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, ki so enaka za vse države članice. Zato se lahko kot pravni instrument izbere samo uredba.

·Temeljne pravice

Predlagana uredba vpliva na temeljne pravice, predvsem na pravico do dostojanstva (člen 1 Listine EU o temeljnih pravicah), pravico do svobode in varnosti (člen 6 Listine), spoštovanje zasebnega in družinskega življenja (člen 7 Listine), varstvo osebnih podatkov (člen 8 Listine), pravico do azila in zaščito načela nevračanja (člena 18 in 19 Listine) ter varstvo v primeru odstranitve, izgona ali izročitve (člen 19 Listine), prepoved diskriminacije (člen 21 Listine), pravice otroka (člen 24 Listine) in pravico do učinkovitega pravnega sredstva (člen 47 Listine).

Uredba VIS iz leta 2008 vzpostavlja stroga pravila o dostopu do VIS in potrebnih zaščitnih ukrepih. Določa tudi pravice posameznikov do dostopa, popravkov, izbrisa in pravnega varstva (tj. popravek, izbris in pravna sredstva v smislu Splošne uredbe o varstvu podatkov 32 ), zlasti pravico do sodnega varstva in nadzora postopkov obdelave podatkov, ki ga izvajajo neodvisni javni organi. Ta predlog uvaja tudi dodatne zaščitne ukrepe, ki pokrivajo posebne potrebe novih kategorij podatkov, obdelave podatkov in posameznikov, na katere se podatki nanašajo in ki bodo zajeti v VIS. Zato je predlog v celoti skladen z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti kar zadeva pravico do varstva osebnih podatkov, skladen pa je tudi s členom 16 PDEU, ki vsakomur zagotavlja pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Na podlagi tehnične študije, ki jo je agencija eu-LISA leta 2016 izvedla o tehničnih spremembah VIS, ki izhajajo iz programa ustreznosti in uspešnosti predpisov REFIT in ocene učinka, ta predlog upošteva možnost razširitve VIS, tako da se vključijo podatki o vizumih za dolgoročno bivanje in dovoljenjih za prebivanje, da se zaradi varnosti izvede samodejno preverjanje v podatkovnih zbirkah EU in Interpola in, če je ustrezno, preverjanje nedovoljenih migracij ter da se zniža starostna meja otrok za odvzem prstnih odtisov in da se kopija biometrične strani potne listine prosilca shrani v VIS. Iz študije izhaja ocena, da bi bilo za to potrebnih 182 milijonov EUR. Razvojna faza se pričakuje med letoma 2021 in 2023, zato bo potrebna sredstva pokril znesek, dodeljen na podlagi naslednjega proračuna EU. Če se predlog sprejme še pred naslednjim finančnim okvirom, se bodo potrebna sredstva (približno 1,5 milijona EUR) financirala iz proračunske vrstice Sklada za notranjo varnost za meje in vizume, sredstva pa se bodo odštela od sredstev, namenjenih za obdobje 2021–2023. Teh 1,5 milijona EUR bi se uporabilo za začetek pripravljalnih del za izvajanje ukrepov iz tega predloga, kot so dela, ki se nanašajo na pripravo izvedbenih aktov in sklenitev pogodb o izvedbi javnega naročila. Če bo politični dogovor o tem predlogu dosežen do marca 2019 (tj. v mandatu trenutnega zakonodajnega organa), je cilj izvesti predlog do konca leta 2021.

Viri, potrebni za ta predlog (za sklad za upravljanje meja in za vsako zadevno agencijo), so skladni s predlogom Komisije z dne 2. maja 2018 glede večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Stroški, povezani z izvajanjem tega predloga, so dodeljeni, kot je navedeno v nadaljevanju:

–105 milijonov EUR agenciji eu-LISA (posredno upravljanje);

–45 milijonov EUR državam članicam, kot so namenjeni v njihovih nacionalnih programih (deljeno upravljanje);

–2 milijona EUR agenciji Frontex (posredno upravljanje);

–30 milijonov EUR Europolu (posredno upravljanje).

Uporabljeni stroškovni model je pojasnjen v Prilogi 3 (Na koga vpliva in kako), v oddelku 2 o povzetku stroškov in koristi ter v Prilogi 4 (Program ustreznosti in uspešnosti predpisov REFIT ocene učinka), podrobneje pa je analiziran v študiji o izvedljivosti in posledicah znižanja starostne meje otrok za odvzem prstnih odtisov, študiji o hrambi optičnih preslikav potnih listin prosilcev za vizum v vizumskem informacijskem sistemu, študiji izvedljivosti vključitve dokumentov glede vizumov za dolgoročno bivanje, dovoljenj za prebivanje in dovoljenj za obmejni promet v register ter v pravni analizi o nujnosti in sorazmernosti razširitve področja uporabe vizumskega informacijskega sistema (VIS), tako da se vključijo tudi podatki o vizumih za dolgoročno bivanje in dokumentih za prebivanje, ki so podlaga za oceno učinka.

5.DODATNE INFORMACIJE

·Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Komisija bo zagotovila spremljanje delovanja VIS in ocenila njegove glavne cilje politike. Komisija bo štiri leta po začetku uporabe revidirane Uredbe VIS in nato vsaka štiri leta predložila poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilo bo vsebovalo splošno oceno delovanja sistema, vključno z njegovimi neposrednimi in posrednimi učinki ter praktičnim izvajanjem temeljnih pravic. V poročilu bi bilo treba proučiti dosežene rezultate glede na cilje, oceniti napredek v zvezi s štirimi glavnimi področji težav ter oceniti nadaljnjo veljavnost temeljnih razlogov in morebitne posledice za prihodnje možnosti. Izvajanje VIS se ocenjuje tudi v okviru schengenskega ocenjevalnega mehanizma v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1053/2013 33 brez poseganja v vlogo Komisije kot varuha Pogodb (člen 17(1) PEU).

·Načelo neobveznega sodelovanja

Ta predlog nadgrajuje in razvija schengenski pravni red glede zunanjih meja in vizumov, saj se nanaša na prehajanje zunanjih meja in izdajo vizumov za kratkoročno bivanje.

To ima naslednje posledice glede protokolov k Pogodbi in sporazumov o pridružitvi pri razvoju schengenskega pravnega reda:

Danska: v skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), Danska ne sodeluje pri sprejetju ukrepov Sveta v skladu z naslovom V tretjega dela PDEU.

Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se mora Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odločiti, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

Združeno kraljestvo in Irska: v skladu s členoma 4 in 5 Protokola o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije in v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske ter Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta pri Uredbi (ES) št. 767/2008 (Uredba VIS) ali katerih koli drugih pravnih instrumentih, ki so skupaj znani kot „schengenski pravni red“, tj. pravnih instrumentih, s katerimi se organizira in podpira odprava nadzora na notranjih mejah, in spremljajočih ukrepih v zvezi z nadzorom na zunanjih mejah.

Ta uredba pomeni razvoj tega pravnega reda, zato Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta pri sprejetju te uredbe, ki zanju ni zavezujoča in se in se v njiju ne uporablja.

Dejstvo, da sta poleg člena 77(2)(b) in (d) PDEU pravni podlagi te uredbe tudi člena 87(2)(a) in 88(2)(a), v skladu s sodbo Sodišča v zadevi C-482/08, Združeno kraljestvo proti Svetu 34 , ne vpliva na navedeno sklepno ugotovitev, saj dostop zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj le dopolnjuje vzpostavitev vizumskega informacijskega sistema.

Islandija in Norveška: uporabljajo se postopki iz pridružitvenega sporazuma, sklenjenega med Svetom ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o pridružitvi slednjih k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, saj ta predlog temelji na schengenskem pravnem redu, kot je opredeljeno v Prilogi A k navedenemu sporazumu 35 .

Švica: ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, kot je določeno v Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 36 .

Lihtenštajn:ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, kot je določeno v Protokolu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 37 .

Hrvaška, Ciper, Bolgarija in Romunija: vizumska politika, vključno z VIS, je del schengenskega pravnega reda, ki se še ne uporablja v državah članicah, ki na podlagi svojih aktov o pristopu navedenega pravnega reda še ne uporabljajo v celoti. S Sklepom št. 565/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta 38 je bil uveden poenostavljen režim nadzora oseb na zunanjih mejah. Navedeni režim temelji na tem, da Bolgarija, Hrvaška, Ciper in Romunija enostransko priznajo nekatere listine, predvsem schengenske vizume, ki jih izdajo države članice, ki v celoti uporabljajo schengenski pravni red, kot enakovredne svojim nacionalnim vizumom za tranzit čez svoje ozemlje ali predvideno bivanje na svojem ozemlju, ki ne presega 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.Sklep Sveta (EU) 2017/1908 Bolgariji in Romuniji tudi omogoča dostop do podatkov iz sistema VIS, sicer zgolj v načinu branja, brez pravice do vnašanja, spreminjanja ali brisanja podatkov v VIS, da se olajša njihov nacionalni postopek za izdajo vizuma ter preprečijo goljufije in kakršne koli zlorabe schengenskih vizumov, tako da se preveri njihova veljavnost in verodostojnost na podlagi podatkov v VIS; da se glede državljanov tretjih držav, ki imajo vizum za kratkoročno bivanje, olajša preverjanje na mejnih prehodih na zunanjih mejah in znotraj ozemlja držav članic; da se olajša določitev države članice, odgovorne za vloge za mednarodno zaščito; da se olajša obravnava takih vlog in da se poveča raven notranje varnosti na ozemlju držav članic s spodbujanjem boja proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu.

Ker ta uredba pomeni razvoj tega pravnega reda v smislu razširitve iskanja v VIS in izmenjave informacij na vizume za dolgoročno bivanje in dovoljenja za prebivanje, ki jih navedene države članice priznavajo kot enakovredne svojim nacionalnim vizumom za tranzit čez svoje ozemlje ali predvideno bivanje na svojem ozemlju, bi morali imeti Bolgarija in Romunija dostop do podatkov o vizumih za dolgoročno bivanje in dovoljenjih za prebivanje za enake namene, kot je opredeljeno v Sklepu Sveta (EU) 2017/1908.

2018/0152 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008, Uredbe (ES) št. 810/2009, Uredbe (EU) 2017/2226, Uredbe (EU) 2016/399, Uredbe XX/2018 [uredba o interoperabilnosti] in Odločbe Sveta 2004/512/ES ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2008/633/PNZ

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 16(2), člena 77(2)(a) (b), (d) in (e), člena 78(2)(d), (e) in (g), člena 79(2)(c) in (d), člena 87(2)(a) in člena 88(2)(a),

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, 39

ob upoštevanju mnenja Odbora regij, 40

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Vizumski informacijski sistem (VIS) je bil vzpostavljen z Odločbo Sveta 2004/512/ES 41 kot tehnološka rešitev za izmenjavo podatkov o vizumih med državami članicami. Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 42 opredeljuje namen, funkcije in odgovornosti VIS ter določa pogoje in postopke za izmenjavo podatkov o vizumih za kratkoročno bivanje med državami članicami, da se olajšajo obravnava vlog za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje in s tem povezane odločitve. Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 43 določa pravila o registraciji biometričnih podatkov v VIS. Sklep Sveta 2008/633/PNZ 44 določa pogoje, na podlagi katerih lahko imenovani organi držav članic in Europol pridobijo dostop do iskanja po VIS za preprečevanje, zaznavanje in preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj.

(2)Splošni cilji VIS so izboljšati izvajanje skupne vizumske politike, konzularnega sodelovanja in posvetovanja med osrednjimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov, z olajšanjem izmenjave podatkov med državami članicami o vlogah za izdajo vizumov in o odločitvah, povezanih z njimi, da se olajša postopek za izdajo vizuma, prepreči trgovanje z vizumi, olajša boj proti zlorabam identitete, olajša preverjanje na mejnih prehodih na zunanjih mejah in znotraj ozemlja držav članic, zagotovi pomoč pri ugotavljanju istovetnosti katere koli osebe, ki morda ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop na ozemlje držav članic, bivanje ali prebivanje na njem, olajša uporaba Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 45 ter prispeva k preprečevanju groženj notranji varnosti katere koli države članice.

(3)Komisija je v svojem sporočilu z dne 6. aprila 2016 z naslovom „Trdnejši in pametnejši informacijski sistemi za meje in varnost“ 46 navedla, da bi morala EU okrepiti in izboljšati svoje informacijske sisteme, podatkovno arhitekturo in izmenjavo informacij na področju upravljanja meja, preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter boja proti terorizmu, poudarila pa je tudi, da bi bilo treba izboljšati interoperabilnost informacijskih sistemov. V njem je navedla tudi, da bi bilo treba obravnavati informacijske vrzeli, vključno s tistimi o državljanih tretjih držav, ki imajo vizum za dolgoročno bivanje.

(4)Svet je 10. junija 2016 potrdil načrt za boljšo izmenjavo in upravljanje informacij 47 . Svet je Komisijo pozval, naj oceni vzpostavitev centralnega registra dovoljenj za prebivanje in vizumov za dolgoročno bivanje, ki jih izdajajo države članice, za shranjevanje informacij o teh listinah, vključno z datumi izteka veljavnosti in njihovim morebitnim odvzemom, da se obravnava sedanja informacijska vrzel glede izdanih listin državljanom tretjih držav. Člen 21 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma določa pravico do prostega gibanja na ozemlju pogodbenic Sporazuma za največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, in sicer z uvedbo vzajemnega priznavanja dovoljenj za prebivanje in vizumov za dolgoročno bivanje, ki jih izdajo te države.

(5)Svet je v sklepih z dne 8. junija 2017 o nadaljnjih ukrepih za boljšo izmenjavo informacij in zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih sistemov EU 48 navedel, da bodo morda potrebni novi ukrepi za zapolnitev sedanjih informacijskih vrzeli pri upravljanju meja ter preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj v zvezi z imetniki vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje, ki prečkajo meje. Svet je Komisijo pozval k prednostni izvedbi študije izvedljivosti vzpostavitve centralnega registra EU z informacijami o vizumih za dolgoročno bivanje in dovoljenjih za prebivanje. Komisija je na podlagi tega izvedla dve študiji: iz prve študije izvedljivosti 49 izhaja, da bi bil razvoj registra tehnično izvedljiv in da bi bila najboljša tehnična možnost ponovna uporaba strukture VIS; v okviru druge študije 50 pa je bila opravljena analiza nujnosti in sorazmernosti, iz katere izhaja, da bi bilo nujno in sorazmerno razširiti področje uporabe VIS, tako da bi zajemal zgoraj navedene listine.

(6)Komisija je v sporočilu z dne 27. septembra 2017 o uresničevanju evropske agende o migracijah 51 navedla, da skupna vizumska politika EU ni samo bistveni element za spodbujanje turizma in poslovanja, ampak tudi ključno orodje za preprečevanje varnostnih tveganj in tveganj nedovoljenih migracij v EU. V sporočilu je navedeno, da je treba skupno vizumsko politiko nadalje prilagoditi sedanjim izzivom, pri čemer je treba upoštevati nove rešitve informacijske tehnologije in uravnotežiti koristi lažjega potovanja na podlagi vizuma z izboljšanim upravljanjem migracij, varnosti in meja. Prav tako je navedeno, da bo pravni okvir VIS revidiran za nadaljnje izboljšanje vizumskih postopkov, vključno z vidiki, povezanimi z varstvom podatkov, in dostopom za organe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, da bi se tako nadalje razširila uporaba VIS na nove kategorije in uporabe podatkov ter v celoti izkoristili instrumenti za interoperabilnost.

(7)Komisija je v sporočilu z dne 14. marca 2018 o prilagajanju skupne vizumske politike novim izzivom 52 ponovno potrdila, da bo pravni okvir VIS revidiran v okviru širšega postopka proučitve interoperabilnosti informacijskih sistemov.

(8)Pri sprejemanju Uredbe (ES) št. 810/2009 je bilo navedeno, da bo treba vprašanje zadostne zanesljivosti prstnih odtisov otrok, mlajših od 12 let, zlasti vprašanje, kako se prstni odtisi razvijajo s starostjo, za ugotavljanje istovetnosti in preverjanje obravnavati pozneje na podlagi rezultatov študije, izvedene v okviru odgovornosti Komisije. Iz študije 53 , ki jo je leta 2013 opravilo Skupno raziskovalno središče, izhaja, da je mogoče prepoznavanje prstnih odtisov pri otrocih, starih med šest in dvanajst let, pod določenimi pogoji izvesti z zadovoljivo stopnjo natančnosti. Druga študija 54 je te ugotovitve potrdila decembra 2017 in omogočila nadaljnji vpogled v učinek staranja na kakovost prstnih odtisov. Komisija je na podlagi navedenega leta 2017 opravila nadaljnjo študijo o nujnosti in sorazmernosti znižanja starostne meje otrok za odvzem prstnih odtisov v vizumskem postopku na šest let. V navedeni študiji 55 je bilo ugotovljeno, da bi znižanje starostne meje za odvzem prstnih odtisov prispevalo k boljšemu doseganju ciljev VIS, zlasti glede spodbujanja boja proti zlorabam identitete in olajšanja preverjanj na mejnih prehodih na zunanjih mejah ter bi lahko imelo dodatne koristi z okrepitvijo preprečevanja in boja proti zlorabam pravic otrok, zlasti z omogočanjem ugotavljanja/preverjanja istovetnosti otrok, državljanov tretjih držav, ki se znajdejo na schengenskem ozemlju v okoliščinah, v katerih so njihove pravice morda bile ali so bile kršene (npr. otroci, žrtve trgovanja z ljudmi, pogrešani otroci in mladoletniki brez spremstva, ki zaprosijo za azil).

(9)Pri izvajanju vseh postopkov iz te uredbe je primarna skrb držav članic največja korist otroka. V skladu s starostjo in zrelostjo otroka se upoštevajo njegovo dobro počutje, varnost in zaščita ter njegovo mnenje, ki se jim nameni tudi ustrezna teža. VIS je zlasti pomemben, kadar obstaja tveganje, da je otrok žrtev trgovine z ljudmi.

(10)V VIS bi se morali obdelati osebni podatki, ki jih navede prosilec za vizum za kratkoročno bivanje, da se oceni, ali bi lahko vstop prosilca v Unijo pomenil grožnjo javni varnosti ali javnemu zdravju v Uniji, ter da se oceni tveganje nedovoljene migracije prosilca. Glede državljanov tretjih držav, ki jim je bil izdan vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje, bi moralo biti navedeno preverjanje omejeno na pomoč pri oceni istovetnosti imetnika listine, verodostojnosti in veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ter oceni, ali bi lahko vstop državljana tretje države v Unijo pomenil grožnjo javni varnosti ali javnemu zdravju v Uniji. Pri tem se ne bi smelo posegati v nobeno odločitev o vizumih za dolgoročno bivanje ali dovoljenjih za prebivanje.

(11)Ocene navedenih tveganj ni mogoče opraviti brez obdelave osebnih podatkov, povezanih z istovetnostjo osebe, njeno potno listino in, po potrebi, združevalcem družine oziroma, če je prosilec mladoletnik, istovetnostjo odgovorne osebe. Vse osebne podatke v vlogah bi bilo treba primerjati s podatki iz evidence, dosjeja ali razpisa ukrepa v informacijskem sistemu (schengenskem informacijskem sistemu (SIS), vizumskem informacijskem sistemu (VIS), podatkih Europola, Interpolovi podatkovni zbirki o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih (SLTD), sistemu vstopa/izstopa (SVI), sistemu Eurodac, sistemu ECRIS-TCN glede obsodb, povezanih s terorističnimi kaznivimi dejanji ali drugimi oblikami hudih kaznivih dejanj, in/ali Interpolovi zbirki potovalnih dokumentov, povezanih z razpisi ukrepov) ali z nadzornimi seznami ali kazalniki posebnih tveganj. Kategorije osebnih podatkov, ki bi jih bilo treba uporabiti za primerjavo, bi morale biti omejene na kategorije podatkov, ki jih vsebujejo informacijski sistemi, nadzorni seznami ali kazalniki posebnih tveganj, po katerih poteka poizvedovanje.

(12)Interoperabilnost med informacijskimi sistemi EU je bila vzpostavljena z [Uredbo (EU) XX o interoperabilnosti], s ciljem dopolnjevanja informacijskih sistemov EU in njihovih podatkov, da se izboljša upravljanje zunanjih meja, prispeva k preprečevanju nedovoljenih migracij in boju proti njim ter zagotavlja visoka stopnja varnosti na območju svobode, varnosti in pravice Unije, vključno z vzdrževanjem javnega reda in varnosti ter varovanjem varnosti na ozemljih držav članic.

(13)Interoperabilnost informacijskih sistemov EU omogoča, da se ti sistemi med seboj dopolnjujejo, da se olajša pravilno ugotavljanje istovetnosti oseb, prispeva k boju proti zlorabam identitete, izboljšajo in uskladijo zahteve glede kakovosti podatkov zadevnih informacijskih sistemov EU, državam članicam olajša tehnično in operativno izvajanje obstoječih in prihodnjih informacijskih sistemov EU, okrepijo in poenostavijo zaščitni ukrepi za varnost in varstvo podatkov, ki urejajo zadevne informacijske sisteme EU, racionalizira dostop organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj do SVI, VIS, [ ETIAS] in Eurodac ter podprejo nameni SVI, VIS, [ETIAS], Eurodac, SIS in [ECRIS-TCN].

(14)Komponente interoperabilnosti zajemajo SVI, VIS, [ETIAS], Eurodac, SIS in [ ECRIS-TCN] ter podatke Europola, da je mogoče z navedenimi informacijskimi sistemi EU po njih iskati hkrati, zato je te ustrezno, če se te komponente uporabijo za izvajanje samodejnega preverjanja in ob dostopu do VIS zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. V te namene bi bilo treba uporabiti Evropski iskalni portal (ESP), da se omogoči hiter, nemoten, učinkovit, sistematičen in nadzorovan dostop do informacijskih sistemov EU, podatkov Europola in podatkovnih zbirk Interpola, ki jih ti organi potrebujejo za opravljanje svojih nalog, v skladu s pravicami do dostopa, ter da se podprejo cilji VIS.

(15)Primerjava z drugimi podatkovnimi zbirkami bi morala biti samodejna. Kadar koli se na podlagi take primerjave najde ujemanje (zadetek) s katerimi koli osebnimi podatki ali njihovo kombinacijo v vlogi in evidenci, dosjeju ali razpisu ukrepa v zgoraj navedenih informacijskih sistemih ali z osebnimi podatki na nadzornem seznamu, bi moral izvajalec pri odgovornem organu vlogo obdelati ročno. Rezultat ocene odgovornega organa bi morala biti odločitev o izdaji vizuma za kratkoročno bivanje ali o njeni zavrnitvi.

(16)Zavrnitev vloge za vizum za kratkoročno bivanje ne bi smela temeljiti na samodejni obdelavi osebnih podatkov v vlogah.

(17)Prosilci, ki jim je bila izdaja vizuma za kratkoročno bivanje zavrnjena na podlagi informacij, pridobljenih z obdelavo v VIS, bi morali imeti pravico do pritožbe. Pritožbe bi bilo treba obravnavati v državi članici, ki je sprejela odločitev o vlogi, in v skladu z njenim nacionalnim pravom. Uporabljati bi se morali sedanji zaščitni ukrepi in pravila o pritožbah iz Uredbe (ES) št. 767/2008.

(18)Za analizo dosjeja vloge za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje bi se morali uporabiti kazalniki posebnih tveganj, ki ustrezajo predhodno opredeljenim varnostnim tveganjem, tveganjem nedovoljenih migracij ali tveganjem za javno zdravje. Merila, ki se uporabijo za opredelitev kazalnikov posebnih tveganj, nikakor ne bi smela temeljiti samo na spolu ali starosti osebe. Nikakor ne bi smela temeljiti na informacijah, ki razkrivajo raso, barvo kože, narodnost ali družbeno poreklo, genetske značilnosti, jezik, politično ali kakršno koli drugo mnenje, versko ali filozofsko prepričanje osebe, njeno članstvo v sindikatu, pripadnost narodnostni manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost ali spolno usmerjenost.

(19)Nenehno pojavljanje novih groženj za varnost, novih vzorcev nedovoljenih migracij in groženj za javno zdravje zahteva učinkovite odzive in sodobne protiukrepe. Ker taki protiukrepi vključujejo obdelavo pomembnih količin osebnih podatkov, bi bilo treba uvesti ustrezne zaščitne ukrepe, da se poseganje v pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja in pravico do varstva osebnih podatkov omeji na to, kar je nujno v demokratični družbi.

(20)Zagotoviti bi bilo treba, da se glede prosilcev za vizum za kratkoročno bivanje ali državljanov tretjih držav, ki jim je bil izdan vizum za kratkoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje, uporabi vsaj podobna raven preverjanja kot glede državljanov tretjih držav, ki so oproščeni vizumske obveznosti. Za to je bil oblikovan nadzorni seznam z informacijami, ki se nanašajo na osebe, za katere obstaja sum, da so storile hudo kaznivo dejanje ali dejanje terorizma, ali glede katerih obstajajo dejanski indici ali utemeljeni razlogi za sum, da bodo storile hudo kaznivo dejanje ali dejanje terorizma, ki bi ga bilo treba uporabiti tudi za preverjanje navedenih kategorij državljanov tretjih držav.

(21)Mednarodni prevozniki bi morali imeti možnost preveriti, ali imajo državljani tretjih držav, ki jim je bil izdan vizum za kratkoročno bivanje, vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje, zahtevane veljavne potne listine, da lahko navedeni prevozniki izpolnijo svoje obveznosti na podlagi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma. Navedeno preverjanje bi moralo biti mogoče na podlagi dnevnega izpiska podatkov iz VIS v ločeno podatkovno zbirko, ki je namenjena samo za branje, kar bi omogočilo izpis najmanjšega dela podatkov za poizvedbo, ki bi dala odgovor OK/NOT OK.

(22)V tej uredbi bi bilo treba opredeliti organe držav članic, ki se jim lahko odobri dostop do VIS za vnos, spremembo, izbris ali vpogleda v podatke o vizumih za dolgoročno bivanje in dovoljenjih za prebivanje za posebne namene, določene v sistemu VIS za to kategorijo listin in njihovih imetnikov, v obsegu, ki je potreben za izvajanje njihovih nalog.

(23)Vsakršna obdelava podatkov iz VIS o vizumih za dolgoročno bivanje in dovoljenih za prebivanje bi morala biti sorazmerna z zastavljenimi cilji ter potrebna za izpolnjevanje nalog pristojnih organov. Pristojni organi bi morali pri uporabi VIS zagotoviti spoštovanje človekovega dostojanstva in integritete oseb, katerih podatki se zahtevajo, ter ne bi smeli diskriminirati oseb na podlagi spola, barve kože, narodnosti ali družbenega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

(24)V okviru boja proti terorističnim kaznivim dejanjem in drugim hudim kaznivim dejanjem je nujno, da imajo organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj za opravljanje svojih nalog na voljo najnovejše informacije. Dostop organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj držav članic in Europola do VIS je bil določen s Sklepom Sveta 2008/633/PNZ. Vsebino navedenega sklepa bi bilo treba vključiti v Uredbo VIS, da se uskladi s sedanjim okvirom pogodb.

(25)Dostop do podatkov iz VIS zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj se je že izkazal za uporaben pri ugotavljanju istovetnosti oseb, ki so umrle nasilne smrti, ali kot pomoč preiskovalcem, da so znatno napredovali v zadevah, povezanih s trgovino z ljudmi, terorizmom ali nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami. Zato bi morali biti podatki iz VIS, ki se nanašajo na dolgoročno bivanje, pod pogoji iz te uredbe na voljo tudi imenovanim organom držav članic in Evropskemu policijskemu uradu (v nadaljnjem besedilu: Europol).

(26)Glede na to ima Europol ključno vlogo pri sodelovanju med organi držav članic na področju preiskovanja čezmejnih kaznivih dejanj ter pri spodbujanju preprečevanja, analiziranja in preiskovanja kaznivih dejanj v vsej Uniji. Sedanji dostop Europola do VIS v okviru njegovih nalog bi bilo treba kodificirati in racionalizirati, ob tem pa upoštevati nedavni razvoj pravnega okvira, kot je Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta 56 .

(27)Dostop do VIS za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj pomeni poseganje v temeljno pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja in pravico do varstva osebnih podatkov oseb, katerih osebni podatki se obdelujejo v VIS. Vsako tako poseganje mora biti v skladu s pravom, ki mora biti dovolj natančno opredeljeno, da posameznikom omogoči, da prilagodijo svoje ravnanje, prav tako pa mora posameznike ščititi pred samovoljo ter mora dovolj jasno navesti obseg prostega preudarka, poverjenega pristojnim organom, in način njegovega izvajanja. Vsako poseganje mora biti v demokratični družbi nujno za zaščito upravičenega in sorazmernega interesa ter sorazmerno z upravičenim ciljem, ki ga poskuša doseči.

(28)[Uredba 2018/XX o interoperabilnosti] policijskemu organu države članice, ki ima ustrezno pooblastilo na podlagi nacionalnih zakonodajnih ukrepov, omogoča ugotavljanje istovetnosti osebe na podlagi biometričnih podatkov navedene osebe, pridobljenih med preverjanjem istovetnosti. Možne pa so posebne okoliščine, ko je ugotavljanje istovetnosti osebe potrebno v interesu navedene osebe. Taki primeri zajemajo okoliščine, ko je oseba najdena po tem, ko je bila pogrešana ali ugrabljena, ali po tem, ko je bila opredeljena kot žrtev trgovine z ljudmi. V takih primerih bi bilo treba organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zagotoviti hiter dostop do podatkov iz VIS, da se omogoči hitro in zanesljivo ugotavljanje istovetnosti osebe, brez izpolnjevanja vseh temeljnih pogojev in izvajanja dodatnih zaščitnih ukrepov glede dostopa organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

(29)Primerjava podatkov na podlagi sledi prstnih odtisov, tj. daktiloskopskih sledi, ki se lahko najdejo na kraju kaznivega dejanja, je bistvena na področju policijskega sodelovanja. Možnost primerjave sledi prstnih odtisov s podatki o prstnih odtisih, shranjenimi v VIS, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da je storilec kaznivega dejanja ali žrtev evidentirana v VIS, bi morala biti za organe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v državah članicah zelo dragoceno orodje za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, če so na primer sledi prstnih odtisov edini dokaz, ki je na voljo na kraju kaznivega dejanja.

(30)Imenovati je treba pristojne organe držav članic in osrednjo točko dostopa, prek katere se zahteva dostop do podatkov iz VIS, ter voditi seznam operativnih enot, ki so v okviru imenovanih organov pooblaščene, da zahtevajo tak dostop za posebne namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj.

(31)Zahteve za dostop do podatkov, shranjenih v centralnem sistemu, bi morale operativne enote vložiti v okviru imenovanih organov pri osrednji točki dostopa in bi morale biti upravičene. Operativne enote v okviru imenovanih organov, ki so pooblaščene, da zahtevajo dostop do podatkov iz VIS, ne bi smele opravljati funkcije organa, pristojnega za preverjanje. Osrednje točke dostopa bi morale biti neodvisne od imenovanih organov in odgovorne, da neodvisno zagotovijo strogo izpolnjevanje pogojev za dostop, kakor jih določa ta uredba. V izjemno nujnih primerih, kadar je predčasni dostop do podatkov potreben za odziv na posebno in dejansko grožnjo, povezano s terorističnimi kaznivimi dejanji ali drugimi hudimi kaznivimi dejanji, bi morala biti osrednja točka dostopa sposobna zahtevo takoj obdelati in šele naknadno opraviti preverjanje.

(32)Obdelava podatkov iz VIS bi morala potekati le v določenih primerih in kadar je to potrebno za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, da se zagotovi varstvo osebnih podatkov in preprečijo sistematične iskalne poizvedbe organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Imenovani organi in Europol bi morali dostop do VIS zahtevati le, če imajo utemeljene razloge za domnevo, da bo ta dostop zagotovil informacije, ki jim bodo znatno v pomoč pri preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj.

(33)Osebni podatki imetnikov listin za dolgoročno bivanje, ki so shranjeni v VIS, bi morali biti shranjeni le toliko časa, kot je potrebno za namene VIS. Podatke v zvezi z državljani tretjih držav je ustrezno hraniti pet let, da se omogoči upoštevanje podatkov pri oceni vlog za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje, da se omogoči odkrivanje prekoračitve obdobja dovoljenega bivanja po koncu veljavnosti obdobja in da se izvedejo varnostne ocene državljanov tretjih držav, ki so jim bile take listine izdane. Podatki o predhodni uporabi listine bi lahko olajšali izdajo vizumov za kratkoročno bivanje v prihodnje. Za navedene namene krajša hramba podatkov ne bi zadostovala. Po petih letih bi bilo treba podatke izbrisati, razen če obstajajo razlogi, da se to stori že prej.

(34)Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 57 se uporablja glede obdelave osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice pri uporabi te uredbe. Obdelavo osebnih podatkov s strani organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali za izvrševanje kazenskih sankcij ureja Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta 58 .

(35)Člani skupin evropske mejne in obalne straže ter skupine osebja, ki se ukvarjajo z nalogami, povezanimi z vračanjem, so na podlagi Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta upravičene do vpogleda v evropske podatkovne zbirke, kadar je to potrebno za izvajanje operativnih nalog iz operativnega načrta o mejni kontroli, varovanju meje in vračanju, pod vodstvom države članice gostiteljice. Da bi olajšali naveden vpogled in skupinam omogočili učinkovit dostop do podatkov, vnesenih v VIS, bi morali Agenciji Frontex zagotoviti dostop do VIS. Za ta dostop bi morali veljati enaki pogoji in omejitve, kot se uporabljajo za organe držav članic, ki so pristojni za vsak posamezen namen, za katerega je mogoče iskanje po podatkih iz VIS.

(36)Vračanje državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje v državah članicah v skladu z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta 59 , je bistveni element celovitih prizadevanj za reševanje nedovoljenih migracij in je pomemben razlog za znaten javni interes.

(37)Sklepi o ustreznosti, ki jih je Komisija sprejela na podlagi člena 45 Uredbe (EU) 2016/679 ali ki so sprejeti na podlagi nacionalnih določb za prenos člena 36 Direktive (EU) 2016/680, za tretje države vračanja pogosto ne veljajo. Poleg tega z obsežnimi prizadevanji Unije glede sodelovanja z glavnimi državami izvora nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, za katere velja obveznost vračanja, ni bilo mogoče zagotoviti sistematičnega izpolnjevanja obveznosti takih tretjih držav, ki jo imajo na podlagi mednarodnega prava, da ponovno sprejmejo svoje državljane. Sporazumi o ponovnem sprejemu oseb, ki so jih sklenile Unija ali države članice oziroma o katerih se te pogajajo in ki zagotavljajo ustrezne zaščitne ukrepe za predajo podatkov tretjim državam v skladu s členom 46 Uredbe (EU) 2016/679 ali nacionalnimi določbami, sprejetimi za prenos člena 37 Direktive (EU) 2016/680, zajemajo omejeno število takih tretjih držav, sklenitev kakršnih koli novih sporazumov pa ostaja negotova. V takih primerih je mogoče osebne podatke obdelovati na podlagi te uredbe z organi tretjih držav zaradi izvajanja politike Unije glede vračanja, če so izpolnjeni pogoji iz člena 49(1)(d) Uredbe (EU) 2016/679 ali iz nacionalnih določb za prenos člena 38 ali 39 Direktive (EU) 2016/680.

(38)Države članice bi morale [Agenciji Evropske unije za azil] in zadevnim mednarodnim organom, kot so visoki komisar ZN za begunce, Mednarodna organizacija za migracije in Mednarodni odbor rdečega križa, ki se ukvarjajo z begunci in preselitvami, dati na voljo ustrezne osebne podatke, ki se obdelujejo v VIS, v skladu s pravili o varstvu podatkov, ki se uporabljajo, in kadar je to v posameznem primeru potrebno za izvajanje nalog na podlagi Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta 60 [uredba Unije o okviru preselitev], v zvezi z državljani tretjih držav ali osebami brez državljanstva, ki so jih navedene organizacije napotile v države članice na podlagi izvajanja Uredbe (EU) …/… [uredba Unije o okviru preselitev].

(39)Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 61 se uporablja za dejavnosti institucij ali organov Unije, kadar izvajajo naloge kot odgovorni subjekt za operativno upravljanje VIS.

(40)Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, ki je podal svoje mnenje dne [...].

(41)Kopije potnih listin prosilcev za vizum za kratkoročno bivanje bi se morale hraniti v VIS, da se izboljša sodelovanje tretjih držav glede ponovnega sprejema migrantov brez urejenega statusa in da se olajša vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, katerih podatki so morda shranjeni v VIS. Kopije potnih listin so v nasprotju z informacijami iz VIS širše sprejeto dokazilo o državljanstvu v tretjih državah.

(42)Preverjanje seznama potnih listin, ki imetniku omogočajo prehod zunanjih meja in v katere je mogoče vpisati vizum, kot je določeno v Sklepu št. 1105/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta 62 , je obvezen element postopka pregleda vizuma. Organi, pristojni za izdajo vizumov, bi morali to obveznost sistematično izvajati, zato bi moral biti navedeni seznam vključen v VIS, da se omogoči samodejno preverjanje priznavanja potne listine prosilca.

(43)Brez poseganja v odgovornost držav članic za točnost podatkov, vnesenih v VIS, bi morala biti agencija eu-LISA odgovorna za izboljšanje kakovosti podatkov z uvedbo osrednjega orodja za spremljanje kakovosti podatkov in za redno pripravo poročil za države članice.

(44)Agencija eu-LISA bi morala biti sposobna razviti zmogljivosti za statistično poročanje državam članicam, Komisiji in agenciji Frontex brez ogrožanja celovitosti podatkov, da se omogoči boljše spremljanje uporabe VIS za analizo trendov v zvezi z migracijskim pritiskom in upravljanjem meja. Zato bi bilo treba vzpostaviti centralni register statističnih podatkov. Statistični podatki ne bi smeli vsebovati osebnih podatkov.

(45)Ta uredba ne posega v uporabo Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES 63 .

(46)Ker države članice ciljev te uredbe ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi zagotavljanja izvajanja skupne vizumske politike, visoke stopnje varnosti na območju brez nadzora na notranjih mejah in postopnega vzpostavljanja sistema celovitega upravljanja zunanjih meja lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(47)S to uredbo se vzpostavljajo stroga pravila za dostop do VIS in potrebni zaščitni ukrepi. V njej so določene tudi pravice posameznikov do dostopa, popravka, izbrisa in pravnih sredstev, zlasti pravica do sodnega varstva, in nadzor obdelave podatkov s strani neodvisnih javnih organov. Ta uredba uvaja tudi dodatne zaščitne ukrepe, ki pokrivajo posebne potrebe novih kategorij podatkov, ki se bodo obdelovali v VIS. V tej uredbi so torej spoštovane temeljne pravice in upoštevana načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravica do človekovega dostojanstva, pravica do svobode in varnosti, spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, varstvo osebnih podatkov, pravica do azila in zaščita načela nevračanja ter varstvo v primeru odstranitve, izgona ali izročitve, prepoved diskriminacije, pravice otroka in pravica do učinkovitega pravnega sredstva.

(48)Posebne določbe bi se morale uporabljati za državljane tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost in ki so družinski člani državljanov Unije, za katere se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali državljanov tretjih držav, ki imajo pravico do prostega gibanja na podlagi prava Unije in nimajo dovoljenja za prebivanje družinskega člana državljana Unije iz navedene direktive. Člen 21(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da ima vsak državljan Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic ob upoštevanju omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki so bili sprejeti za njuno uveljavitev. Zadevne omejitve in pogoji so navedeni v Direktivi 2004/38/ES.

(49)Kot je potrdilo Sodišče Evropske unije, imajo taki družinski člani pravico vstopa na ozemlje države članice in pravico do pridobitve vizuma v ta namen. Države članice morajo takim osebam omogočiti pridobitev potrebnega vizuma, ki mora biti izdan čim prej in brezplačno ter po pospešenem postopku.

(50)Pravica do pridobitve vizuma ni brezpogojna, saj se lahko zavrne tistim družinskim članom, ki pomenijo tveganje za javni red, javno varnost ali javno zdravje v skladu z Direktivo 2004/38/ES. V skladu s tem se lahko osebni podatki družinskih članov preverjajo le, kadar se nanašajo na ugotavljanje njihove istovetnosti in statusa, in sicer le, če so ti podatki upoštevni za oceno varnostnega tveganja, ki bi ga lahko predstavljali. Njihova vloga za izdajo vizuma se lahko obravnava izključno v zvezi z varnostnimi vprašanji in ne v zvezi z vprašanji glede migracijskih tveganj.

(51)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali bo to uredbo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(52)Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES 64 ne sodeluje; Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(53)Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES 65 ne sodeluje; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(54)Za Islandijo in Norveško ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 66 , ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES 67 .

(55)Za Švico ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 68 , ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES 69 in členom 3 Sklepa Sveta 2008/149/PNZ 70 .

(56)Za Lihtenštajn ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 71 , ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU 72 in členom 3 Sklepa Sveta 2011/349/EU 73 .

(57)Ta uredba, razen člena 22r, pomeni akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 oziroma člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011, razen določb, ki se uporabljajo za Bolgarijo in Romunijo na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2017/1908 74 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 767/2008 se spremeni:

(1)v členu 1 se dodata naslednja odstavka:

„Ta uredba določa tudi postopke za izmenjavo informacij med državami članicami o vizumih za dolgoročno bivanje in dovoljenjih za prebivanje, vključno z nekaterimi odločitvami o vizumih za dolgoročno bivanje in dovoljenjih za prebivanje.

VIS s shranjevanjem podatkov o istovetnosti, podatkov iz potnih listin in biometričnih podatkov v skupno odložišče podatkov o identiteti (CIR), vzpostavljeno s členom 17 Uredbe 2018/XX Evropskega parlamenta in Sveta* [Uredba 2018/XX o interoperabilnosti], prispeva k olajšanju in podpiranju pravilnega ugotavljanja istovetnosti oseb, ki so evidentirane v VIS.

_______

* Uredba 2018/XX Evropskega parlamenta in Sveta* [Uredba 2018/XX o interoperabilnosti] (UL L).“;

(2)člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2
Namen VIS

1. Namen VIS je z olajšanjem izmenjave podatkov med državami članicami o vlogah za izdajo vizumov in s tem povezanih odločitvah izboljšati izvajanje skupne vizumske politike, konzularno sodelovanje in posvetovanje med osrednjimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov, da se:

(a) olajša postopek za izdajo vizuma;

(b) prepreči izkrivljanja meril za določanje države članice, ki je odgovorna za obravnavo vloge;

(d) olajša preverjanje na mejnih prehodih na zunanjih mejah in znotraj ozemlja držav članic;

(e) zagotovi pomoč pri ugotavljanju istovetnosti in vračanju vseh oseb, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop na ozemlje držav članic, bivanje ali prebivanje na navedenem ozemlju;

(f) zagotovi pomoč pri ugotavljanju istovetnosti pogrešanih oseb;

(g) olajša uporaba Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta* in Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta**;

(h) prispeva k preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj;

(i) prispeva k preprečevanju groženj notranji varnosti katere koli države članice;

(j) zagotovi pravilno ugotavljanje istovetnosti oseb;

(k) podprejo cilji schengenskega informacijskega sistema (SIS) v povezavi z razpisi ukrepov glede državljanov tretjih držav, ki jim je bil vstop zavrnjen, oseb, za katere se zahteva prijetje ali predaja ali izročitev, pogrešanih oseb, oseb, iskanih zaradi sodelovanja v sodnem postopku, in oseb, ki so predmet prikrite ali namenske kontrole.

2. Kar zadeva vizume za dolgoročno bivanje in dovoljenja za prebivanje, je namen VIS olajšati izmenjavo podatkov med državami članicami o spremljajočih odločitvah, da se:

(a) podpre visoka stopnja varnosti s prispevanjem k oceni, ali prosilec pomeni grožnjo javnemu redu, notranji varnosti ali javnemu zdravju, še preden prispe na mejne prehode na zunanjih mejah;

(b) izboljša učinkovitost mejne kontrole in kontrole znotraj ozemlja;

(d) zagotovi pravilno ugotavljanje istovetnosti oseb;

(e) olajša uporaba Uredbe (EU) št. 604/2013 in Direktive 2013/32/EU;

(f) podprejo cilji schengenskega informacijskega sistema (SIS) v povezavi z razpisi ukrepov glede državljanov tretjih držav, ki jim je bil vstop zavrnjen, oseb, za katere se zahteva prijetje ali predaja ali izročitev, pogrešanih oseb, oseb, iskanih zaradi sodelovanja v sodnem postopku, in oseb, ki so predmet prikrite ali namenske kontrole.

* Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).

** Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60).“;

(3)člen 3 se črta;

(4)v členu 4 se dodajo naslednje točke:

(12)„‚podatki iz VIS‘ pomenijo vse podatke, shranjene v centralnem sistemu VIS in skupnem odložišču podatkov o identiteti v skladu s členi od 9 do 14 in od 22c do 22f;

(13)‚podatki o istovetnosti‘ pomenijo podatke iz člena 9(4)(a) in (aa);

(14)‚podatki o prstnih odtisih‘ pomenijo podatke, ki se nanašajo na prstne odtise, shranjene v dosjeju VIS;

(15)‚podoba obraza‘ pomeni digitalno podobo obraza;

(16)‚podatki Europola‘ pomenijo osebne podatke, ki jih Europol obdeluje za namen iz člena 18(2)(a) Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta*;

(17)‚dovoljenje za prebivanje‘ pomeni vsa dovoljenja za prebivanje, ki jih države članice izdajo v skladu z enotno obliko, določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1030/2002**, in vse druge listine iz člena 2(16)(b) Uredbe (EU) 2016/399;

(18)‚vizum za dolgoročno bivanje‘ pomeni dovoljenje, ki ga država članica izda v skladu s členom 18 Schengenske konvencije;

(19)‚nacionalni nadzorni organ‘ v smislu preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pomeni nadzorne organe, ustanovljene v skladu s členom 41 Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta***;

(20)‚preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj‘ pomeni preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj;

(21)‚teroristična kazniva dejanja‘ pomenijo kazniva dejanja na podlagi nacionalnega prava, ki ustrezajo ali so enakovredna tistim iz Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta****;

(22)‚huda kazniva dejanja‘ pomenijo kazniva dejanja, ki ustrezajo ali so enakovredna kaznivim dejanjem iz člena 2(2) Okvirnega Sklepa Sveta 2002/584/PNZ*****, če je zanje po nacionalnem pravu določena zgornja meja zagrožene zaporne kazni ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti, vsaj tri leta.

________________

* Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

** Uredba Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L 157, 15.6.2002, str. 1)

*** Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

**** Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6).

***** Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).“;

(5)člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5
Kategorije podatkov

1. V VIS se zapišejo samo naslednje kategorije podatkov:

(a) alfanumerični podatki o prosilcu za vizum za kratkoročno bivanje ter podatki o zahtevanih, izdanih, zavrnjenih, razveljavljenih, preklicanih ali podaljšanih vizumih iz člena 9(1) do (4) in členov od 10 do 14, alfanumerični podatki o prosilcu za vizum za dolgoročno bivanje in dovoljenjih za prebivanje ter podatki o izdanih, odvzetih, zavrnjenih, razveljavljenih, preklicanih ali podaljšanih vizumov iz členov 22c, 22d, 22e in 22f ter informacije o zadetkih iz členov 9a in 22b ter rezultati preverjanj iz člena 9c(6);

(b) podobe obraza iz člena 9(5) in člena 22c(2)(f);

(d) povezave z drugimi vlogami iz člena 8(3) in (4) ter člena 22a(3).

2. Sporočila, ki so poslana z VIS, kot so določena v členu 16, členu 24(2) in členu 25(2), ne bodo shranjena v VIS, vendar to ne posega v zapisovanje postopkov obdelave podatkov v skladu s členom 34.

3. Skupno odložišče podatkov o identiteti vsebuje podatke iz člena 9(4)(a) do (cc), člena 9(5) in (6), člena 22c(2)(a) do (cc), (f) in (g) ter člena 22d(a) do (cc), (f) in (g). Preostali podatki iz VIS se shranjujejo v centralnem sistemu VIS.“;

(6)vstavi se naslednji člen 5a:

„Člen 5a

Seznam priznanih potnih listin

(1)Seznam potnih listin, ki imetniku omogočajo prehod zunanjih meja in v katere je mogoče vpisati vizum, kot je določeno v Sklepu št. 1105/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta*, se vključi v VIS.

(2)VIS omogoča funkcijo centraliziranega upravljanja seznama priznanih potnih listin in obveščanja o priznavanju ali nepriznavanju navedenih potnih listin v skladu s členom 4 Sklepa št. 1105/2011/EU.

(3)Podrobna pravila o upravljanju funkcije iz odstavka 2 se določijo z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

_________________

* Sklep št. 1105/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o seznamu potnih listin, ki imetniku omogočajo prehod zunanjih meja in v katere se lahko vpiše vizum, ter o vzpostavitvi mehanizma za pripravo tega seznama (UL L 287, 4.11.2011, str. 9).“;

(7)člen 6 se spremeni:

(a) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Dostop do VIS za iskanje podatkov je omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje nacionalnih organov posamezne države članice in organov EU, ki so pristojni za namene iz členov od 15 do 22, členov od 22c do 22f in členov od 22g do 22j ter za namene iz členov 20 in 21 [Uredbe 2018/XX o interoperabilnosti].

Navedeni dostop je omejen na obseg, v katerem so podatki potrebni za izvajanje njihovih nalog v skladu z navedenimi nameni, in sorazmeren z zasledovanimi cilji.“;

(b) doda se naslednji odstavek 4:

„4. V VIS se zagotovi funkcija centraliziranega upravljanja tega seznama.“;

„5. Podrobna pravila o upravljanju funkcije centraliziranega upravljanja seznama iz odstavka 3 se določijo z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).“;

(8)v členu 7 se doda nov odstavek 3:

„3. Pri izvajanju vseh postopkov iz te uredbe je primarna skrb držav članic največja korist otroka. V skladu s starostjo in zrelostjo otroka se upoštevajo njegovo dobro počutje, varnost in zaščita, zlasti kadar obstaja tveganje, da je otrok žrtev trgovine z ljudmi, ter njegovo mnenje, ki se jim nameni tudi ustrezna teža.“;

(9) naslov poglavja II se nadomesti z naslednjim:

„VNOS IN UPORABA PODATKOV O VIZUMIH ZA KRATKOROČNO BIVANJE S STRANI ORGANOV, PRISTOJNIH ZA IZDAJO VIZUMOV“;

(10)člen 8 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Če je vloga dopustna v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 810/2009, organ, pristojen za izdajo vizumov, ustvari dosje v dveh delovnih dneh, tako da podatke iz člena 9 vnese v VIS, če se zahteva, da jih prosilec predloži.“;

(b) vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a. Po tem, ko se ustvari dosje, se v VIS samodejno sproži poizvedba v skladu s členom 9a in navedejo rezultati.“;

„5. Če se predložitev nekaterih podatkov ne zahteva iz pravnih razlogov ali če jih dejansko ni mogoče predložiti, se v zadevna podatkovna polja vnese ‚ni relevantno‘. Odsotnost prstnih odtisov se navede kot ‚VIS0‘; poleg tega sistem omogoča razlikovanje med primeri iz člena 13(7)(a) do (d) Uredbe (ES) št. 810/2009.“;

(11)člen 9 se spremeni:

(a) v točki 4 se točke (a), (b) in (c) nadomestijo z naslednjimi:

„(a)priimek; ime ali imena; datum rojstva; državljanstvo ali državljanstva; spol;

(aa) priimek ob rojstvu (prejšnji priimek ali priimki); kraj in država rojstva; državljanstvo ob rojstvu;

(b)vrsta in številka potne listine ali potnih listin ter tričrkovna oznaka države izdajateljice potne listine ali potnih listin;

(c)datum izteka veljavnosti potne listine ali potnih listin;

(cc)organ, ki je izdal potno listino, in datum njene izdaje;“;

(b) točka 5 se nadomesti z naslednjo:

„5. podoba obraza prosilca v skladu s členom 13(1) Uredbe (ES) št. 810/2009.“;

„7. optična preslikava strani z biografskimi podatki.“;

(d) dodata se naslednji točki:

„8. Podoba obraza državljanov tretjih držav iz točke 5 prvega odstavka mora biti v ustrezni ločljivosti in kakovosti slike, da jo je mogoče uporabiti pri samodejnem ugotavljanju ujemanja biometričnih podatkov.

Z odstopanjem od drugega odstavka se lahko v izjemnih primerih, kadar ni mogoče izpolniti zahtev glede kakovosti in ločljivosti za vnos podobe obraza, posnete v živo, v VIS, podoba obraza pridobi elektronsko s čipa elektronske strojno berljive potne listine (eMRTD). V takšnih primerih se podoba obraza vnese v individualno dokumentacijo šele po tem, ko se z elektronskim postopkom preveri, ali se podoba obraza, evidentirana na čipu elektronske strojno berljive potne listine, ujema z v živo posneto podobo obraza zadevnega državljana tretje države.“;

(12)vstavijo se naslednji novi členi od 9a do 9d:

„Člen 9a

Poizvedbe v drugih sistemih

1.VIS samodejno obdela dosjeje in preveri zadetke. VIS obravnava vsak dosje posebej.

2.Ko se ustvari dosje ali izda vizum, VIS preveri, ali se potna listina, povezana z navedeno vlogo, prizna v skladu s Sklepom št. 1105/2011/EU, tako da opravi samodejno iskanje v seznamu priznanih potnih listin iz člena 5a in navede rezultate.

3.VIS za preverjanja iz člena 21(1) in člena 21(3)(a), (c) in (d) Uredbe (ES) št. 810/2009 začne poizvedbo z uporabo evropskega portala za iskanje iz člena 6(1) [uredbe o interoperabilnosti] in tako primerja zadevne podatke iz člena 9(4) te uredbe s podatki iz evidence, dosjeja ali razpisa ukrepa, vpisanega v VIS, schengenski informacijski sistem (SIS), sistem vstopa/izstopa (SVI), evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), vključno z nadzornim seznamom iz člena 29 [Uredbe (EU) 2018/XX za vzpostavitev evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve], sistem Eurodac, [sistem ECRIS-TCN v zvezi z obsodbami, povezanimi s terorističnimi kaznivimi dejanji in drugimi hudimi kaznivimi dejanji], podatkovne zbirke Europola, Interpolove podatkovne zbirke o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih (SLTD) in Interpolove zbirke potovalnih dokumentov, povezanih z razpisi ukrepov (TDAWN).

4.VIS doda v dosje sklic na vsak zadetek, najden v skladu z odstavkom 3. Poleg tega VIS, če je to ustrezno, opredeli državo članico ali države članice, ki so vnesle ali zagotovile podatke, na podlagi katerih je bil najden zadetek, ali Europol in to vnese v dosje.

5.Za namene člena 2(1)(k) se ob poizvedbah na podlagi odstavka 3 tega člena zadevni podatki iz člena 15(2) primerjajo s podatki iz sistema SIS, da se opredeli, ali za prosilca velja kateri od naslednjih razpisov ukrepov:

(a)razpis ukrepa v zvezi z osebami, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje ali izročitve;

(b)razpis ukrepa v zvezi s pogrešanimi osebami;

(c)razpis ukrepa v zvezi z osebami, iskanimi zaradi sodelovanja v sodnem postopku;

(d)razpis ukrepa za osebe in stvari zaradi prikrite ali namenske kontrole.

Člen 9b

Posebne določbe, ki se uporabljajo za poizvedbe v drugih sistemih glede družinskih članov državljanov EU ali drugih državljanov tretjih držav, ki imajo pravico do prostega gibanja na podlagi prava Unije

1.Glede državljanov tretjih držav, ki so družinski člani državljana Unije, za katerega se uporablja Direktiva 2004/38/ES, ali državljana tretje države, ki na podlagi sporazuma med Unijo ter njenimi državami članicami na eni strani in tretjo državo na drugi strani uživa pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije, se samodejno preverjanje iz člena 9a(3) izvaja izključno za preverjanje, da ne obstajajo dejanski indici ali utemeljeni razlogi na podlagi dejanskih indicev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bi prisotnost osebe na ozemlju držav članic pomenila tveganje za varnost ali veliko epidemiološko tveganje v skladu z Direktivo 2004/38/ES.

2.VIS ne preverja:

(a)ali je prosilec trenutno prijavljen kot oseba, ki je prekoračila dovoljeni čas bivanja, oziroma ali je bil v preteklosti prijavljen kot oseba, ki je prekoračila dovoljeni čas bivanja, in sicer z vpogledom v SVI;

(b)ali se prosilec ujema z osebo, katere podatki so zabeleženi v sistemu Eurodac.

3.Če je rezultat samodejne obdelave vloge v skladu s členom 9a(3) zadetek, ki se ujema z razpisom ukrepa zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja, kot je navedeno v členu 24 Uredbe (ES) št. 1987/2006, organ, pristojen za izdajo vizumov, preveri razloge za odločitev, na podlagi katere je bil navedeni ukrep razpisan v sistemu SIS. Če se razlog nanaša na tveganje nezakonitega priseljevanja, se razpis ukrepa pri oceni vloge ne upošteva. Organ, pristojen za izdajo vizumov, nadaljuje postopek v skladu s členom 25(2) Uredbe SIS II.

Člen 9c

Preverjanja s strani osrednjih organov

1.Osrednji organ države članice, ki obravnava vlogo, ročno preveri vsak zadetek na podlagi poizvedb iz člena 9a(3).

2.Osrednji organ ima pri ročnem preverjanju zadetkov dostop do dosjeja in vseh povezanih dosjejev ter do vseh zadetkov, ki se sprožijo med samodejno obdelavo na podlagi člena 9a(3).

3.Osrednji organ preveri, ali se istovetnost prosilca, zapisana v dosjeju, ujema s podatki iz VIS ali druge zadevne podatkovne zbirke.

4.Če se osebni podatki ne ujemajo in med samodejno obdelavo na podlagi člena 9a(3) ni bil zabeležen noben drug zadetek, osrednji organ izbriše napačni zadetek iz dosjeja.

5.Če se podatki ujemajo ali če ostajajo dvomi glede istovetnosti prosilca, osrednji organ, pristojen za izdajo vizumov, ki obravnava vlogo, obvesti osrednji organ druge države članice ali organe držav članic, ki so bili navedeni kot subjekti, ki so vnesli ali priskrbeli podatke, ki so sprožili zadetek na podlagi člena 9a(3). Če je ena ali več držav članic opredeljenih kot subjekti, ki so vnesle ali priskrbele podatke, ki so sprožili zadetek, se osrednji organ posvetuje z osrednjimi organi druge države članice ali drugih držav članic v skladu s postopkom iz člena 16(2).

6.Rezultati preverjanj s strani osrednjih organov drugih držav članic se vnesejo v dosje.

7.Z odstopanjem od odstavka 1, če je rezultat primerjave iz člena 9a(5) en ali več zadetkov, VIS pošlje samodejno obvestilo osrednjemu organu države članice, ki je začel poizvedbo, da lahko sprejme vse ustrezne nadaljnje ukrepe.

8.Če se opredeli, da je Europol priskrbel podatke, ki so sprožili zadetek v skladu s členom 9a(3), se osrednji organ odgovorne države članice posvetuje z nacionalno enoto Europola o nadaljnjih ukrepih v skladu z Uredbo (EU) 2016/794, zlasti z njenim poglavjem IV.

Člen 9d

Odgovornosti Europola

Europol prilagodi svoj informacijski sistem, tako da omogoči samodejno obdelavo poizvedb iz člena 9a(3) in člena 22b(2).“;

(13)v členu 13 se doda naslednji odstavek 4:

„4. Če se dosje posodobi v skladu z odstavkoma 1 in 2, VIS državi članici, ki je izdala vizum, pošlje obvestilo o odločitvi o razveljavitvi ali preklicu vizuma. Centralni sistem samodejno pošlje tako obvestilo prek mehanizma iz člena 16.“;

(14)člen 15 se spremeni:

(a) v odstavek 2 se vstavi naslednja točka (ea):

„(ea) podoba obraza;“;

(b) vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Podoba obraza iz točke (ea) odstavka 2 ni edino merilo iskanja.“;

(15)v členu 16 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjima:

„2. Ko se v VIS ustvari dosje glede državljana posamezne tretje države ali državljana, ki spada v posebno kategorijo takih državljanov, glede katerih se zahteva predhodno posvetovanje v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 810/2009, VIS samodejno pošlje zahtevo za posvetovanje navedeni državi članici ali navedenim državam članicam.

Država članica ali države članice, ki jim je bila poslana zahteva za posvetovanje, odgovor pošljejo v VIS, ki ga posreduje državi članici, ki je ustvarila dosje.

Zgolj za potrebe izvajanja postopka posvetovanja se v VIS vključi seznam držav članic, ki zahtevajo, da se osrednji organi drugih držav članic med preverjanjem vlog za izdajo enotnih vizumov, ki jih vložijo državljani nekaterih tretjih držav ali nekatere kategorije takih državljanov, v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 810/2009, in med preverjanjem zadevnih državljanov tretjih držav posvetujejo z njihovimi organi.

3. Postopek iz odstavka 2 se uporablja tudi za:

(a) pošiljanje informacij v skladu s členom 25(4) o izdaji vizumov z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, členom 24(2) o spremembah podatkov in členom 31 Uredbe (ES) št. 810/2009 o naknadnem obveščanju;

(b) vsa druga sporočila, ki se nanašajo na konzularno sodelovanje, v okviru katerega se zahteva pošiljanje osebnih podatkov, ki so zapisani v VIS ali povezani z njim, na pošiljanje zahtev organom, pristojnim za izdajo vizumov, o posredovanju kopij potnih listin v skladu s točko 7 člena 9 in drugih dokumentov v podporo vlogi ter na pošiljanje elektronskih kopij navedenih dokumentov, pa tudi na zahteve na podlagi člena 9c in člena 38(3). Organi, pristojni za izdajo vizumov, se na vse navedene zahteve odzovejo v dveh delovnih dneh.“;

(16)člen 17 se črta;

(17)naslov poglavja III se nadomesti z naslednjim:

„DOSTOP DO PODATKOV O VIZUMIH ZA KRATKOROČNO BIVANJE S STRANI DRUGIH ORGANOV“;

(18)drugi pododstavek v členu 18(6) se nadomesti z naslednjim:

„Organi, pristojni za izvajanje kontrole na mejah, kjer se uporablja SVI, preverijo prstne odtise imetnika vizuma in jih primerjajo s prstnimi odtisi, evidentiranimi v VIS. Za imetnike vizumov, katerih prstnih odtisov ni mogoče uporabiti, se iskalna poizvedba iz odstavka 1 izvede z alfanumeričnimi podatki iz odstavka 1 v kombinaciji s podobo obraza.“;

(19)vstavi se naslednji člen 20a:

„Člen 20a

Uporaba podatkov iz VIS za vnos razpisov ukrepov glede pogrešanih oseb v SIS in naknadni dostop do navedenih podatkov

1.Podatki o prstnih odtisih, shranjeni v VIS, se lahko uporabijo za vnos razpisa ukrepa glede pogrešanih oseb v skladu s členom 32(2) Uredbe (EU) ... Evropskega parlamenta in Sveta* [Uredba (EU) o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah]. V takih primerih izmenjava podatkov o prstnih odtisih poteka prek varnih poti do urada SIRENE države članice, ki ima podatke.

2.Če obstaja ujemanje z razpisom ukrepa v sistemu SIS, kot je navedeno v odstavku 1, lahko organi za zaščito otrok in nacionalni pravosodni organi, vključno s tistimi, ki so odgovorni za začetek javnega pregona v kazenskih postopkih in za sodne preiskave pred vložitvijo obtožnice, ter njihovimi usklajevalnimi organi, kot je določeno v členu 43 Uredbe (EU) ...[COM(2016) 883 final – SIS LE], pri izpolnjevanju svojih nalog zahtevajo dostop do podatkov, vnesenih v VIS. Uporabljajo se pogoji, določeni v zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji.

__________

* Uredba (EU) … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … (UL L ..., ..., str. ...).“;

(20)v členu 22 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Če se pri iskanju na podlagi podatkov iz odstavka 1 izkaže, da so podatki o prosilcu za mednarodno zaščito vneseni v VIS, ima organ, pristojen za odločanje o azilu, v skladu s členom 8(3) dostop za vpogled v naslednje podatke o prosilcu in v vse s tem povezane dosjeje prosilca, vendar izključno za namen iz odstavka 1:

(a) številko vloge;

(b) podatke iz obrazca ali obrazcev vloge iz točk 4, 5 in 7 člena 9;

(d) podatke, vnesene v zvezi s katerim koli izdanim, razveljavljenim, preklicanim ali podaljšanim vizumom, iz členov 10, 13 in 14;

(e) podatke iz točk 4 in 5 člena 9 iz povezanih dosjejev v skladu s členom 8(4).“;

(21)člen 23 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 23

Obdobje, za katero se hranijo podatki

1. Vsak dosje se v VIS hrani največ pet let, brez poseganja v izbris iz členov 24 in 25 in vodenje evidenc iz člena 34.

Obdobje se začne:

(a) z datumom izteka veljavnosti vizuma, vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, če je bil tak dokument izdan;

(b) z novim datumom izteka veljavnosti vizuma, vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, če je bila veljavnost takega dokumenta podaljšana;

(c) z datumom, ko se ustvari dosje v VIS, če je bila vloga umaknjena ali je bilo obravnavanje vloge končano ali prekinjeno;

(d) z datumom odločitve odgovornega organa, če je bil vizum, vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje zavrnjeno, razveljavljeno, odvzeto, preklicano ali je bila njegova veljavnost skrajšana, kot je ustrezno.

2. Po izteku obdobja iz odstavka 1 VIS samodejno izbriše dosje in vse povezave do njega, kot je določeno v členu 8(3) in (4) ter členu 22a(3) in (5).“;

(22)v členu 24 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Če ima država članica dokaze, iz katerih izhaja, da so podatki, ki se obdelujejo v VIS, netočni ali da so bili v VIS obdelani v nasprotju s to uredbo, o tem nemudoma obvesti odgovorno državo članico. Tako sporočilo se pošlje v skladu s postopkom iz člena 16(3).

Če se netočnost v podatkih nanaša na povezave, ustvarjene v skladu s členom 8(3) ali (4) in členom 22a(3), odgovorna država članica to ustrezno preveri in odgovori v 48 urah ter po potrebi popravi povezavo. Če v navedenem roku ni odgovora, država članica, ki je vložila zahtevo, popravi povezavo in o tem obvesti odgovorno državo članico prek funkcije VISMail.“;

(23)člen 25 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Če prosilec pred iztekom obdobja iz člena 23(1) pridobi državljanstvo države članice, država članica, ki je ustvarila dosjeje in povezave iz člena 8(3) in (4) ter člena 22a(3), ki se nanašajo na prosilca, te brez odlašanja izbriše iz sistema VIS.“;

(b) v odstavku 2 se besedilo „infrastruktura VIS“ nadomesti z besedilom „funkcije VISMail“;

(24)v členu 26 se vstavi naslednji odstavek 8a:

„8a. Agencija eu-LISA lahko uporablja anonimizirane dejanske osebne podatke iz produkcijskega sistema VIS zaradi preskušanja v naslednjih okoliščinah:

(a) za diagnostiko in popravila, če se v centralnem sistemu odkrijejo napake;

(b) za preskušanje novih tehnologij in tehnik, ki so pomembne za izboljšanje delovanja centralnega sistema ali prenosa podatkov v navedeni sistem.

V takih primerih so varnostni ukrepi, nadzor dostopa in dejavnosti zapisovanja v dnevnik v preskusnem okolju enaki tistim v produkcijskem sistemu VIS. Pravi osebni podatki, prilagojeni za preskušanje, se anonimizirajo tako, da ni mogoče več ugotoviti istovetnosti posameznika, na katerega se podatki nanašajo.“;

(25)člen 27 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 27

Lokacija centralnega vizumskega informacijskega sistema

Glavni osrednji VIS, ki opravlja funkcije tehničnega nadzora in upravljanja, je v Strasbourgu (Francija), varnostna kopija osrednjega VIS, ki lahko zagotavlja vse funkcije glavnega osrednjega VIS, pa je v kraju Sankt Johann im Pongau (Avstrija).

Obe lokaciji se lahko uporabljata hkrati za aktivno delovanje VIS, če druga lokacija ostane sposobna zagotoviti delovanje v primeru odpovedi sistema.“;

(26)člen 29 se spremeni:

(a) naslov se nadomesti z naslednjim:

„Odgovornost za uporabo in kakovost podatkov“;

(b) v odstavku 1 se točka (c) nadomesti z naslednjo:

„(c) podatki so med pošiljanjem v VIS točni, posodobljeni ter ustrezne kakovosti in celovitosti.“;

(c) v točki (a) odstavka 2 se beseda „VIS“ v obeh primerih, v katerih se pojavi, nadomesti z besedami „VIS ali skupnega odložišča podatkov o identiteti“ oziroma „VIS ali skupnim odložiščem podatkov o identiteti“;

(d) vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Upravljavski organ bo s Komisijo razvil in vzdrževal samodejne mehanizme nadzora kakovosti podatkov in postopke za izvajanje preverjanja kakovosti podatkov v VIS ter zagotovil redna poročila državam članicam. Upravljavski organ redno poroča državam članicam in Komisiji o nadzoru kakovosti podatkov.

Ta mehanizem, postopki in razlaga skladnosti z določbami o kakovosti podatkov se zagotovijo z izvedbenimi ukrepi v skladu s postopkom iz člena 49(2).“;

(27)vstavi se naslednji člen 29a:

„Člen 29a
Posebna pravila o vnosu podatkov

1.Za vnos podatkov iz členov 9, 22c in 22d v VIS veljajo naslednji temeljni pogoji:

(a) podatki iz členov 9, 22c in 22d ter člena 6(4) se lahko v VIS pošljejo le po preverjanju kakovosti, ki ga opravi odgovorni nacionalni organ;

(b) podatki iz členov 9, 22c in 22d ter člena 6(4) se obdelajo v VIS po preverjanju kakovosti, ki ga opravi VIS v skladu z odstavkom 2.

2.VIS kakovost preveri na naslednji način:

(a)ko se ustvari dosje ali dosjeji državljanov tretjih držav v VIS, se preveri kakovost podatkov iz členom 9, 22c in 22d; če se med temi preverjanji ugotovi, da podatki ne dosegajo vzpostavljenih meril kakovosti, VIS samodejno obvesti odgovorni organ ali organe;

(b)VIS lahko samodejne postopke v skladu s členoma 9a(3) in 22b(2) začne le po tem, ko preveri kakovost podatkov v skladu s tema členoma; če se med preverjanjem izkaže, da podatki ne dosegajo vzpostavljenih meril kakovosti, VIS samodejno obvesti odgovorni organ ali organe;

(c)preverjanje kakovosti podob obraza in daktilografskih podatkov se opravi ob ustvarjanju dosjejev državljanov tretjih držav v VIS, da se preveri izpolnjevanje minimalnih standardov kakovosti podatkov, ki omogočajo ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov;

(d)preverjanje kakovosti podatkov v skladu s členom 6(4) se opravi ob shranjevanju informacij o imenovanih nacionalnih organih v VIS.

3.Za shranjevanje podatkov iz odstavkov 1 in 2 tega člena se vzpostavijo standardi kakovosti. Specifikacije navedenih standardov se določijo z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).“;

(28)v členu 31 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Brez poseganja v Uredbo (EU) 2016/679 se lahko podatki iz člena 9(4)(a), (b), (c), (k) in (m) ter člena 9(6) in (7) tretji državi ali mednarodni organizaciji iz Priloge pošljejo ali dajo na voljo le, če je to v posameznem primeru potrebno, da se dokaže istovetnost državljanov tretjih držav, in samo zaradi vračanja v skladu z Direktivo 2008/115/ES ali preselitve v skladu z Uredbo ... [okvirna uredba o preseljevanju] ter če država članica, ki je podatke vnesla v VIS, s tem soglaša.“;

(29)člen 34 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 34
Vodenje dnevnikov

1. Vsaka država članica, agencija Frontex ter upravljavski organ vodijo dnevnike vseh postopkov obdelave podatkov v VIS. Iz navedenih dnevnikov so razvidni namen dostopa iz člena 6(1), člena 20a(1), člena 22k(1), členov od 15 do 22 in členov od 22g do 22j, datum in čas, vrsta podatkov, ki se prenašajo, kot je določeno v členih od 9 do 14, vrsta podatkov, ki se uporabljajo pri poizvedovanju, kot je določeno v členu 15(2), členu 18, členu 19(1), členu 20(1), členu 21(1), členu 22(1), členu 22g, členu 22h, členu 22i, , členu 22j, členu 45a in členu 45d, ter naziv organa, ki vnaša ali pridobiva podatke. Poleg tega vsaka država članica vodi dnevnike o osebah, ki so ustrezno pooblaščene za vnos ali pridobivanje podatkov.

2. Za naloge iz člena 45b se vodi dnevnik vsakega postopka obdelave podatkov v VIS in SVI v skladu s tem členom in členom 41 Uredbe (EU) 2017/2226 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI).

3. Ti dnevniki se lahko uporabljajo le za spremljanje varstva podatkov v okviru dopustnosti obdelave podatkov in za zagotavljanje njihove varnosti. Dnevniki se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom in se izbrišejo po enem letu od izteka obdobja hrambe iz člena 23(1), razen če so potrebni za že začete postopke spremljanja.“;

(30)člen 37 se spremeni:

(a) v odstavku 1 se uvodni stavek 1 nadomesti z naslednjim:

„Odgovorna država članica državljane tretjih držav in osebe iz člena 9(4)(f), 22c(2)(e) ali 22d(e) obvesti o naslednjem:“;

(b) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Ko se zberejo podatki, fotografija in podatki o prstnih odtisih, kot je določeno v točkah 4, 5 in 6 člena 9, členu 22c(2) in členu 22d(a) do (g), se državljanu tretje države informacije iz odstavka 1 predložijo pisno, če je potrebno, pa tudi ustno v jeziku in na način, ki ga posameznik, na katerega se podatki nanašajo, razume ali za katerega je mogoče razumno pričakovati, da ga razume. Otroke je treba obvestiti na način, ki ustreza njihovi starosti, z uporabo zloženk in/ali infografik in/ali prikazov, ki so posebej zasnovani za razlago postopka odvzema prstnih odtisov.“;

„Kadar ni takšnega obrazca, ki bi ga omenjene osebe podpisale, se te informacije sporočijo v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2016/679.“;

(31)v členu 38 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Če je zahteva iz odstavka 2 vložena pri državi članici, ki zanjo ni odgovorna, njeni organi o tem v sedmih dneh obvestijo organe odgovorne države članice. Odgovorna država članica v enem mesecu preveri točnost podatkov in zakonitost njihove obdelave v VIS.“;

(32)v členu 43 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Evropski nadzornik za varstvo podatkov tesno sodeluje z nacionalnimi nadzornimi organi v zvezi s posebnimi vprašanji, ki zahtevajo nacionalno sodelovanje, zlasti če Evropski nadzornik za varstvo podatkov ali nacionalni nadzorni organ ugotovi večja neskladja med praksami držav članic ali morebitne nezakonite prenose z uporabo komunikacijskih kanalov sestavnih delov interoperabilnosti, ali v zvezi z vprašanji o izvajanju in razlagi te uredbe, ki jih postavi en ali več nacionalnih nadzornih organov.

2. V primerih iz odstavka 1 se zagotovi usklajen nadzor v skladu s členom 62 Uredbe (EU) 2018/XXXX [revidirana Uredba (ES) št. 45/2001].“;

(33)v členu 45 se doda naslednji odstavek 3:

„3. Tehnične specifikacije glede kakovosti, ločljivosti ter uporabe prstnih odtisov in podobe obraza za biometrično preverjanje in ugotavljanje istovetnosti v VIS se določijo z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).“;

(34)vstavi se naslednji člen 45a:

„Člen 45a
Uporaba podatkov za pripravo poročil in v statistične namene

1.Ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih organov držav članic, Komisije, agencije eu-LISA in agencije Frontex, ustanovljene z Uredbo (EU) 2016/1624, ima dostop do vpogleda v naslednje podatke, in sicer izključno za pripravo poročil in v statistične namene, ni pa jim omogočeno ugotavljanje istovetnosti posameznikov:

(a)informacije o statusu;

(b)pristojni organ in njegova lokacija;

(c)spol, datum rojstva in trenutno državljanstvo prosilca;

(d)država članica prvega vstopa, vendar le v zvezi z vizumi za kratkoročno bivanje;

(e)datum in kraj vloge in odločitev o njej (izdano ali zavrnjeno);

(f)vrsta izdanega dokumenta, tj. letališki tranzitni vizum, enotni vizum ali vizum z omejeno ozemeljsko veljavnostjo, vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje;

(g)vrsta potne listine in tričrkovna oznaka države izdajateljice, vendar samo v zvezi z vizumi za kratkoročno bivanje;

(h)razlogi, navedeni za katero koli odločitev glede dokumenta ali vloge, vendar le glede vizumov za kratkoročno bivanje; glede vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje pa odločitev o vlogi (ali izdati dokument ali zavrniti vlogo in razlogi za to);

(i)pristojni organ, vključno z njegovo lokacijo, ki je zavrnil vlogo, in datum zavrnitve, vendar le glede vizumov za kratkoročno bivanje;

(j)primeri, v katerih je isti prosilec vložil vlogo za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje pri več kot enem organu, pristojnem za izdajo vizumov, pri čemer se navedejo ti organi, njihova lokacija in datumi zavrnitev, vendar le glede vizumov za kratkoročno bivanje;

(k)glede vizumov za kratkoročno bivanje glavni razlog potovanja; glede vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje pa razlog za vložitev vloge;

(l)datum, zapisan v zvezi s katerim koli dokumentom, ki je bil odvzet, razveljavljen, preklican ali podaljšan, kot je ustrezno;

(m)datum izteka veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, kadar je ustrezno;

(n)število oseb, izvzetih iz obveznosti dajanja prstnih odtisov na podlagi člena 13(7) Uredbe (ES) št. 810/2009;

(o)primeri, ko podatkov iz točke 6 člena 9 dejansko ni bilo mogoče priskrbeti v skladu z drugim stavkom člena 8(5);

(p)primeri, ko podatkov iz točke 6 člena 9 ni bilo treba priskrbeti iz pravnih razlogov v skladu z drugim stavkom člena 8(5);

(q)primeri, ko je bila osebi, ki podatkov iz točke 6 člena 9 dejansko ni mogla priskrbeti, zavrnjena izdaja vizuma v skladu z drugim stavkom člena 8(5).

Ustrezno pooblaščeno osebje agencije Frontex ima pravico do vpogleda v podatke iz prvega pododstavka za izvajanje analiz tveganj in ocen ranljivosti, kot je določeno v členih 11 in 13 Uredbe (EU) 2016/1624.

2.Agencija eu-LISA za namene odstavka 1 tega člena hrani podatke iz navedenega odstavka v centralnem registruza poročanje in statistične podatke iz [člena 39 Uredbe (EU) 2018/XX o interoperabilnosti].

3. Postopki, ki jih je agencija eu-LISA vzpostavila za spremljanje delovanja VIS iz člena 50(1), vključujejo možnost redne priprave statističnih podatkov za zagotavljanje navedenega spremljanja.

4.Agencija eu-LISA vsako četrtletje pripravi statistične podatke na podlagi podatkov iz VIS o vizumih za kratkoročno bivanje, ki za vsako lokacijo, kjer je bila vložena vloga za izdajo vizuma, kažejo zlasti:

(a)skupno število vseh letaliških tranzitnih vizumov, za katere so bile vložene vloge, vključno z letališkimi tranzitnimi vizumi za večkratni vstop;

(b)skupno število izdanih vizumov, vključno z vizumi A za večkratni vstop;

(c)skupno število izdanih vizumov za večkratni vstop;

(d)skupno število neizdanih vizumov, vključno z vizumi A za večkratni vstop;

(e)skupno število enotnih vizumov, za katere je bila vložena vloga, vključno z enotnimi vizumi za večkratni vstop;

(f)skupno število izdanih vizumov, vključno z vizumi za večkratni vstop;

(g)skupno število izdanih vizumov za večkratni vstop, razdeljeno glede na trajanje veljavnosti (manj kot šest mesecev, eno leto, dve leti, tri leta, štiri leta, pet let);

(h)skupno število neizdanih enotnih vizumov, vključno z enotnimi vizumi za večkratni vstop;

(i)skupno število izdanih vizumov z omejeno ozemeljsko veljavnostjo.

Dnevni statistični podatki se hranijo v centralnem registru za poročanje in statistične podatke.

5.Agencija eu-LISA vsako četrtletje pripravi statistične podatke na podlagi podatkov iz sistema VIS o vizumih za dolgoročno bivanje in dovoljenjih za prebivanje, ki za vsako lokacijo kažejo zlasti:

(a)skupno število vizumov za dolgoročno bivanje, za katere je bila predložena vloga in ki so bili izdani, zavrnjeni, odvzeti ali podaljšani;

(b)skupno število dovoljenj za prebivanje, za katere je bila predložena vloga, ki so bili izdani, zavrnjeni, podaljšan in odvzeti.

6.Ob koncu vsakega leta se statistični podatki zberejo v obliki zbirke četrtletnih statističnih podatkov za zadevno leto. Statistični podatki se prikažejo za vsako državo članico posebej.

7. Agencija eu-LISA Komisiji na njeno zahtevo predloži statistične podatke o posebnih vidikih v zvezi z izvajanjem skupne vizumske politike ali migracijske politike, vključno z vidiki v skladu z uporabo Uredbe (EU) št. 1053/2013.“;

(35)vstavijo se naslednji členi 45b, 45c, 45d in 45e:

„Člen 45b

Dostop do podatkov za preverjanje s strani prevoznikov

1.Letalski prevozniki, ladijski prevozniki in mednarodni prevozniki, ki prevažajo skupine po kopnem z avtobusom, za izpolnitev svojih obveznosti iz člena 26(1)(b) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v VIS s poizvedbo preverijo, ali so vizumi za kratkoročno bivanje, vizumi za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje državljanov tretjih držav veljavni. Zato prevozniki glede vizumov za kratkoročno bivanje predložijo podatke iz točk (a), (b) in (c) člena 9(4) te uredbe ali točk (a), (b) in (c) člena 22c, kot je ustrezno.

2.Agencija eu-LISA za izvajanje odstavka 1 ali za reševanje morebitnih sporov, ki izhajajo iz njegove uporabe, vodi dnevnike vseh postopkov obdelave podatkov, ki jih v okviru prehoda za prevoznike opravljajo prevozniki. V navedenih dnevnikih se zapišejo datum in čas vsakega postopka, podatki, uporabljeni pri poizvedovanju, podatki, ki se pošljejo prek prehoda za prevoznike, in ime zadevnega prevoznika.

Dnevniki se hranijo dve leti. Dnevniki se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom.

3.Varen dostop do prehoda za prevoznike iz člena 1(2)(h) Odločbe Sveta 2004/512/ES, kot je bila spremenjena s to uredbo, prevoznikom omogoča izvedbo poizvedbe iz odstavka 1 še pred vstopom potnika. V ta namen prevoznik pošlje poizvedbo za dovoljenje do vpogleda v VIS z uporabo podatkov iz strojno čitljivega območja potne listine.

4.VIS se odzove z navedbo, ali ima oseba veljaven vizum ali ne, tako da prevozniku pošlje odgovor OK/NOT OK.

5.Vzpostavi se program avtentikacije izključno za prevoznike, da se ustrezno pooblaščenim članom osebja prevoznika mogoči dostop do prehoda za prevoznike za namene odstavka 2. Komisija sprejme program avtentikacije z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

Člen 45c

Nadomestni postopki v primeru tehnične nezmožnosti dostopa do podatkov s strani prevoznikov

1.Kadar vpogleda iz člena 45b(1) tehnično ni mogoče izvesti zaradi nedelovanja katerega koli dela VIS ali iz drugih razlogov, nad katerimi prevoznik nima nadzora, so prevozniki oproščeni obveznosti preverjanja veljavnosti vizumov ali potnih listin prek prehoda za prevoznike. Kadar tako napako odkrije upravljavski organ, o tem obvesti prevoznike. Prav tako jih obvesti, ko je napaka odpravljena. Kadar tako napako odkrijejo prevozniki, lahko obvestijo upravljavski organ.

2.Podrobnosti nadomestnih postopkov se določijo z izvedbenim aktom, ki se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

Člen 45d

Dostop skupin evropske mejne in obalne straže do podatkov v VIS

1. Člani skupin evropske mejne in obalne straže ter skupin osebja, ki sodeluje pri dejavnostih, povezanih z vračanjem, imajo za izvajanje nalog in pooblastil v skladu s členom 40(1) Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta* ter poleg dostopa, zagotovljenega v členu 40(8) navedene uredbe, v okviru svojih pooblastil pravico do dostopa do VIS in do iskanja po podatkih v njem.

2. Za zagotavljanje dostopa iz odstavka 1 agencija Frontex imenuje posebno enoto z ustrezno pooblaščenimi uradniki evropske mejne in obalne straže kot osrednjo točko dostopa. V okviru osrednje točke dostopa se preveri, ali so pogoji za zahtevo za dostop do VIS iz člena 45e izpolnjeni.

__________

* Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).

Člen 45e

Pogoji in postopek glede dostopa skupin evropske mejne in obalne straže do podatkov v VIS

1. Skupina evropske mejne in obalne straže lahko v zvezi z dostopom iz odstavka 1 člena 45d pri osrednji točki dostopa evropske mejne in obalne straže iz člena 45d(2) vloži zahtevo za vpogled v vse podatke ali poseben nabor podatkov, shranjenih v VIS. Zahteva temelji na operativnem načrtu o mejni kontroli, varovanju meje in/ali vračanju navedene države članice, na katerega se zahteva tudi sklicuje. Osrednja točka dostopa evropske mejne in obalne straže po prejemu zahteve za dostop preveri, ali so izpolnjeni pogoji za dostop iz odstavka 2. Če so izpolnjeni vsi pogoji za dostop, ustrezno pooblaščeno osebje osrednje točke dostopa obdela zahteve. Podatki iz VIS, do katerih se dostopa, se skupini pošljejo tako, da varnost podatkov ni ogrožena.

2. Za odobritev dostopa se uporabljajo naslednji pogoji:

(a) država članica gostiteljica pooblasti člane skupine za vpogled v VIS za izvajanje operativnih ciljev, navedenih v operativnem načrtu o mejni kontroli, varovanju meje in vračanju, ter

(b) vpogled v VIS je potreben za izvajanje posebnih nalog, ki jih je skupini zaupala država članica gostiteljica.

3. V skladu s členom 40(3) Uredbe (EU) 2016/1624 se lahko člani skupin in skupine osebja, ki sodelujejo pri nalogah v zvezi z vračanjem, odzovejo le na informacije, prejete iz VIS, v skladu z navodili in praviloma v prisotnosti mejnih policistov ali osebja, ki sodeluje pri nalogah v zvezi z vračanjem, države članice gostiteljice, v kateri delujejo. Država članica gostiteljica lahko člane skupin pooblasti za delovanje v njenem imenu.

4. V primeru dvoma ali če istovetnosti imetnika vizuma, vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ni mogoče preveriti, član evropske skupine mejne in obalne straže osebo napoti k mejnemu policistu države članice gostiteljice.

5. Člani skupin lahko v VIS vpogledajo v naslednjih primerih:

(a)pri izvajanju nalog v zvezi z mejno kontrolo v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 imajo člani skupin dostop do podatkov v VIS za preverjanje na mejnih prehodih na zunanjih mejah v skladu s členom 18 oziroma 22g te uredbe;

(b)pri preverjanju, ali so izpolnjeni pogoji za vstop, bivanje ali prebivanje na ozemlju države članice, imajo člani skupin dostop do podatkov v VIS za preverjanje državljanov tretjih držav znotraj ozemlja v skladu s členom 19 oziroma 22h te uredbe;

(c)pri ugotavljanju istovetnosti katere koli osebe, ki morda ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje na ozemlju države članice, imajo člani skupin dostop do podatkov v VIS za ugotavljanje istovetnosti v skladu s členom 20 te uredbe.

6. Če se na podlagi navedenega dostopa in iskalne poizvedbe izkaže, da je bil v VIS najden zadetek, se o tem obvesti državo članico gostiteljico.

7. Upravljavski organ v skladu z določbami člena 34 vodi vse dnevnike postopkov obdelave podatkov v VIS, ki jih izvedejo člani evropskih skupin mejne in obalne straže ali skupin osebja, ki sodeluje pri nalogah, povezanih z vračanjem.

8. Vsak dostop in vsaka iskalna poizvedba, ki jo opravi agencija Frontex, se evidentira v skladu z določbami člena 34, zabeleži pa se tudi vsaka uporaba podatkov, do katerih je dostopala agencija Frontex.

9. Noben del sistema VIS ne sme biti povezan z nobenim računalniškim sistemom za zbiranje in obdelavo podatkov, ki ga uporablja agencija Frontex ali ki se uporablja pri navedeni agenciji, prav tako se podatki iz VIS, do katerih ima dostop agencija Frontex, ne smejo prenesti v tak sistem, razen kadar je to potrebno za izvajanje nalog za namene uredbe o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS). Noben del VIS se ne sme prenesti. Vodenje dnevnikov o dostopu in iskalnih poizvedbah se ne šteje za prenašanje ali kopiranje podatkov iz VIS.

10. Agencija Frontex sprejme in uporabi ukrepe za zagotovitev varnosti podatkov, kot so določeni v členu 32.“;

(36)člen 49 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 49

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta*.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

____________

* Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;

(37)vstavi se naslednji člen 49a:

„Člen 49a
Svetovalna skupina

Agencija eu-LISA ustanovi svetovalno skupino ter ji zagotovi strokovno znanje in izkušnje v zvezi z VIS, zlasti v okviru priprave njenega letnega delovnega programa in letnega poročila o dejavnostih.“ ;

(38)člen 50 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 50

Spremljanje in ocenjevanje

1.Upravljavski organ zagotovi vzpostavitev postopkov za spremljanje delovanja VIS v primerjavi z zastavljenimi cilji glede na rezultate, stroškovno učinkovitost, varnost in kakovost storitev.

2. Zaradi tehničnega vzdrževanja ima upravljavski organ dostop do potrebnih informacij o postopkih obdelave podatkov, ki se izvajajo v VIS.

3.Agencija eu-LISA vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tehničnem delovanju VIS, vključno z njegovo varnostjo.

4.Vse države članice in Europol ob upoštevanju določb nacionalnega prava o objavi občutljivih informacij pripravijo letna poročila o učinkovitosti dostopa do podatkov iz VIS zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, pri čemer vključijo informacije in statistične podatke o:

(a)natančnem namenu vpogleda, vključno z vrsto terorističnega kaznivega dejanja ali hudega kaznivega dejanja;

(b) utemeljenih razlogih za utemeljen sum, da je osumljenec, storilec ali žrtev zajeta s to uredbo;

(d) številu in vrsti zadev, katerih rezultat je bila uspešna ugotovitev istovetnosti.

Letna poročila držav članic in Europola se Komisiji pošljejo do 30. junija naslednjega leta.

5. Komisija vsaka štiri leta pripravi splošno oceno VIS. Navedena splošna ocena vključuje pregled doseženih rezultatov glede na zastavljene cilje in oceno nadaljnje veljavnosti temeljnih načel, uporabe te uredbe v zvezi z VIS, njegove varnosti, uporabe določb iz člena 31 ter vpliva na delovanje v prihodnje. Komisija oceno posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

6. Države članice upravljavskemu organu in Komisiji zagotovijo potrebne informacije za pripravo poročil iz odstavkov 3, 4 in 5.

7. Upravljavski organ zagotovi Komisiji potrebne informacije za pripravo splošne ocene iz odstavka 5.“;

(39) naslov Priloge 1 se nadomesti z naslednjim:

„Seznam mednarodnih organizacij iz člena 31(1)“;

(40)za členom 22 se vstavita naslednji poglavji IIIa in IIIb:

„POGLAVJE IIIa

VNOS IN UPORABA PODATKOV O VIZUMIH ZA DOLGOROČNO BIVANJE IN DOVOLJENJIH ZA PREBIVANJE

Člen 22a

Postopki za vnos podatkov na podlagi odločitve o vlogi za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje

1.Ko organ izda odločitev o vlogi za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, brez odlašanja oblikuje individualno dokumentacijo, tako da vnese podatke iz člena 22c ali 22d v VIS.

2.Ob oblikovanju individualne dokumentacije VIS samodejno začne poizvedbo v skladu s členom 22b.

3.Če se je imetnik prijavil kot del skupine ali z družinskim članom, organ oblikuje ločeno individualno dokumentacijo za vsako osebo v skupini in poveže dokumentacije oseb, ki so se prijavile skupaj in jim je bil izdan vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje.

4.Če se predložitev nekaterih podatkov v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo ne zahteva ali če jih dejansko ni mogoče priskrbeti, se v posebna podatkovna polja vnese ‚ni relevantno‘. V primeru prstnih odtisov sistem omogoča razlikovanje med primeri, ko se predložitev prstnih odtisov v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo ne zahteva, in primeri, ko jih dejansko ni mogoče priskrbeti.

Člen 22b

Poizvedbe v drugih sistemih

1.Dosjeji se samodejno obdelajo v VIS, da se preverijo morebitni zadetki, vendar zgolj za oceno, ali oseba morda pomeni grožnjo javnemu redu, notranji varnosti ali javnemu zdravju v državah članicah, v skladu s členom 6(1)(e) Uredbe (EU) 2016/399. V VIS se vsak dosje obravnava posebej.

2.VIS vsakokrat, ko je ob izdaji ali zavrnitvi vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje v skladu s členom 22d oblikovana nova individualna dokumentacija, začne poizvedbo z uporabo evropskega portala za iskanje iz člena 6(1) [uredbe o interoperabilnosti], da primerja zadevne podatke iz člena 22c(2)(a), (b), (c), (f) in (g) te uredbe z ustreznimi podatki iz VIS, schengenskega informacijskega sistema (SIS), sistema vstopa/izstopa (SVI), evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), vključno z nadzornim seznamom iz člena 29 Uredbe (EU) 2018/XX za vzpostavitev evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve, [sistema ECRIS-TCN v zvezi z obsodbami, povezanimi s terorističnimi kaznivimi dejanji in drugimi hudimi kaznivimi dejanji], podatkovne zbirke Europola, Interpolove podatkovne zbirke o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih (SLTD) in Interpolove zbirke potovalnih dokumentov, povezanih z razpisi ukrepov (TDAWN).

3.VIS v individualno dokumentacijo doda sklic na vsak zadetek, pridobljen v skladu z odstavkoma 2 in 5. Poleg tega VIS, če je to ustrezno, opredeli državo članico ali države članice, ki so vnesle ali zagotovile podatke, na podlagi katerih je bil najden zadetek, ali Europol in to vnese v individualno dokumentacijo.

4.Za namene člena 2(2)(f) glede izdanih ali podaljšanih vizumov za dolgoročno bivanje se s poizvedbami na podlagi odstavka 2 tega člena zadevni podatki iz člena 22c(2) primerjajo s podatki iz sistema SIS, da se opredeli, ali za prosilca velja kateri od naslednjih razpisov ukrepov:

(a)razpis ukrepa v zvezi z osebami, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje ali izročitve;

(b)razpis ukrepa v zvezi s pogrešanimi osebami;

(c)razpis ukrepa v zvezi z osebami, iskanimi zaradi sodelovanja v sodnem postopku;

(d)razpis ukrepa za osebe in stvari zaradi prikrite ali namenske kontrole.

Če je rezultat primerjave, navedene v tem odstavku, en ali več zadetkov, VIS pošlje samodejno obvestilo osrednjemu organu države članice, ki je sprožil iskalno zahtevo, in sprejme vse ustrezne nadaljnje ukrepe.

5.Glede poizvedbe v sistemih SVI, ETIAS in VIS v skladu z odstavkom 2, se zadetki omejijo na navajanje zavrnitev dovoljenja za potovanje, vstopa ali vizuma, ki je bila izrečena iz varnostnih razlogov.

6.Če vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje izda ali podaljša konzularni organ države članice, se uporablja člen 9a.

7.Če organ na ozemlju države članice izda ali podaljša dovoljenje za prebivanje ali če podaljša vizum za dolgoročno bivanje organ, se uporablja naslednje:

(a)navedeni organ preveri, ali se podatki, zapisani v individualni dokumentaciji, ujemajo s podatki iz VIS, podatki v enem od informacijskih sistemov/podatkovnih zbirk EU, v katerem poteka iskanje, podatki Europola ali podatki iz Interpolovih podatkovnih zbirk v skladu z odstavkom 2;

(b)če se zadetek iz odstavka 2 nanaša na podatke Europola, se za nadaljnje ukrepanje obvesti nacionalno enoto Europola;

(c)če se podatki ne ujemajo in med samodejno obdelavo na podlagi odstavkov 2 in 3 ni bil zabeležen noben drug zadetek, organ izbriše napačni zadetek iz dosjeja;

(d)če se podatki ujemajo ali če ostajajo dvomi glede istovetnosti prosilca, organ ukrepa na podlagi podatkov, zaradi katerih je bil skladno z odstavkom 4 najden zadetek, v skladu s postopki, pogoji in merili iz zakonodaje EU in nacionalne zakonodaje.

Člen 22c

Individualna dokumentacija, ki se oblikuje glede izdanega vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje

Individualna dokumentacija, ki se oblikuje na podlagi člena 22a(1), vsebuje naslednje podatke:

(1)organ, ki je izdal dokument, in njegovo lokacijo;

(2)naslednje podatke o imetniku:

(a)priimek; ime ali imena; datum rojstva; trenutno državljanstvo ali državljanstva; spol; datum, kraj in država rojstva;

(b)vrsto in številko potne listine ter tričrkovno oznako države izdajateljice potne listine;

(c)datum izteka veljavnosti potne listine;

(cc)organ, ki je izdal potno listino;

(d)v primeru mladoletnikov priimek in ime oziroma imena osebe s starševsko avtoriteto ali zakonitega skrbnika imetnika;

(e)priimek, ime in naslov fizične osebe ali naziv in naslov delodajalca ali katere koli druge organizacije, na podlagi katere je bila vloga predložena;

(f)podobo obraza imetnika, če je mogoče, posneto v živo;

(g)dva prstna odtisa imetnika, v skladu z zadevno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo;

(3)naslednje podatke o izdanem vizumu za dolgoročno bivanje ali dovoljenju za prebivanje:

(a)informacije o statusu, iz katerih izhaja, da je bil izdan vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje;

(b)kraj in datum odločitve o izdaji vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje;

(c)vrsto izdanega dokumenta (vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje);

(d)številko izdanega vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje;

(e)datum izteka veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje.

Člen 22d

Individualna dokumentacija, ki se oblikuje v nekaterih primerih zavrnitve vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje

Če je bila sprejeta odločitev o zavrnitvi izdaje vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, ker se šteje, da prosilec pomeni grožnjo javnemu redu, notranji varnosti ali javnemu zdravju, ali ker je prosilec predložil dokumente, ki so bili pridobljeni z goljufijo, ponarejeni ali v katere se je posegalo, organ, ki zavrne izdajo, brez odlašanja oblikuje individualno dokumentacijo, ki vsebuje naslednje podatke:

a.priimek, priimek ob rojstvu (prejšnji priimek ali priimki); ime ali imena; spol; datum, kraj in država rojstva;

b.trenutno državljanstvo in državljanstvo ob rojstvu;

c.vrsto in številko potne listine, organ, ki jo je izdal, ter datum izdaje in datum izteka veljavnosti;

d.v primeru mladoletnih oseb priimek in ime ali imena osebe s starševsko avtoriteto ali zakonitega skrbnika prosilca;

e.priimek, ime in naslov fizične osebe, za katero je bila vloga predložena;

f.podobo obraza prosilca, če je mogoče, posneto v živo;

g.dva prstna odtisa prosilca v skladu z zadevno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo;

h.informacije o zavrnitvi izdaje vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, ker se šteje, da prosilec pomeni grožnjo javnemu redu, notranji varnosti ali javnemu zdravju, ali ker je prosilec predložil dokumente, ki so bili pridobljeni z goljufijo, ponarejeni ali v katere se je posegalo;

i.organ, ki je zavrnil izdajo vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, vključno z njegovo lokacijo;

j.kraj in datum sprejetja odločitve o zavrnitvi vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje.

Člen 22e

Podatki, ki se vnesejo glede odvzetega vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje

1. Če je bila sprejeta odločitev o odvzemu dovoljenja za prebivanje ali vizuma za dolgoročno bivanje ali o skrajšanju veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje, organ, ki je sprejel to odločitev, v individualno dokumentacijo vnese naslednje podatke:

(a) informacije o statusu, iz katerih izhaja, da je bil vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje odvzeto ali da je bila skrajšana veljavnost vizuma za dolgoročno bivanje;

(b) organ, ki je odvzel vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje ali ki je skrajšal veljavnost vizuma za dolgoročno bivanje, vključno z lokacijo takega organa;

(d) nov datum izteka veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje, če je to ustrezno;

(e) številko vizumske nalepke, če je bila zaradi skrajšanja veljavnosti izdana nova vizumska nalepka.

2. V individualni dokumentaciji se navedejo tudi razlogi za odvzem vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ali razlogi za skrajšanje veljavnosti takega vizuma v skladu s točko (h) člena 22d.

Člen 22f

Podatki, ki se vnesejo glede vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, katerega veljavnost je bila podaljšana

Če je bila sprejeta odločitev o podaljšanju veljavnosti dovoljenja za prebivanje ali vizuma za dolgoročno bivanje, organ, ki je podaljšal veljavnost dokumenta, v individualno dokumentacijo vnese naslednje podatke:

(a) informacije o statusu, iz katerih izhaja, da je bila veljavnost vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje podaljšana;

(b) organ, ki je podaljšal veljavnost vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, vključno z njegovo lokacijo;

(d) v primeru vizuma za dolgoročno bivanje številko vizumske nalepke, če je bila zaradi podaljšanja veljavnosti izdana nova vizumska nalepka;

(e) datum izteka podaljšanega obdobja.

Člen 22g

Dostop do podatkov za preverjanje vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje na mejnih prehodih na zunanjih mejah

1.Pristojni organi za preverjanje na mejnih prehodih na zunanjih mejah v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 imajo izključno za preverjanje istovetnosti imetnika listine in/ali verodostojnosti in veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ter preverjanje, ali oseba morda pomeni grožnjo javnemu redu, notranji varnosti ali javnemu zdravju katere koli države članice, v skladu s členom 6(1)(e) navedene uredbe dostop do iskanja z uporabo številke dokumenta v povezavi z enim ali več podatki iz člena 22c(2)(a), (b) in (c) te uredbe.

2.Če se pri iskanju na podlagi podatkov iz odstavka 1 izkaže, da so podatki o imetniku dokumenta že vneseni v VIS, ima pristojni organ mejne kontrole pravico do vpogleda v naslednje podatke v individualni dokumentaciji, vendar izključno za namene iz odstavka 1:

(a)informacije o statusu, iz katerih izhaja, ali je bil vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje izdano, odvzeto ali podaljšano;

(b)podatke iz člena 22c(3)(c), (d) in (e);

(c)podatke iz člena 22e(1)(d) in (e), če je ustrezno;

(d)podatke iz člena 22f(d) in (e), če je ustrezno;

(e)fotografije iz člena 22c(2)(f).

Člen 22h

Dostop do podatkov za preverjanje znotraj ozemlja držav članic

1.Organi, pristojni za preverjanje znotraj ozemlja držav članic, in, če je ustrezno, policijski organi imajo v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje na ozemlju države članice izključno za preverjanje istovetnosti imetnika dokumenta in/ali verodostojnosti in veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje ali preverjanje, ali oseba morda pomeni grožnjo javnemu redu, notranji varnosti ali javnemu zdravju katere koli države članice, dostop do iskanja z uporabo številke vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje v povezavi z enim ali več podatki iz člena 22c(2)(a), (b) in (c).

2.Če se pri iskanju na podlagi podatkov iz odstavka 1 izkaže, da so podatki o imetniku dokumenta že vneseni v VIS, ima pristojni organ pravico do vpogleda v naslednje podatke v individualni dokumentaciji in, če je ustrezno, v povezanih dokumentacijah v skladu s členom 22a(4), vendar izključno za namene iz odstavka 1:

(a)informacije o statusu, iz katerih izhaja, ali je bil vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje izdano, odvzeto ali podaljšano;

(b)podatke iz člena 22c(3)(c), (d) in (e);

(c)podatke iz člena 22e(1)(d) in (e), če je ustrezno;

(d)podatke iz člena 22f(d) in (e), če je ustrezno;

(e) fotografije iz člena 22c(2)(f).

Člen 22i

Dostop do podatkov za določanje odgovornosti v primeru prošnje za mednarodno zaščito

1.Organi, pristojni za odločanje o azilu, imajo izključno za določanje države članice, ki je odgovorna za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 604/2013, dostop do iskanja na podlagi prstnih odtisov prosilca za mednarodno zaščito.

Če prstnih odtisov prosilca za mednarodno zaščito ni mogoče uporabiti ali če je iskanje na podlagi prstnih odtisov neuspešno, se iskanje opravi na podlagi številke vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje v povezavi s podatki iz člena 22c(2)(a), (b) in (c).

2.Če se pri iskanju na podlagi podatkov iz odstavka 1 izkaže, da je vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje že vneseno v VIS, ima organ, pristojen za odločanje o azilu, pravico do vpogleda v naslednje podatke v dosjeju in podatke iz točke (g) v zvezi s povezanimi dosjeji zakonca in otrok v skladu s členom 22a(4), vendar izključno za namene iz odstavka 1:

(a) podatke o organu, ki je izdal ali podaljšal vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje;

(b) podatke iz člena 22c(2)(a) in (b);

(d) podatke o obdobju veljavnosti vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje;

(f) podatke o fotografijah iz člena 22c(2)(f);

(g) podatke iz člena 22c(2)(a) in (b) povezanega dosjeja ali dosjejev o zakoncu in otrocih.

3.Vpogled v VIS na podlagi odstavkov 1 in 2 tega člena lahko opravijo le imenovani nacionalni organi iz člena 27 Uredbe (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta*.

Člen 22j

Dostop do podatkov za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito

1.Organi, pristojni za odločanje o azilu, imajo v skladu s členom 27 Uredbe (EU) št. 603/2013 izključno za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito dostop do iskanja na podlagi prstnih odtisov prosilca za mednarodno zaščito.

Če prstnih odtisov prosilca za mednarodno zaščito ni mogoče uporabiti ali če je iskanje na podlagi prstnih odtisov neuspešno, se iskanje opravi na podlagi številke vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje v povezavi s podatki iz člena 22c(2)(a), (b) in (c) ali kombinacijo podatkov iz člena 22d(a), (b), (c) in (f).

2.Če se pri iskanju na podlagi podatkov iz odstavka 1 izkaže, da so podatki o prosilcu za mednarodno zaščito že vneseni v VIS, ima organ, pristojen za odločanje o azilu, pravico do vpogleda v podatke, vnesene v zvezi s katerim koli vizumom za dolgoročno bivanje ali dovoljenjem za prebivanje, ki je bilo izdano, zavrnjeno, odvzeto ali podaljšano, in določene v členih 22c, 22d, 22e in 22f, o prosilcu in iz povezanih dosjejev prosilca v skladu s členom 22a(3), vendar izključno za namen iz odstavka 1.

3.Vpogled v VIS na podlagi odstavkov 1 in 2 tega člena lahko opravijo le imenovani nacionalni organi iz člena 27 Uredbe (EU) št. 603/2013.

POGLAVJE IIIb

Postopek in pogoji za dostop do VIS zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj

Člen 22k
Imenovani organi držav članic

1.Države članice imenujejo organe, ki so upravičeni do vpogleda v podatke, shranjene v VIS, za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj.

2.Vsaka država članica vodi seznam imenovanih organov. Vsaka država članica uradno obvesti agencijo eu-LISA in Komisijo o svojih imenovanih organih, uradno obvestilo pa lahko kadar koli spremeni ali nadomesti.

3.Vsaka država članica imenuje osrednjo točko dostopa, ki ima dostop do VIS. V okviru osrednje točke dostopa se preveri, ali so pogoji za zahtevo za dostop do VIS iz člena 22n izpolnjeni.Imenovani organ in osrednja točka dostopa sta lahko dela iste organizacije, če je to dovoljeno v okviru nacionalnega prava, vendar osrednja točka dostopa pri opravljanju nalog na podlagi te uredbe deluje popolnoma neodvisno od imenovanih organov. Osrednja točka dostopa je ločena od imenovanih organov in od njih ne prejema navodil v zvezi z izidom preverjanja, ki ga mora izvajati neodvisno.

Države članice lahko v skladu z njihovo organizacijsko in upravno strukturo ter v okviru izpolnjevanja svojih ustavnih ali pravnih zahtev imenujejo več osrednjih točk dostopa.

4.Vsaka država članica uradno obvesti agencijo eu-LISA in Komisijo o svoji osrednji točki dostopa, uradno obvestilo pa lahko kadar koli spremeni ali nadomesti.

5.Vsaka država članica na nacionalni ravni vodi seznam operativnih enot v okviru imenovanih organov, ki so pooblaščene, da prek osrednjih točk dostopa zahtevajo dostop do podatkov v VIS.

6.Dostop do VIS ima v skladu s členoma 22m in 22n samo ustrezno pooblaščeno osebje osrednjih točk dostopa.

Člen 22l
Europol

1.Europol imenuje eno od svojih operativnih enot za „imenovani organ Europola“ in jo pooblasti, da lahko zahteva dostop do VIS prek imenovane osrednje točke dostopa do VIS iz odstavka 2, da se podprejo in okrepijo ukrepi držav članic pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj.

2.Europol imenuje posebno enoto, ki jo sestavljajo ustrezno pooblaščeni uradniki Europola, da deluje kot osrednja točka dostopa. V okviru osrednje točke dostopa se preveri, ali so pogoji za zahtevo za dostop do VIS iz člena 22p izpolnjeni.Osrednja točka dostopa pri opravljanju nalog na podlagi te uredbe deluje neodvisno in od imenovanega organa Europola iz odstavka 1 ne prejema navodil v zvezi z izidom preverjanja.

Člen 22m
Postopek za dostop do VIS zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj

1.Operativne enote iz člena 22k(5) osrednjim točkam dostopa iz člena 22k(3) predložijo obrazloženo elektronsko ali pisno zahtevo za dostop do podatkov, shranjenih v VIS. Osrednje točke dostopa po prejemu zahteve za dostop preverijo, ali so izpolnjeni pogoji za dostop iz člena 22n. Če so izpolnjeni, osrednje točke dostopa obdelajo zahteve. Podatki iz VIS, do katerih se dostopa, se operativnim enotam iz člena 22k(5) pošljejo tako, da varnost podatkov ni ogrožena.

2.V zelo nujnih primerih, kadar je treba preprečiti neposredno nevarnost za življenje osebe, povezano s terorističnim kaznivim dejanjem ali drugim hudim kaznivim dejanjem, osrednja točka dostopa nemudoma obdela zahtevo in šele naknadno preveri, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 22n, vključno s tem, ali je dejansko šlo za nujni primer. Naknadno preverjanje se izvede brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje sedem delovnih dni po obdelavi zahteve.

3.Kadar se na podlagi naknadnega preverjanja ugotovi, da dostop do podatkov iz VIS ni bil upravičen, vsi organi, ki so dostopali do takih podatkov, te informacije izbrišejo in o izbrisu obvestijo osrednje točke dostopa.

Člen 22n
Pogoji dostopa imenovanih organov držav članic do podatkov iz VIS

1.Imenovani organi imajo dostop do VIS za vpogled, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)dostop zaradi vpogleda je nujen in sorazmeren za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj;

(b)dostop zaradi vpogleda je v posamezni zadevi nujen in sorazmeren;

(c)obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bo vpogled v podatke iz VIS znatno pripomogel k preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju katerega koli zadevnega kaznivega dejanja, zlasti kadar obstaja utemeljen sum, da osumljenec, storilec ali žrtev terorističnega kaznivega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja spada v eno od kategorij, ki jih zajema ta uredba;

(d)če je bila poizvedba v skupnem odložišču podatkov o identiteti opravljena v skladu s členom 22 Uredbe (EU) 2018/XX [o interoperabilnosti], iz prejetega odgovora, kot je določeno v odstavku 5 člena 22 navedene uredbe, izhaja, da so podatki shranjeni v VIS.

2.Izpolnitev pogoja iz točke (d) odstavka 1 se ne zahteva v primerih, ko je dostop do VIS potreben kot orodje za vpogled v zgodovino vizuma ali obdobja dovoljenega bivanja na ozemlju držav članic znanega osumljenca, storilca ali domnevne žrtve terorističnega kaznivega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja.

3.Vpogled v VIS se omeji na iskanje na podlagi katerega koli od naslednjih podatkov v individualni dokumentaciji:

(a)priimek, ime ali imena, datum rojstva, državljanstvo ali državljanstva in/ali spol;

(b)vrsta in številka potne listine ali potnih listin, tričrkovna oznaka države članice izdajateljice in datum izteka veljavnosti potne listine;

(c)številka vizumske nalepk ali številka vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje in datum izteka veljavnosti vizuma, vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, kot je ustrezno;

(d)prstni odtisi, vključno s sledmi prstnih odtisov;

(e)podoba obraza.

4.V primeru zadetka pri vpogledu v VIS se omogoči dostop do podatkov iz odstavka 3 ter vseh drugih podatkov iz individualne dokumentacije, vključno s podatki, vnesenimi v zvezi katerim koli izdanim, zavrnjenim, razveljavljenim ali preklicanim dokumentom ali dokumentom, ki mu je bila veljavnost podaljšana. Dostop do podatkov iz točke (4)(l) člena 9, kot so zapisani v dosjeju, se omogoči le, če je bila predložena izrecna obrazložena zahteva za vpogled v navedene podatke in če je bila taka zahteva odobrena z neodvisnim preverjanjem.

Člen 22o

Dostop do VIS za ugotavljanje istovetnosti oseb v posebnih okoliščinah

Z odstopanjem od člena 22n(1) se od imenovanih organov ne zahteva izpolnjevanje pogojev iz navedenega odstavka za dostop do VIS za ugotavljanje istovetnosti pogrešanih ali ugrabljenih oseb ali oseb, ki so bile opredeljene kot žrtve trgovine z ljudmi, glede katerih obstajajo utemeljeni razlogi, da bo vpogled v podatke iz VIS pripomogel k ugotavljanju njihove istovetnosti in/ali pripomogel k preiskovanju posebnih primerov trgovine z ljudmi. V takih primerih lahko imenovani organi po VIS iščejo na podlagi prstnih odtisov navedenih oseb.

Če prstnih odtisov navedenih oseb ni mogoče uporabiti ali če je iskanje na podlagi prstnih odtisih neuspešno, se iskanje izvede na podlagi podatkov iz točk (a) in (b) člena 9(4).

V primeru zadetka pri vpogledu v VIS se omogoči dostop do katerih koli podatkov iz člena 9 ter do podatkov iz člena 8(3) in (4).

Člen 22p
Postopek in pogoji za dostop Europola do podatkov iz VIS

1.Europol ima pravico do vpogleda v VIS, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) vpogled je nujen in sorazmeren, da se podprejo in okrepijo ukrepi držav članic za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, ki spadajo v okvir pooblastil Europola;

(b) vpogled je nujen in sorazmeren v posameznem primeru;

(c) obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bo vpogled v podatke iz VIS znatno pripomogel k preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju katerega koli zadevnega kaznivega dejanja, zlasti kadar obstaja utemeljen sum, da osumljenec, storilec ali žrtev terorističnega kaznivega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja spada v eno od kategorij, ki jih zajema ta uredba;

(d) če je bila poizvedba v skupnem odložišču podatkov o identiteti opravljena v skladu s členom 22 Uredbe (EU) 2018/XX [o interoperabilnosti], iz prejetega odgovora, kot je določeno v členu 22(3) navedene uredbe, izhaja, da so podatki shranjeni v VIS.

2.Ustrezno se uporabljajo pogoji iz člena 22n(2), (3) in (4).

3.Imenovani organ Europola lahko svoji osrednji točki dostopa iz člena 22k(3) predloži obrazloženo elektronsko zahtevo za vpogled v vse podatke ali v posamezen nabor podatkov, shranjenih v VIS. Osrednja točka dostopa Europola po prejemu zahteve za dostop preveri, ali so izpolnjeni pogoji za dostop iz odstavkov 1 in 2. Če so izpolnjeni vsi pogoji za dostop, ustrezno pooblaščeno osebje osrednjih točk dostopa obdela zahteve. Podatki iz VIS, do katerih se dostopa, se operativnim enotam iz člena 22l(1) pošljejo tako, da varnost podatkov ni ogrožena.

4.Obdelavo informacij, ki jih Europol pridobi z vpogledom v podatke iz VIS, mora odobriti država članica izvora. Navedena odobritev se pridobi prek nacionalne enote Europola v zadevni državi članici.

Člen 22q
Vodenje dnevnika in dokumentacija

1.Vse države članice in Europol zagotovijo, da se vodi dnevnik ali drug postopek dokumentiranja glede vseh postopkov obdelave podatkov, ki izhajajo iz zahtev za dostop do VIS v skladu s poglavjem IIIc, in sicer za preverjanje dopustnosti zahteve, spremljanje zakonitosti obdelave podatkov, celovitosti in varstva podatkov ter notranje spremljanje.

2.Dnevnik ali dokumentacija v vseh primerih vsebuje:

(a)natančen namen zahteve za dostop do podatkov iz VIS, vključno z zadevnim terorističnim kaznivim dejanjem ali drugim hudim kaznivim dejanjem, in – v primeru Europola – natančen namen zahteve za dostop;

(b)sklic na nacionalno podatkovno zbirko;

(c)datum in točno uro, ko je osrednja točka dostopa vložila zahtevo za dostop do centralnega sistema VIS;

(d)naziv organa, ki je zahteval dostop zaradi vpogleda;

(e)odločitev v zvezi z naknadnim preverjanjem, če je ustrezno;

(f)podatke, uporabljene za vpogled;

(g)edinstveno uporabniško identiteto uradnika, ki je opravil iskanje, in uradnika, ki je dal nalog za iskanje, v skladu z nacionalnimi pravili ali Uredbo (EU) 2016/794.

3.Dnevniki in dokumentacija se lahko uporabljajo zgolj za spremljanje zakonitosti obdelave podatkov ter zagotavljanje celovitosti in varnosti podatkov. Za spremljanje in oceno iz člena 50 te uredbe se lahko uporabljajo le dnevniki, ki ne vsebujejo osebnih podatkov. Nadzorni organ, ustanovljen v skladu s členom 41(1) Direktive (EU) 2016/680 ter odgovoren za preverjanje dopustnosti zahteve in spremljanje zakonitosti obdelave podatkov ter celovitosti in varnosti podatkov, ima za opravljanje svojih nalog na svojo zahtevo dostop do navedenih dnevnikov.

Člen 22r

Pogoji dostopa do podatkov iz VIS s strani imenovanih organov države članice, za katero ta uredba še ni začela veljati

1.Imenovani organi države članice, za katero ta uredba še ni začela veljati, imajo dostop do VIS za vpogled, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)dostop je v okviru njihovih pristojnosti;

(b)za dostop veljajo enaki pogoji, kot so določeni v členu 22n(1);

(c)dostop temelji na predhodni, ustrezno obrazloženi pisni ali elektronski zahtevi, naslovljeni na imenovani organ države članice, v kateri se ta uredba uporablja; navedeni organ nato od nacionalnih osrednjih točk dostopa zahteva vpogled v VIS.

2.Država članica, za katero ta uredba še ni začela veljati, da svoje informacije o vizumih na voljo državam članicam, v katerih se ta uredba uporablja, na podlagi ustrezno obrazložene pisne ali elektronske zahteve in ob izpolnjevanju pogojev iz člena 22n(1).

_____________

* Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 180, 29.6.2013, str. 1).“

Člen 2
Spremembe Odločbe Sveta 2004/512/ES

Člen 1(2) Odločbe Sveta 2004/512/ES se nadomesti z naslednjim:

„2. Vizumski informacijski sistem temelji na centralizirani arhitekturi in ga sestavljajo:

(a) skupno odložišče podatkov o identiteti iz [člena 17(2)(a) Uredbe (EU) 2018/XX o interoperabilnosti],

(b) centralni informacijski sistem (v nadaljnjem besedilu: centralni vizumski informacijski sistem (VIS)),

(c) vmesnik v vsaki državi članici (v nadaljnjem besedilu: nacionalni vmesnik (NI-VIS)), ki zagotavlja povezavo z ustreznim osrednjim nacionalnim organom zadevne države članice, ali nacionalni enotni vmesnik (NUI) v vsaki državi članici, ki temelji na skupnih tehničnih specifikacijah, je v vseh državah članicah enak in omogoča povezavo centralnega sistema z nacionalnimi infrastrukturami v državah članicah,

(d) komunikacijska infrastruktura med VIS in nacionalnimi vmesniki,

(e) varni komunikacijski kanal med VIS in centralnim sistemom SVI,

(f) varna komunikacijska infrastruktura med centralnim sistemom VIS in osrednjimi infrastrukturami Evropskega iskalnega portala, vzpostavljenega s [členom 6 Uredbe (EU) 2017/XX o interoperabilnosti], skupne storitve za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov, vzpostavljene s [členom 12 Uredbe (EU) 2017/XX o interoperabilnosti], skupno odložišče podatkov o identiteti, vzpostavljeno s [členom 17 Uredbe (EU) 2017/XX o interoperabilnosti], in detektor več identitet (MID), vzpostavljen s [členom 25 Uredbe (EU) 2017/XX o interoperabilnosti];

(g) mehanizem posvetovanja o vlogah in izmenjavi informacij med osrednjimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov (VISMail);

(h) prehod za prevoznike;

(i) varna spletna storitev, ki omogoča komunikacijo med VIS na eni strani ter prehodom za prevoznike in mednarodnimi sistemi (Interpolovi sistemi/podatkovne zbirke) na drugi strani;

(j) register podatkov za namene priprave poročil in statistične namene.

Centralni sistem, nacionalni enotni vmesniki, spletna storitev, prehod za prevoznike in komunikacijska infrastruktura VIS si bodo, kolikor je to tehnično mogoče, delili in ponovno uporabljali komponente strojne in programske opreme osrednjega sistema SVI, nacionalnih enotnih vmesnikov sistema SVI, prehoda za prevoznike v sistemu ETIAS, spletne storitve v sistemu SVI oziroma komunikacijske infrastrukture v sistemu SVI.“

Člen 3
Spremembe Uredbe (EU) št. 810/2009

Uredba (EU) št. 810/2009 se spremeni:

(1)v členu 10(3) se točka (c) nadomesti z naslednjo:

„(c) predloži fotografijo v skladu s standardi iz Uredbe (ES) št. 1683/95 ali ob prvi vlogi in nato vsaj vsakih 59 mesecev po njej v skladu s standardi iz člena 13 te uredbe.“;

(2)člen 13 se spremeni:

(a) v odstavku 2 se prva alinea nadomesti z naslednjo:

„– fotografija, posneta v živo in digitalno zapisana ob predložitvi vloge;“;

(b) v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Če so bili prstni odtisi in dovolj kakovostna fotografija prosilca, posneta v živo, odvzeti in vneseni v VIS kot del vloge, predložene manj kot 59 mesecev pred datumom nove vloge, se lahko navedeni [podatki] prenesejo v naslednjo vlogo.“;

„(a) otroci, mlajši od šest let;“;

(d) odstavek 8 se črta;

(3)člen 21 se spremeni:

(a) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Za vsako vlogo se vpogled v VIS opravi v skladu s členom 8(2) ter členoma 15 in 9a Uredbe (ES) št. 767/2008. Države članice zagotovijo, da se v celoti uporabljajo vsa iskalna merila v skladu z navedenimi členi, da se izognejo neutemeljenim zavrnitvam in napačnim identifikacijam.“;

(b) vstavita se naslednja odstavka 3a in 3b:

„3a. Konzulat pri oceni vstopnih pogojev iz odstavka 3 upošteva rezultat preverjanj na podlagi člena 9c Uredbe (ES) št. 767/2008 v naslednjih podatkovnih zbirkah:

(a)sistemu SIS in Interpolovi podatkovni zbirki o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih, da se preveri, ali se potna listina, uporabljena v vlogi, ujema s potno listino, ki je prijavljena kot izgubljena, ukradena ali preklicana, in ali se potna listina, uporabljena v vlogi, ujema s potno listino, vneseno v dosje v Interpolovi zbirki potovalnih dokumentov, povezanih z razpisi ukrepov;

(b)centralnem sistemu ETIAS, da se preveri, ali se prosilec ujema s prosilcem iz zavrnjene, preklicane ali razveljavljene vloge za odobritev potovanja;

(c)sistemu VIS, da se preveri, ali se podatki v vlogi v zvezi s potno listino ujemajo z drugo vlogo za izdajo vizuma, povezano z drugačnimi podatki o identifikaciji, in ali je bila prosilcu izdana odločitev o zavrnitvi, preklicu ali razveljavitvi vizuma za kratkoročno bivanje;

(d)sistemu SVI, da se preveri, ali je prosilec trenutno prijavljen kot oseba, ki je prekoračila dovoljeni čas bivanja, ali je bil kot taka oseba prijavljen v preteklosti oziroma ali mu je bil v preteklosti zavrnjen vstop;

(e)sistemu Eurodac, da se preveri, ali je bila v zvezi s prosilcem umaknjena prošnja za mednarodno zaščito oziroma ali mu je bila ta zavrnjena;

(f)podatkih Europola, da se preveri, ali se podatki v vlogi ujemajo s podatki v tej podatkovni zbirki;

(g)sistemu ECRIS-TCN, da se preveri, ali se prosilec ujema z osebo, katere podatki so zapisani v tej podatkovni zbirki v zvezi s terorističnimi kaznivimi dejanji ali drugimi hudimi kaznivimi dejanji;

(h)sistemu SIS, da se preveri, ali za prosilca velja razpis ukrepa, s katerim se zahteva njegovo prijetje zaradi predaje na podlagi evropskega naloga za prijetje ali s katerim se zahteva njegovo prijetje zaradi izročitve.

Konzulat ima dostop do dosjeja in povezanih dosjejev, če ti obstajajo, ter do vseh rezultatov preverjanj na podlagi člena 9c Uredbe (ES) št. 767/2008.

3b. Organ, pristojen za izdajo vizumov, preveri detektor več identitet in skupno odložišče podatkov o identiteti iz člena 4(35) Uredbe (EU) 2018/XX [o interoperabilnosti] ali SIS ali oba, da oceni razlike med povezanimi identitetami, ter opravi dodatna potrebna preverjanja, da se lahko odloči o statusu in barvi povezave ter o izdaji ali zavrnitvi vizuma zadevni osebi.

V skladu s členom 59(1) Uredbe (EU) 2018/XX [o interoperabilnosti] se ta odstavek uporablja šele od začetka delovanja detektorja več identitet.“;

„4. Konzulat na podlagi informacij, pridobljenih iz sistema vstopa/izstopa, preveri, ali prosilec z nameravanim bivanjem ne bo presegel najdaljšega dovoljenega bivanja na ozemlju države članice, ne glede na morebitno dovoljeno bivanje na podlagi nacionalnega vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, ki ga je izdala druga država članica.“;

(4)vstavi se naslednji člen 21a:

„Člen 21a

Kazalniki posebnih tveganj

1.Ocena varnostnega tveganja ali tveganja nezakonitega priseljevanja ali visokega epidemiološkega tveganja temelji na:

(a)statističnih podatkih iz sistema vstopa/izstopa, iz katerih izhaja neobičajno število oseb, ki prekoračijo dovoljeni čas bivanja, in zavrnitev vstopa posamezni skupini potnikov, ki jim je bil izdan vizum;

(b)statističnih podatkih iz VIS v skladu s členom 45a, iz katerih izhaja neobičajna stopnja zavrnitev vlog za izdajo vizumov zaradi nedovoljenih migracij, varnostnih tveganj ali tveganj, povezanih z javnim zdravjem, ki se nanašajo na posebno skupino potnikov;

(c)statističnih podatkov iz VIS v skladu s členom 45a in iz sistema vstopa/izstopa, iz katerih izhajajo korelacije med informacijami, zbranimi na podlagi obrazca za vlogo, in prekoračitvami obdobja dovoljenega bivanja ali zavrnitvami vstopa;

(d)informacijah, podprtih z dejanskimi elementi in elementi, ki temeljijo na dokazih, ki jih države članice predložijo glede posebnih kazalnikov varnostnega tveganja ali groženj, ki jih ugotovi navedena država članica;

(e)informacijah, podprtih z dejanskimi elementi in elementi, ki temeljijo na dokazih, ki jih države članice predložijo glede neobičajnega števila oseb, ki prekoračijo dovoljeni čas bivanja, in zavrnitev vstopa posamezni skupini potnikov za navedeno državo članico;

(f)informacijah glede posebnih visokih epidemioloških tveganj, ki jih predložijo države članice, ter informacijah o epidemiološkem spremljanju in ocenah tveganja, ki jih predloži Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), ter izbruhih bolezni, o katerih poroča Svetovna zdravstvena organizacija (SZO).

2.Komisija sprejme izvedbeni akt, v katerem opredeli tveganja iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).

3.Na podlagi posebnih tveganj, opredeljenih v skladu z odstavkom 2, se vzpostavijo kazalniki posebnih tveganj, ki so sestavljeni iz kombinacij podatkov, vključno z enim ali več od naslednjega:

(a)starostna skupina, spol, državljanstvo;

(b)država in kraj prebivališča;

(c)namembna država članica (namembne države članice);

(d)država članica prvega vstopa;

(e)namen potovanja;

(f)sedanji poklic.

4.Kazalniki posebnih tveganj so ciljno usmerjeni in sorazmerni. Nikakor ne temeljijo samo na spolu ali starosti osebe. Nikakor ne temeljijo na informacijah, ki razkrivajo raso, barvo kože, narodnost ali družbeno poreklo, genetske značilnosti, jezik, politično ali kakršno koli drugo mnenje, versko ali filozofsko prepričanje osebe, njeno članstvo v sindikatu, pripadnost narodnostni manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost ali spolno usmerjenost.

5.Komisija opredeli kazalnike posebnih tveganj z izvedbenim aktom. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).

6.Kazalnike posebnih tveganj uporabijo organi, pristojni za izdajo vizumov, ko ocenjujejo, ali prosilec pomeni tveganje za nezakonito priseljevanje, tveganje za varnost držav članic ali visoko epidemiološko tveganje v skladu s členom 21(1).

7.Komisija redno preverja posebna tveganja in kazalnike posebnih tveganj.“;

(5)člen 46 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 46
Zbiranje statističnih podatkov

Komisija do 1. marca vsako leto objavi nabor naslednjih letnih statističnih podatkov o vizumih po posameznem konzulatu in mejnem prehodu, kjer posamezne države članice obravnavajo vloge za izdajo vizuma:

(a)število letaliških tranzitnih vizumov, za katere so bile vložene vloge, ter izdanih in zavrnjenih letaliških tranzitnih vizumov;

(b)število enotnih vizumov za enkratni vstop in vizumov za večkratni vstop, za katere so bile vložene vloge, ter izdanih (glede na obdobje trajanja: 1, 2, 3, 4 in 5 let) in zavrnjenih takšnih vizumov;

(c)število izdanih vizumov z omejeno ozemeljsko veljavnostjo.

Statistični podatki se zberejo na podlagi poročil, ki jih pripravi centralni register podatkov VIS v skladu s členom 45a Uredbe (ES) št. 767/2008.“;

(6)v členu 57 se črtata odstavka 3 in 4.

Člen 4
Spremembe Uredbe (EU) 2017/2226

Uredba (EU) 2017/2226 se spremeni:

(1)v členu 9(2) se doda naslednji pododstavek:

„V SVI se zagotovi funkcija centraliziranega upravljanja tega seznama. Podrobna pravila o upravljanju te funkcije se določijo z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 68(2) te uredbe.“;

(2)v členu 13 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Prevozniki za izpolnjevanje obveznosti iz točke (b) člena 26(1) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma uporabljajo spletno storitev za preverjanje, ali je vizum za kratkoročno bivanje veljaven, vključno s tem, ali je že bilo izkoriščeno dovoljeno število vstopov oziroma ali je imetnik že izkoristil obdobje dovoljenega bivanja oziroma, če je ustrezno, ali je vizum veljaven za ozemlje namembnega pristanišča navedenega potovanja. Prevozniki predložijo podatke iz točk (a), (b) in (c) člena 16(1) te uredbe. Na tej podlagi prevozniki prek spletne storitve prejmejo odgovor OK/NOT OK. Prevozniki lahko poslane informacije in prejet odgovor shranijo v skladu s pravom, ki se uporablja. Prevozniki vzpostavijo avtentikacijsko shemo, s katero zagotovijo, da lahko do spletne storitve dostopa samo pooblaščeno osebje. Odgovora OK/NOT OK ni mogoče šteti za odločitev o dovolitvi ali zavrnitvi vstopa v skladu z Uredbo (EU) 2016/399.“;

(3)v členu 35(4) se črta izraz „prek infrastrukture VIS“.

Člen 5
Spremembe Uredbe (EU) 2016/399

Uredba (EU) 2016/399 se spremeni:

(1)v členu 8(3) se doda naslednja točka (ba):

„(ba) če je državljan tretje države imetnik vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje, temeljita kontrola pri vstopu vključuje tudi preverjanje istovetnosti imetnika vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje in verodostojnosti take listine z iskanjem podatkov v vizumskem informacijskem sistemu (VIS) v skladu s členom 22g Uredbe (ES) št. 767/2008;

če je preverjanje imetnika listine ali same listine v skladu s členom 22g navedene uredbe, kot je ustrezno, neuspešno ali če obstajajo dvomi glede istovetnosti imetnika, verodostojnosti listine in/ali potne listine, ustrezno pooblaščeno osebje navedenih pristojnih organov preveri čip listine.“;

(2)v členu 8(3) se črtajo točke od (c) do (f).

Člen 7
Spremembe Uredbe (EU) XXX o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU (meje in vizumi) [uredba o interoperabilnosti]

Uredba (EU) XXX o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU (meje in vizumi) [uredba o interoperabilnosti] se spremeni:

(1)v členu 13(1) se točka (b) nadomesti z naslednjo:

„(b) podatkov iz člena 9(6), člena 22c(2)(f) in (g) ter člena 22d(f) in (g) Uredbe (ES) št. 767/2008;“;

(2)v členu 18(1) se točka (b) nadomesti z naslednjo:

„(b) podatke iz člena 9(4)(a), (b) in (c), člena 9(5) in (6), člena 22c(2)(a) do (cc), (f) in (g) ter člena 22d(a), (b), (c), (f) in (g) Uredbe (ES) št. 767/2008;“;

(3)v členu 26(1) se točka (b) nadomesti z naslednjo:

„(b) pristojnim organom iz člena 6(1) in (2) Uredbe (ES) št. 767/2008 pri pripravi ali posodobitvi dosjeja ali individualne dokumentacije v VIS v skladu s členom 8 ali 22a Uredbe (ES) št. 767/2008;“;

(4)člen 27 se spremeni:

(a) v odstavku 1 se točka (b) nadomesti z naslednjo:

„(b) pripravi ali posodobitvi dosjeja ali individualne dokumentacije v VIS v skladu s členom 8 ali 22a Uredbe (ES) št. 767/2008;“;

(b) v odstavku 3 se točka (b) nadomesti z naslednjo:

„(b) priimka, imena (rojstnega imena), datuma rojstva, spola in državljanstva, kakor je določeno v členu 9(4)(a), členu 22c(2)(a) in členu 22d(a) Uredbe (ES) št. 767/2008;“;

(4)v členu 29(1) se točka (b) nadomesti z naslednjo:

„(b) pristojne organe iz člena 6(1) in (2) Uredbe (ES) št. 767/2008 za zadetke pri pripravi ali posodobitvi dosjeja ali individualne dokumentacije v VIS v skladu s členom 8 ali 22a Uredbe (ES) št. 767/2008;“.

Člen 8
Razveljavitev Sklepa Sveta 2008/633/PNZ

Sklep Sveta 2008/633/PNZ se razveljavi. Sklicevanja na Sklep Sveta 2008/633/PNZ se štejejo za sklicevanja na Uredbo (ES) št. 767/2008 in se razlagajo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge 2.

Člen 9
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja politike

1.3Vrsta predloga/pobude

1.4Cilji

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.6Trajanje ukrepa in finančne posledice

1.7Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Upravljavski in kontrolni sistem

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) in Uredbe (ES) št. 810/2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik)

1.2Zadevna področja politike

Področje notranjih zadev

1.3Vrsta predloga/pobude

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 75

☒ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep

1.4Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1Zahteve, ki jih je treba izpolniti kratkoročno ali dolgoročno

(1) Prispevati k pomoči pri ugotavljanju istovetnosti in vračanju državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop na ozemlje držav članic, bivanje ali prebivanje na tem ozemlju, v skladu z direktivo o vračanju;

(2) izboljšati učinkovitost VIS za olajšanje postopkov vračanja;

(3) bolje izpolnjevati cilje VIS (olajšati boj proti goljufijam, olajšati preverjanje na mejnih prehodih na zunanjih mejah, olajšati uporabo uredbe Dublin II);

(4) podpreti preprečevanje trgovine z otroki in boj proti njej ter ugotavljanje istovetnosti/preverjanje istovetnosti otrok, državljanov tretjih držav;

(5) olajšati in okrepiti preverjanja na mejnih prehodih na zunanjih mejah in znotraj ozemelj držav članic;

(6) izboljšati notranjo varnost schengenskega območja z olajšanjem izmenjave informacij med državami članicami o državljanih tretjih držav, ki imajo vizum za dolgoročno bivanje ali dovoljenje za prebivanje ali ki so vložili vlogo zanj;

(7) prispevati k preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj;

(8) zbirati statistične podatke v podporo pripravi migracijske politike Evropske unije na podlagi dokazov;

(9) uvesti enak standard postopkovnega iskanja in drugih ključnih sistemskih elementov vizumske politike, s čimer bi se zmanjšalo breme držav članic in prispevalo k cilju skupne vizumske politike.

1.4.2Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. usklajevalnih koristi, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Razlogi za ukrepanje na evropski ravni (predhodno)

Ciljev revidirane Uredbe VIS, in sicer vzpostavitve skupnega sistema in oblikovanja skupnih postopkov za izmenjavo podatkov o vizumih med državami članicami, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, zato jih je zaradi obsega in vpliva ukrepov lažje doseči na ravni EU. Nadaljnje izboljšanje teh skupnih postopkov in pravil o izmenjavi podatkov zato zahteva ukrepanje EU.

Malo verjetno je, da bodo opredeljene težave v bližnji prihodnosti izginile, poleg tega pa se neposredno nanašajo na sedanje določbe o VIS. Spremembe pravnega okvira VIS in z njim povezane zakonodaje so mogoče le na ravni EU. Zaradi obsega, učinkov in vplivov predvidenih ukrepov se lahko temeljni cilji učinkovito in sistematično dosežejo le na ravni EU. Zlasti glede kopij potnih listin in odvzema prstih odtisov mladoletnikov bo iz naknadne analize možnosti nadalje razvidno, da ukrepi, ki niso izvedeni na ravni EU, težave ne morejo zadostno obravnavati, saj ta zahteva rešitev na podlagi centraliziranega shranjevanja in dostopa do podatkov, ki ju nobena država članica sama ne more doseči. Zlasti glede težave z vizumi za dolgoročno bivanje in dovoljenji za prebivanje je več kot 90 % držav članic, s katerimi so bila opravljena posvetovanja, menilo, da je za obravnavo informacijske vrzeli potreben zakonodajni odziv EU. Preverjanja migracij in varnostni pregledi po svoji naravi temeljijo na takojšnjem dostopu do informacij vseh drugih držav članic, kar je mogoče doseči le z ukrepom EU.

S pobudo se bodo pravila o VIS nadalje razvila in izboljšala, kar pomeni najvišjo stopnjo harmoniziranih pravil, ki jih države članice s samostojnim ukrepanjem ne morejo doseči, saj jih je mogoče obravnavati le na ravni EU.

Pričakovana ustvarjena dodana vrednost EU (naknadno)

VIS je glavna podatkovna zbirka v Evropi, ki vsebuje podatke o državljanih tretjih držav, ki potrebujejo vizum. VIS je zato nepogrešljiv pri podpiranju nadzora zunanjih meja in preverjanja migrantov brez urejenega statusa, ki so na nacionalnem ozemlju. Cilji tega predloga se nanašajo na tehnične izboljšave za povečanje učinkovitosti in uspešnosti sistema ter uskladitev njegove uporabe v sodelujočih državah članicah. Zaradi nadnacionalne narave teh ciljev in zaradi izzivov pri zagotavljanju uspešne izmenjave informacij za boj proti vse različnejšim grožnjam je EU v najboljšem položaju, da predlaga rešitve za te težave. Ciljev izboljšanja učinkovitosti in usklajene uporabe VIS, torej povečanja obsega, kakovosti in hitrosti izmenjave informacij prek centraliziranega obsežnega informacijskega sistema, ki ga upravlja regulativna agencija (eu-LISA), države članice ne morejo doseči same, zato je potrebno ukrepanje na ravni EU. Če se ugotovljena vprašanja ne bodo obravnavala, bo VIS še naprej deloval v skladu s sedanjimi pravili, pri čemer pa bodo priložnosti za doseganje največje možne učinkovitosti sistema in dodane vrednosti EU, ki so bile ugotovljene med oceno VIS in njegove uporabe v državah članicah, ostale neizkoriščene.

Države članice se glede odvzema prstnih odtisov prosilcev za izdajo vizuma, ki so mlajši od 12 let, ne morejo enostransko odločiti spremeniti sistema, saj je v Uredbi VIS že določenih več pravil.

Nacionalno ukrepanje je možno in zaželeno pri prizadevanjih za boljše sodelovanje tretjih držav glede vračanja migrantov brez urejenega statusa. Kljub temu pa ni verjetno, da bi katera koli taka dejavnost dosegla enak učinek kot razpoložljivost potnih listin v VIS za ustrezno utemeljene namene.

Glede vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje je malo verjetno, da bi bilo mogoče težavo obravnavati z nacionalnimi ukrepi; države članice bi lahko ukrepale samostojno s krepitvijo svojih listin, svojih postopkov izdaje, preverjanj listin na mejnih prehodih ali s krepitvijo ali sistematizacijo dvostranskega sodelovanja. Ta pristop pa ne bi celovito obravnaval opredeljene informacijske vrzeli, kot je nadalje opisano v oceni učinka.

Glede samodejnega preverjanja v drugih podatkovnih zbirkah lahko države članice same razvijejo rešitve glede vpogleda v svoje nacionalne podatkovne zbirke, podatkovne zbirke EU in mednarodne podatkovne zbirke. Vendar je harmonizacija navedenih pravil na ravni EU boljša rešitev, da se državam članicam omogoči usklajena uporaba skupnih schengenskih pravil.

1.4.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Glavna spoznanja pri razvoju druge generacije schengenskega informacijskega sistema in vizumskega informacijskega sistema so:

1. Razvojna faza bi se morala začeti šele po popolni opredelitvi tehničnih in operativnih zahtev. VIS ne bo posodobljen, če ne bodo dokončno sprejeti temeljni pravni instrumenti, ki določajo njegov namen, obseg, funkcije in tehnične podrobnosti.

2. Komisija je opravila in še opravlja vrsto posvetovanj z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, vključno s predstavniki odbora za SISVIS v skladu s postopkom v odboru in skupino za stike v zvezi z direktivo o vračanju. O spremembah, predlaganih v tej uredbi, se je celovito in pregledno razpravljalo na namenskih srečanjih in delavnicah. Poleg tega je Komisija interno vzpostavila usmerjevalno skupino med službami, ki jo sestavljajo Generalni sekretariat ter generalni direktorati za migracije, notranje zadeve in pravosodje. Ta usmerjevalna skupina je spremljala ocenjevanje in po potrebi zagotovila smernice. Komisija je poleg tega izvedla odprta javna posvetovanja o obravnavanih vidikih politike.

3. Komisija si je zagotovila tudi strokovno znanje zunanjih sodelavcev; ugotovitve so bile vključene v pripravo tega predloga:

– opravljena je bila zunanja študija izvedljivosti in posledic znižanja starostne meje otrok za odvzem prstnih odtisov in shranjevanja optičnih preslikav potnih listin prosilcev za vizum v vizumskem informacijskem sistemu (Ecorys), ki je zajela dve področji politike/težav;

– Komisija je začela tudi zunanjo študijo o celovitem upravljanju zunanjih meja – študijo izvedljivosti vključitve dokumentov glede vizumov za dolgoročno bivanje, dovoljenj za prebivanje in dovoljenj za obmejni promet v register (PwC), ki je bila predložena septembra 2017.

1.4.4Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Komisija je v skladu s sporočilom iz aprila 2016 o trdnejših in pametnejših informacijskih sistemih za meje in varnost predlagala dodatne informacijske sisteme na področju upravljanja meja. Uredba o sistemu vstopa/izstopa (SVI) 76 bo zagotovila zapisovanje informacij o vstopu, izstopu in zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav, ki prečkajo zunanje meje schengenskega območja, in tako identificirala osebe, ki prekoračijo dovoljeni čas bivanja. Uredba SVI tudi spreminja Uredbo VIS in določa pravila o interoperabilnosti SVI in VIS, s čimer se vzpostavlja neposreden komunikacijski kanal med obema sistemoma, ki ga lahko uporabljajo mejni organi in organi, pristojni za izdajo vizumov. Mejnim organom bo to omogočilo preverjanje veljavnosti vizumov in istovetnosti imetnikov vizumov neposredno v VIS na zunanjih mejah. Konzularni organi bodo imeli vpogled v dosje prosilca v SVI in bodo lahko preverili uporabo predhodnih vizumov.

Komisija je pripravila tudi predlog evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) 77 , katerega cilj je učinkovitejše upravljanje zunanjih meja EU in boljša notranja varnost z uvedbo naprednega preverjanja vseh potnikov, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti, preden prispejo na zunanje meje.

Komisija je decembra 2017 predstavila predlog o zagotovitvi interoperabilnosti informacijskih sistemov EU za upravljanje varnosti, meja in migracij. Cilj predloga je tudi olajšati in racionalizirati dostop organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj do informacijskih sistemov na ravni EU, ki niso povezani z navedenimi področji, vključno z VIS, kadar je to potrebno za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon hudih kaznivih dejanj in terorizma. Vendar je zagotavljanje interoperabilnosti različnih sistemov šele prvi korak. Za izkoriščanje interoperabilnosti je treba sprejeti konkretne ukrepe, na podlagi katerih bodo lahko interoperabilni informacijski sistemi med seboj sodelovali.

Poleg navedenega zakonodajnega napredka je Komisija septembra 2017 v sporočilu o uresničevanju evropske agende o migracijah 78 potrdila, da je treba skupno vizumsko politiko nadalje prilagoditi trenutnim izzivom, pri tem pa upoštevati nove informacijske rešitve in uravnotežiti koristi lažjega potovanja na podlagi vizumov in na podlagi izvzetja iz vizumske obveznosti z izboljšanim upravljanjem migracij, varnosti in meja ter v celoti izkoristiti interoperabilnost. Komisija je v tem okviru 14. marca 2018 79 , hkrati s predlogom o spremembi vizumskega zakonika, predstavila sporočilo o prilagajanju skupne vizumske politike novim izzivom. Cilj predloga spremembe vizumskega zakonika 80 je poenostaviti in okrepiti postopek za izdajo vizuma, turistom in poslovnežem olajšati potovanje v Evropo na podlagi vizuma, hkrati pa okrepiti preprečevanje varnostnih tveganj in tveganj nedovoljenih migracij, predvsem s povezovanjem vizumske politike s politiko vračanja. VIS ustreza temu okviru kot elektronsko orodje za obdelavo, ki je v podporo vizumskemu postopku.

V sporočilu iz marca je bilo napovedano tudi prizadevanje za izboljšanje varnosti z revidiranjem VIS in celovito uporabo interoperabilnosti. Poleg tega so bili napovedani trije glavi načini, na katere bo dosežena boljša varnost: 1. z boljšim preverjanjem v okviru obravnave vlog za izdajo vizumov z uporabo interoperabilnosti; 2. z zapiranjem preostalih informacijskih vrzeli pri upravljanju meja in varnosti z vključevanjem vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje v VIS ter 3. z zapiranjem preostalih informacijskih vrzeli pri obravnavi vlog za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje glede starostne meje za odvzem prstnih odtisov prosilcev in shranjevanja kopij potnih listin.

1.5Trajanje ukrepa in finančne posledice

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

–◻ Trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL

–◻ Finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

☒ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–Izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2021 in 2023,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.6Načrtovani načini upravljanja 81

xNeposredno upravljanje – Komisija:

–x z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻ prek izvajalskih agencij.

☒ Deljeno upravljanje z državami članicami.

☒ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–☒ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje nekaterih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „Opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Pravila o nadzoru in ocenjevanju vsebuje člen 50 Uredbe VIS:

1. Upravljavski organ zagotovi vzpostavitev postopkov za spremljanje delovanja VIS v primerjavi z zastavljenimi cilji glede na rezultate, stroškovno učinkovitost, varnost in kakovost storitev.

2. Zaradi tehničnega vzdrževanja ima upravljavski organ dostop do potrebnih informacij o postopkih obdelave podatkov, ki se izvajajo v VIS.

3. Dve leti po začetku delovanja VIS in nato vsaki dve leti upravljavski organ Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tehničnem delovanju VIS, vključno z njegovo varnostjo.

4. Tri leta po začetku delovanja VIS in vsaka naslednja štiri leta po tem Komisija oblikuje splošno oceno delovanja VIS. Skupna ocena vključuje pregled doseženih rezultatov glede na zastavljene cilje ter oceno veljavnosti temeljnih načel, uporabe te uredbe glede VIS, njegove varnosti, uporabe določb iz člena 31 ter vpliva izkušenj na prihodnje delovanje. Komisija oceno posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

5. Pred koncem obdobij iz člena 18(2) Komisija poroča o tehničnem napredku, ki je bil dosežen v zvezi z uporabo prstnih odtisov na zunanjih mejah in njenim pomenom za trajanje iskanja z uporabo številke vizumske nalepke v povezavi s preverjanjem prstnih odtisov imetnika vizuma, vključno s tem, ali pričakovano trajanje takšnega iskanja pomeni predolgo čakalno dobo na mejnih prehodih. Komisija oceno posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu. Na podlagi ocene lahko Svet in Evropski parlament Komisijo zaprosita, naj po potrebi predloži ustrezne predloge sprememb k tej uredbi.

6. Države članice upravljavskemu organu in Komisiji zagotovijo podatke, potrebne za pripravo poročil iz odstavkov 3, 4 in 5.

7. Upravljavski organ Komisiji zagotovi vse podatke, potrebne za celovito oceno iz odstavka 4.

8. Dokler upravljavski organ ne prevzame svojih odgovornosti, je Komisija v prehodnem obdobju odgovorna za pripravo in predložitev poročil iz odstavka 3.

2.2Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1Ugotovljena tveganja

1. Težave s tehničnim razvojem sistema

Prilagoditve VIS bodo morda zahtevale dodatne spremembe vmesnikov zainteresiranih strani. Države članice imajo tehnično različne nacionalne informacijske sisteme. Poleg tega se lahko postopki mejne kontrole razlikujejo glede na lokalne okoliščine. Prav tako pa je treba povezovanje nacionalnih enotnih vmesnikov v celoti uskladiti s centralnimi zahtevami.

Obstaja tveganje, da bi se tehnični in pravni vidiki VIS izvajali različno v različnih državah članicah zaradi nezadostne usklajenosti med centralno ravnjo in nacionalnimi ravnmi. Predvideni koncept nacionalnega enotnega vmesnika bi moral zmanjšati to tveganje.

2. Težave s pravočasnim razvojem

Glede na izkušnje, pridobljene med razvojem VIS in SIS II, je mogoče pričakovati, da bo ključni dejavnik za uspešno prilagoditev VIS pravočasni razvoj sistema, za katerega je pristojen zunanji izvajalec. Kot center odličnosti na področju razvoja in upravljanja obsežnih informacijskih sistemov bo agencija eu-LISA pristojna tudi za dodeljevanje pogodb in njihovo upravljanje.

3. Težave držav članic

Nacionalne sisteme je treba uskladiti z zahtevami osrednjega sistema, razprave z državami članicami o tej temi pa bi lahko povzročile zamude pri razvoju. To tveganje bi bilo mogoče ublažiti z zgodnjim sodelovanjem z državami članicami na tem področju, da se zagotovi pravočasno ukrepanje.

2.2.2Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

Za osrednje elemente VIS je odgovorna agencija eu-LISA. Agenciji bi se moral omogočiti razvoj najsodobnejših zmogljivosti za statistično poročanje državam članicam in Komisiji, da bi se omogočilo boljše spremljanje uporabe VIS za analizo trendov v zvezi z migracijskim pritiskom, upravljanjem meja in kaznivimi dejanji.

Računovodski izkazi agencije eu-LISA, za katere se uporablja postopek razrešnice, se predložijo v odobritev Računskemu sodišču. Služba Komisije za notranjo revizijo bo opravila revizije v sodelovanju z notranjim revizorjem agencije.

2.2.3Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake

Ni relevantno

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali predvidene preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Predvideni ukrepi za boj proti goljufijam so določeni v členu 35 Uredbe (EU) št. 1077/2011, ki določa naslednje:

1. Za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti se uporablja Uredba (ES) št. 1073/1999.

2. Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu o internih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in brez odlašanja izda ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse zaposlene v agenciji.

3. Odločitve o financiranju ter iz njih izhajajoči sporazumi in instrumenti za njihovo izvajanje izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in urad OLAF po potrebi na kraju samem izvajata nadzor nad prejemniki sredstev agencije in zastopniki, ki so odgovorni za njihovo dodelitev.

V skladu s to določbo je bil 28. junija 2012 sprejet sklep upravnega odbora Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice v zvezi s pogoji za notranje preiskave glede preprečevanja goljufij, korupcije in vseh nezakonitih dejavnosti, ki škodujejo interesom Unije.

Uporabljala se bo strategija GD HOME za preprečevanje in odkrivanje goljufij.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta odhodkov

Prispevek

Številka [Razdelek………………………...……………]

Dif./nedif. 82

držav EFTA 83

držav kandidatk 84

tretjih držav

v smislu člena 21(2)(b) finančne uredbe

[XX.YY.YY.YY]

Dif./nedif.

DA/NE

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	Številka [3] [Razdelek Varnost in državljanstvo]	Dif./nedif.	držav EFTA	držav kandidatk	tretjih držav	v smislu člena 21(2)(b) finančne uredbe
3	Vrstica financiranja upravljanja meja iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027	Dif.	NE	NE	DA	NE
3	Razdelek 5: Varnost in državljanstvo, skupina 12: varnost – Europol	Dif.	NE	NE	NE	NE
3	Razdelek 4 (skupina 11: upravljanje meja) – Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027	Dif.	NE	NE	DA	NE
3	Razdelek 4 (skupina 11: upravljanje meja) – agecija Frontex v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027	Dif.	NE	NE	DA	NE

3.2Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega
okvira

Varnost in državljanstvo

GD HOME

Leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

Vrstica financiranja upravljanja meja (18.0201XX) iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020

Obveznosti

18,000

13,500

13,500

0,000

0,000

0,000

0,000

45,000

Vrstica financiranja upravljanja meja (18.0201XX) iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020

Plačila

9,000

11,250

13,275

7,088

3,375

1,013

0,000

45,000

Odobritve SKUPAJ

za GD HOME

Obveznosti

18,000

13,500

13,500

0,000

0,000

0,000

0,000

45,000

Plačila

9,000

11,250

13,275

7,088

3,375

1,013

0,000

45,000

Iz teh odhodkov se bodo krili stroški, povezani s:

– prispevki državam članicam za pokritje razvoja in izvajanja posebnih ukrepov na nacionalni ravni za povezovanje migracijskih organov, ki izdajajo dovoljenja za prebivanje na ozemlju, z VIS, za razvoj nacionalnih funkcij za izvajanje samodejnih poizvedb v drugih podatkovnih zbirkah in za izvajanje ukrepa odvzema prstnih odtisov prosilcev, ki so stari šest ali več let, za shranjevanje kopij potnih listin, za pripravo nacionalnih vmesnikov do centralnega registraVIS glede poročanja in statističnih podatkov ter za izvajanje ukrepov glede kakovosti podatkov;

– prispevki za države članice so ocenjeni na podlagi pretekle porabe Sklada za notranjo varnost za države članice glede izvajanja različnih vidikov VIS. Približno 700 000 EUR/državo članico za povečanje zmogljivosti njihovih nacionalnih vmesnikov za izmenjavo podatkov o vizumih za dolgoročno bivanje in dovoljenjih za prebivanje, poleg sedanjega obsega podatkov o vizumih za kratkoročno bivanje (pričakuje se 22 milijonov vlog v primerjavi s sedanjo zmogljivostjo VIS glede vizumov za kratkoročno bivanje, ki je 52 milijonov; za primerjavo, povprečna država članica za trenutne potrebe VIS porabi v povprečju 800 000 EUR/leto).

Nekdanja vrstica 18.02.XX – Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol).

Leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

Odhodki za zaposlene

Obveznosti

0,148

0,370

0,370

0,370

0,370

1,628

Plačila

0,148

0,370

0,370

0,370

0,370

1,628

Odhodki iz poslovanja

Obveznosti

7,000

7,000

6,000

2,000

2,000

2,000

2,000

28,000

Plačila

7,000

7,000

6,000

2,000

2,000

2,000

2,000

28,000

Odobritve SKUPAJ

za Europol

Obveznosti

7,000

7,000

6,148

2,370

2,370

2,370

2,370

29,628

Plačila

7,000

7,000

6,148

2,370

2,370

2,370

2,370

29,628

Iz teh odhodkov se bodo krili stroški, povezani z:

– razvojem potrebnega sistema za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov (AFIS), da se omogoči primerjava prstnih odtisov/podobe obraza z biometričnimi podatki Europola. AFIS bi moral omogočati enak odzivni čas kot VIS (približno 10 minut), da se preprečijo zamude pri obravnavi vlog za izdajo vizuma. Stroški vzpostavitve AFIS so bili ocenjeni na podlagi podobnih izkušenj pri vzpostavitvi VIS/AFIS agencije eu-LISA, katerega stroški so ob prvotni vzpostavitvi znašali 30 milijonov (podatek za leto 2006) in še dodatnih 10 milijonov zaradi povečanega obsega podatkov. Podatki Europol zajemajo približno eno tretjino zmogljivosti VIS, torej 13 milijonov. Upoštevati bi bilo treba posodobljene cene na trgu (sistemi so se podražili zaradi večjega povpraševanja in manjše konkurence) in povečanje sistema Europola do leta 2021, ko se bo začela vzpostavitev sistema AFIS, ter s tem povezane upravne stroške;

– potrebno je osebje za ročno preverjanje podatkov, kadar so v podatkih Europola najdeni zadetki (strokovnjaki za prstne odtise). V Europolu trenutno taka funkcija ne obstaja (na podlagi trenutnega predloga je vzpostavljen sistem samodejnega preverjanja), zato jo je treba predvideti. Število strokovnjakov za prstne odtise je bilo izračunano na podlagi ocenjene delovne obremenitve pričakovanega 0,1 % zadetkov v biometričnih podatkih Europola pri 16 milijonih prosilcev na leto, torej 16 000 primerov preverjanja na leto, kar je približno 44 primerov na dan; če lahko strokovnjak za prstne odtise obdela osem primerov na dan, so potrebne štiri osebe. Predlagamo pet strokovnjakov, da se upošteva potreba po zagotovitvi prisotnosti sedem dni na teden, 24 ur na dan (VIS deluje neprekinjeno, saj lahko konzulati po vsem svetu prošnje pošiljajo ob kateri koli uri dneva).

Nekdanja vrstica 18.02.XX – Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020

Leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

Odhodki za zaposlene

Obveznosti

0,942

1,376

1,302

0,651

0,286

0,286

0,286

5,129

Plačila

0,942

1,376

1,302

0,651

0,286

0,286

0,286

5,129

Odhodki iz poslovanja

Obveznosti

16,244

28,928

28,343

6,467

6,510

6,562

6,624

99,678

Plačila

16,244

28,928

28,343

6,467

6,510

6,562

6,624

99,678

Odobritve SKUPAJ

za agencijo eu-LISA

Obveznosti

17,186

30,304

29,645

7,118

6,796

6,848

6,910

104,807

Plačila

17,186

30,304

29,645

7,118

6,796

6,848

6,910

104,807

Iz teh odhodkov se bodo krili stroški, povezani z:

– razvojem vseh vidikov informacijske tehnologije predloga, tj. prilagoditev sedanjega sistema, tako da se vključijo kopije potnih listin, razširitev njegove zmogljivosti shranjevanja večjih količin podatkov o prstnih odtisih, omogočanje sistemu, da shranjuje vizume za dolgoročno bivanje in dokumente za prebivanje, razvoj programske opreme, ki omogoča samodejno preverjanje v drugih podatkovnih zbirkah, razvoj osrednje funkcije glede kakovosti podatkov, razvoj podpore za prepoznavanje podob obraza, za iskanje na podlagi sledi prstnih odtisov, vključitev funkcije VISMail v VIS, razvoj centralnega registraVIS za poročanje in statistične podatke ter nadgradnja zmogljivosti osrednjega VIS za spremljanje stanja storitve in njene razpoložljivosti (izvajanje sistema aktiven-aktiven za VIS). Izračuni za vsak vidik odhodkov za poslovanje so bili izračunani na podlagi ocen stroškov iz treh študij v podporo oceni učinka tega ukrepa (študija o razvoju VIS, ki jo je izvedla agencija eu-LISA; študija Ecorys o znižanju starostne meje otrok za odvzem prstnih odtisov in shranjevanje kopije potnega lista v osrednjem VIS ter študija PwC o centralnem registru podatkov o dolgoročnem bivanju);

– za obdobje razvoja je treba najeti začasno osebje, po navedenem obdobju pa obdržati dve osebi, saj upravljanje sistema pomeni povečano delovno obremenitev z razširitvijo VIS na nove podatke (dokumente o dolgoročnem bivanju in njihove imetnike), nov dostop (Frontex) in nove funkcionalnosti, zaradi česar bo večja potreba po spremljanju, vzdrževanju in varnosti sistema;

– delovanjem posodobljenega VIS.

Nekdanja vrstica 18.02.XX – Evropska agencija Frontex v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020

Leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

Odhodki iz poslovanja

Obveznosti

0,730

0,380

0,200

0,200

0,200

0,200

0,200

2,110

Plačila

0,730

0,380

0,200

0,200

0,200

0,200

0,200

2,110

Odobritve SKUPAJ

za agencijo Frontex

Obveznosti

0,730

0,380

0,200

0,200

0,200

0,200

0,200

2,110

Plačila

0,730

0,380

0,200

0,200

0,200

0,200

0,200

2,110

Iz teh odhodkov se bodo krili stroški, povezani z:

– vzpostavitvijo novega dostopa do VIS v okviru agencije Frontex prek osrednje točke dostopa, ki ga bodo lahko uporabljale skupine osebja, ki sodelujejo pri postopkih, povezanih z vračanjem, ali pri podpori upravljanju migracij, za dostop do podatkov v VIS in iskanje po njih.

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

ODOBRITVE vseh RAZDELKOV večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek)	Obveznosti	42,916	51,184	49,493	9,688	9,366	9,418	9,480	181,545
	Plačila	33,916	48,934	49,268	16,775	12,741	10,430	9,480	181,545

Razdelek večletnega finančnega
okvira

7

Upravni odhodki

GD HOME

Leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

Človeški viri 85

Obveznosti

0,074

0,074

0,074

0,037

0

0

0

0,259

Plačila

0,074

0,074

0,074

0,037

0

0

0

0,259

Drugi upravni odhodki

Obveznosti

Plačila

Odobritve SKUPAJ

za RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira

Obveznosti

0,074

0,074

0,074

0,037

0

0

0

0,259

Plačila

0,074

0,074

0,074

0,037

0

0

0

0,259

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

Odobritve
vseh RAZDELKOV

večletnega finančnega okvira SKUPAJ

Obveznosti

42,990

51,258

49,567

9,725

9,366

9,418

9,480

181,804

Plačila

33,990

49,008

49,342

16,812

12,741

10,430

9,480

181,804

3.2.1.1Povzetek za Europol

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☒ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Europol

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

Skupaj

Uradniki

Pogodbeni uslužbenci

0,148

0,370

0,370

0,370

0,370

1,628

Vmesni seštevek

0,148

0,370

0,370

0,370

0,370

1,628

Proračun zajema dodatno osebje, ki je potrebno za ročno preverjanje podatkov, kadar so v podatkih Europola najdeni zadetki (strokovnjaki za prstne odtise).

Europol

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)

0

0

2

5

5

5

5

0

0

2

5

5

5

5

Ocena temelji na predvidevanju, da bo na podlagi podatkov Europola najden zadetek v 0,1 % primerov pri 16 milijonih prosilcev na leto, torej 16 000 primerov preverjanja na leto, kar je približno 44 primerov na dan; če lahko strokovnjak za prstne odtise obdela osem primerov na dan, so potrebne štiri osebe. Predlagamo pet strokovnjakov, da se upošteva potreba po zagotovitvi prisotnosti sedem dni na teden, 24 ur na dan (VIS deluje neprekinjeno, saj lahko konzulati po vsem svetu prošnje pošiljajo ob kateri koli uri dneva).

V navedenih številkah se domneva, da bodo uporabljeni samo pogodbeni uslužbenci.

3.2.1.2Agencija eu-LISA

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☒ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Agencija eu-LISA

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

Skupaj

Človeški viri

0,942

1,376

1,302

0,651

0,286

0,286

0,286

5,129

Drugi upravni odhodki

Vmesni seštevek glede človeških virov večletnega finančnega okvira

0,942

1,376

1,302

0,651

0,286

0,286

0,286

5,129

Agencija eu-LISA

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

4

6

6

3

2

2

2

Zunanji sodelavci

XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)

5

7

6

3

Za agencijo eu-LISA SKUPAJ

9

13

12

6

2

2

2

Načrtuje se postopno zaposlovanje do šest začasnih uslužbencev in sedem pogodbenih uslužbencev (tehničnih strokovnjakov) od januarja 2021 in bo vrh doseglo leta 2022, ko bodo dejavnosti razvoja v polnem teku. Nekaj osebja mora biti na voljo od začetka leta 2021, da se lahko pravočasno začne triletno razvojno obdobje in zagotovi začetek delovanja nove funkcionalnosti v celoti do leta 2024. Sredstva bodo namenjena upravljanju projekta in pogodb ter razvoju in preskušanju sistema.

Dva začasna uslužbenca bi bilo treba obdržati tudi po obdobju razvoja, saj upravljanje sistema pomeni povečano delovno obremenitev z razširitvijo VIS na nove podatke (dokumente o dolgoročnem bivanju in njihove imetnike), nov dostop (Frontex) in nove funkcionalnosti, zaradi česar je potrebnega več osebja za spremljanje, vzdrževanje in varnost sistema.

Ocenjeni človeški viri, vključeni v predlog, so dodatno število osebja poleg sedanjega osnovnega števila osebja in dodatnega osebja v drugih predlogih (zlasti o interoperabilnosti).

Med vsemi spremembami VIS iz tega predloga so štirje elementi, ki so še posebno pomembni, saj dodajajo (v nasprotju z razširitvijo) funkcionalnosti sedanjega VIS: vključevanje kopij potnih listin, znižanje starostne meje za odvzem prstnih odtisov, vključitev dokumentov za prebivanje in vizumov za dolgoročno bivanje v VIS ter vključitev samodejnih varnostnih pregledov.

Iz prve preglednice izhaja, da bi lahko vključitev potnih listin in znižanje starostne meje za odvzem prstnih odtisov dala rezultate v 18 mesecih. Zadnja dva projekta sta veliko pomembnejša in zahtevata lastno organizacijo projekta. Izvedba se zato pričakuje v treh letih.

Za vsak projekt se domneva, da ga bo izvedel zunanji pogodbenik pod vodstvom osebja agencije eu-LISA. Ker se izvajanje projektov pričakuje v obdobju 2020–2023, ni mogoče predvideti uporabe sedanjih virov, saj mora agencija eu-LISA poleg vzdrževanja in izvajanja sedanjih sistemov pripraviti pomemben portfelj projektov.

Za vsak projekt se za razvojno fazo doda skupina. Velikost skupine in njena sestava temeljita na primerjavi z drugimi projekti in sta prilagojeni značilnostim vsakega sistema: dodajanje vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje zahteva veliko dela s podatkovnimi zbirkami, vključevanje varnostnih pregledov pa je bolj osredotočeno na transakcije.
V prvem letu po dokončanju razvoja se skupina za razvoj zmanjša za polovico za prehod na vzdrževanje/delovanje. Dodata se dva člana osebja za vzdrževanje in delovanje, saj vključitev vizumov za dolgoročno bivanje in dovoljenj za prebivanje pomeni znatno razširitev skupnosti končnih uporabnikov, kar pomeni več zahtev za spremembe in posege.

Nazadnje, pri skupnem številu potrebnega osebja je to razdeljeno tako, da je v razvojni fazi približno polovica začasnih uslužbencev (TA) in polovica pogodbenih uslužbencev (CA). V fazi vzdrževanja je prednost obdržati znanje v organizaciji, zato se predvidevajo samo začasni uslužbenci.

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

Leto

SKUPAJ

2020

2021

2022

2023

2024

2025

2026

Razvoj/delovanje

Potne listine

Prstni odtisi

Dokumenti za prebivanje

Varnostni pregledi

Vključevanje kopij potnih listin v VIS

Vodja projektov/načrtovalec rešitev

1

0,5

1,5

Znižanje starostne meje za odvzem prstnih odtisov

Vodja projektov/načrtovalec rešitev

1

0,5

1,5

Vključitev dokumentov za prebivanje in vizumov za dolgoročno bivanje v VIS

Vodja projektov

1

1

1

0,5

3,5

Načrtovalec rešitev

1

1

1

0,5

3,5

Razvijalec podatkovnih zbirk

1

1

1

0,5

3,5

Administrator aplikacije

1

1

1

0,5

3,5

Preskušanje sistema

3

3

1

1

1

1

10

Samodejni varnosti pregledi

Vodja projektov

1

1

1

0,5

3,5

Načrtovalec rešitev

1

1

1

0,5

3,5

Razvijalec podatkovnih zbirk

0,5

0,5

0,5

0,5

2

Administrator aplikacije

0,5

0,5

0,5

0,5

2

Preskušanje sistema

2

2

1

1

1

1

8

Začasni uslužbenec

4

6

6

3

2

2

2

25

Pogodbeni uslužbenec

5

7

6

3

21

SKUPAJ

9

13

12

6

2

2

2

46

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.2.1GD HOME: povzetek

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve

–☒ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

RAZDELEK 7večletnega finančnega okvira

Človeški viri

0,074

0,074

0,074

0,037

0

0

0

0,259

Drugi upravni odhodki

Vmesni seštevek za RAZDELEK 7večletnega finančnega okvira

0,074

0,074

0,074

0,037

0

0

0

0,259

Skupaj

0,074

0,074

0,074

0,037

0

0

0

0,259

Zunaj RAZDELKA 7 ni stroškov.

3.2.2.2Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☒ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

GD HOME 86	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027
Zunanji sodelavci 87
XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)	1	1	1	0,5
GD HOME SKUPAJ	1	1	1	0,5

Zaposliti bi bilo treba pogodbenega uslužbenca za pripravljalna dela za izvajanje ukrepov iz tega predloga, kot so dela, ki se nanašajo na pripravo izvedbenih aktov in sklenitev pogodb o izvedbi javnega naročila.

3.2.3Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–x Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom. Če se predlog sprejme še pred naslednjim finančnim okvirom, se bodo potrebna sredstva (približno 1,5 milijona EUR) financirala iz proračunske vrstice Sklada za notranjo varnost za meje in vizume.

–◻ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

–◻ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.4Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje s strani tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

Odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	LetoN	LetoN + 1	LetoN + 2	LetoN + 3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (glej točko 1.6)	Skupaj
Navedite organ, ki sofinancira predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3Ocenjene posledice za prihodke

–◻ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻ Predlog/pobuda ima naslednje finančne posledice:

–◻ za lastna sredstva,

–◻ za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica:	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 88
		LetoN	LetoN + 1	LetoN + 2	LetoN + 3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (glej točko 1.6)
Člen ………….

Za razne namenske prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

–

(1) Kot je bil vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).

(2) Skupna vizumska politika je sklop usklajenih pravil, ki urejajo različne vidike: (i) skupne „vizumske sezname“ držav, katerih državljani potrebujejo vizum za potovanje v EU, in držav, katerih državljani so izvzeti iz te zahteve; (ii) vizumski zakonik, ki določa postopke in pogoje za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje; (iii) enotno obliko vizumske nalepke in (iv) vizumski informacijski sistem (VIS), v katerega se vnesejo vse vloge za izdajo vizuma in odločitve držav članic, vključno z osebnimi podatki, fotografijami in prstnimi odtisi prosilcev.

(3) COM(2018) 251 final.

(4) Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).

(5) COM(2017) 570 final.

(6) COM(2018) 252 final z dne 14. marca 2018.

(7) COM(2017) 793 final.

(8) Uredba (EU) 2017 /2226 z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) (UL L 327, 9.12.2017, str. 20).

(9) Strokovna skupina na visoki ravni, ki jo je Komisija ustanovila junija 2017 kot posvetovalni organ za izboljšanje arhitekture EU za upravljanje podatkov na področju mejne kontrole in varnosti. Končno poročilo te skupine je bilo sprejeto 11. maja 2017.

(10) http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/index.cfm?do=groupDetail.groupDetailDoc&id=32600&no=1.

(11) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10151-2017-INIT/sl/pdf.

(12) https://ec.europa.eu/home-affairs/sites/homeaffairs/files/docs/pages/201709_ibm_feasibility_study_final_report_en.pdf.

(13) Podporna študija z naslovom „Legal analysis on the necessity and proportionality of extending the scope of the Visa Information System (VIS) to include data on long stay visas and residence documents“ (Pravna analiza o nujnosti in sorazmernosti razširitve področja uporabe vizumskega informacijskega sistema (VIS), tako da se vključijo tudi podatki o vizumih za dolgoročno bivanje in dokumentih za prebivanje), 2018.

(14) COM(2016) 655.

(15) COM(2018) 212 final.

(16) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

(17) COM(2017) 570 final.

(18) COM(2015) 185 final.

(19) COM(2018) 251 final.

(20) COM(2016) 655, SWD(2016) 327, SWD(2016) 328.

(21) SWD(2018) 195.

(22) VISMail je na podlagi člena 16 Uredbe (ES) št. 767/2008 mehanizem za izmenjavo informacij in posvetovanje med osrednjimi organi držav članic, na podlagi infrastrukture VIS.

(23) Strokovna skupina na visoki ravni, ki jo je Komisija ustanovila junija 2017 kot posvetovalni organ za izboljšanje arhitekture EU za upravljanje podatkov na področju mejne kontrole in varnosti. Končno poročilo te skupine je bilo sprejeto 11. maja 2017.

(24) Na primer vizumi za dolgoročno bivanje in dokumenti za prebivanje (vključno z dovoljenji za prebivanje in dovoljenji za prebivanje družinskega člana državljana Unije).

(25)

Interpolovi podatkovna zbirka o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih (SLTD) in zbirka potovalnih dokumentov, povezanih z razpisi ukrepov (TDAWN), vsebujeta informacije o potnih listinah v zvezi s posamezniki, za katere je Interpol razpisal ukrep.

(26) JRC (2013). Fingerprint Recognition for Children (Prepoznavanje prstnih odtisov otrok).

(27) „Automatic fingerprint recognition: from children to elderly“ (Samodejno prepoznavanje prstnih odtisov: od otrok do starejših), 2018 – JRC.

(28) „Feasibility and implications of lowering the fingerprinting age for children and on storing a scanned copy of the visa applicant's travel document in the Visa Information System (VIS)“ (Izvedljivost in posledice znižanja starostne meje otrok za odvzem prstnih odtisov in shranjevanja optičnih preslikav potnih listin prosilcev za vizum v vizumskem informacijskem sistemu (VIS)), 2018.

(29) Uredba imenovanim pristojnim organom omogoča prenos naslednjih podatkov iz dosjeja vloge za izdajo vizuma: ime, priimek in nekdanji priimek (če je ustrezno); spol, datum, kraj in država rojstva; sedanje državljanstvo in državljanstvo ob rojstvu; vrsta in številka potne listine, organ, ki jo je izdal, datum izdaje in datum izteka veljavnosti; prebivališče; v primeru mladoletnikov pa priimek in ime (oziroma imena) očeta in matere prosilca.

(30) Ad hoc povpraševanje Evropske migracijske mreže (EMM) o posebni poizvedbi Komisije v zvezi z izkušnjami držav članic pri uporabi vizumskega informacijskega sistema (VIS) za vračanje . Komisija ga je zahtevala 18. marca 2016. Prejetih je bilo 24 odzivov.

(31) Sklepi z dne 8. junija 2017 o nadaljnjih ukrepih za boljšo izmenjavo informacij in zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih sistemov EU (ST/10151/17); sklepi iz junija 2016 o potrditvi načrta za boljšo izmenjavo in upravljanje informacij (9368/1/16 REV 1).

(32) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(33) Uredba Sveta (EU) št. 1053/2013 z dne 7. oktobra 2013 o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Sklepa Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora o ocenjevanju in izvajanju schengenskega pravnega reda (UL L 295, 6.11.2013, str. 27).

(34) EU:C:2010:631.

(35) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(36) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(37) UL L 160, 18.6.2011, str. 19.

(38) Sklep št. 565/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o uvedbi poenostavljenega režima nadzora oseb na zunanjih mejah, ki temelji na tem, da Bolgarija, Hrvaška, Ciper in Romunija enostransko priznajo nekatere listine kot enakovredne svojim nacionalnim vizumom za tranzit čez svoje ozemlje ali predvideno bivanje na svojem ozemlju, ki ne presega 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, ter o razveljavitvi odločb št. 895/2006/ES in št. 582/2008/ES (UL L 157, 27.5.2014, str. 23).

(39) UL C , , str. .

(40) UL C , , str. .

(41) Odločba Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS) (UL L 213, 15.6.2004, str. 5).

(42) Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).

(43) Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).

(44) Sklep Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008 o dostopu imenovanih organov držav članic in Europola do vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj (UL L 218, 13.8.2008, str. 129).

(45) Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).

(46) COM(2016) 205 final.

(47) Načrt za boljšo izmenjavo in upravljanje informacij, vključno z interoperabilnostnimi rešitvami, na področju pravosodja in notranjih zadev (9368/1/16 REV 1).

(48) Sklepi Sveta o nadaljnjih ukrepih za boljšo izmenjavo informacij in zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih sistemov EU (10151/17).

(49) „Integrated Border Management (IBM) – Feasibility Study to include in a repository documents for Long-Stay visas, Residence and Local Border Traffic Permits“ (Celovito upravljanje zunanjih meja – študija izvedljivosti vključitve dokumentov glede vizumov za dolgoročno bivanje, dovoljenj za prebivanje in dovoljenj za obmejni promet v register), 2017.

(50) „Legal analysis on the necessity and proportionality of extending the scope of the Visa Information System (VIS) to include data on long stay visas and residence documents“ (Pravna analiza o nujnosti in sorazmernosti razširitve področja uporabe vizumskega informacijskega sistema (VIS), tako da se vključijo tudi podatki o vizumih za dolgoročno bivanje in dokumentih za prebivanje), 2018.

(51) COM(2017) 558 final, str. 15.

(52) COM(2018) 251 final.

(53) Fingerprint Recognition for Children (Prepoznavanje prstnih odtisov otrok), 2013 – EUR 26193.

(54) „Automatic fingerprint recognition: from children to elderly“ (Samodejno prepoznavanje prstnih odtisov: od otrok do starejših), 2018 – JRC.

(55) „Feasibility and implications of lowering the fingerprinting age for children and on storing a scanned copy of the visa applicant's travel document in the Visa Information System (VIS)“ (Izvedljivost in posledice znižanja starostne meje otrok za odvzem prstnih odtisov in shranjevanja optičnih preslikav potnih listin prosilcev za vizum v vizumskem informacijskem sistemu (VIS)), 2018.

(56) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(57) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(58) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(59) Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).

(60) Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta [polni naslov] (UL L …, …, str. …).

(61) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(62) Sklep št. 1105/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o seznamu potnih listin, ki imetniku omogočajo prehod zunanjih meja in v katere se lahko vpiše vizum, ter o vzpostavitvi mehanizma za pripravo tega seznama (UL L 287, 4.11.2011, str. 9).

(63) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

(64) Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).

(65) Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(66) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(67) Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(68) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(69) Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(70) Sklep Sveta 2008/149/PNZ z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske unije (UL L 53, 27.2.2008, str. 50).

(71) UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(72) Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19)

(73) Sklep Sveta 2011/349/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi zlasti s pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah in policijskim sodelovanjem, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 1).

(74) Sklep Sveta (EU) 2017/1908 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na vizumski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji (UL L 269, 19.10.2017, str. 39).

(75) Kot je navedeno v členu 54(2)(a) ali (b) finančne uredbe.

(76) Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011.

(77) COM(2016) 731 z dne 16. novembra 2016.

(78) COM(2017) 558 final .

(79) COM(2018) 251.

(80) COM(2018) 252.

(81) Podrobnosti o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(82) Dif. = diferencirana sredstva/Nedif. = nediferencirana sredstva.

(83) EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(84) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(85) Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov in glede na proračunske omejitve.

(86) Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov in glede na proračunske omejitve.

(87) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(88) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

GD HOME	Leto	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	SKUPAJ
Vrstica financiranja upravljanja meja (18.0201XX) iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020	Obveznosti	18,000	13,500	13,500	0,000	0,000	0,000	0,000	45,000
Vrstica financiranja upravljanja meja (18.0201XX) iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020	Plačila	9,000	11,250	13,275	7,088	3,375	1,013	0,000	45,000
Odobritve SKUPAJ za GD HOME	Obveznosti	18,000	13,500	13,500	0,000	0,000	0,000	0,000	45,000
	Plačila	9,000	11,250	13,275	7,088	3,375	1,013	0,000	45,000

Europol	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Skupaj
Uradniki
Pogodbeni uslužbenci			0,148	0,370	0,370	0,370	0,370	1,628
Vmesni seštevek			0,148	0,370	0,370	0,370	0,370	1,628

Agencija eu-LISA	2021	2022	2023	2024	2025	2026	2027	Skupaj
Človeški viri	0,942	1,376	1,302	0,651	0,286	0,286	0,286	5,129
Drugi upravni odhodki
Vmesni seštevek glede človeških virov večletnega finančnega okvira	0,942	1,376	1,302	0,651	0,286	0,286	0,286	5,129

RAZDELEK 7večletnega finančnega okvira
Človeški viri	0,074	0,074	0,074	0,037	0	0	0	0,259
Drugi upravni odhodki
Vmesni seštevek za RAZDELEK 7večletnega finančnega okvira	0,074	0,074	0,074	0,037	0	0	0	0,259
Skupaj	0,074	0,074	0,074	0,037	0	0	0	0,259