EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 24.4.2018
COM(2018) 229 final
2018/0109(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o večletnem načrtu za obnovo staleža sredozemske mečarice ter spremembi uredb (ES) št. 1967/2006 in (EU) 2017/2107
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Cilj skupne ribiške politike, kot je določen v Uredbi (EU) št. 1380/2013 (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), je zagotoviti izkoriščanje živih morskih bioloških virov, ki ustvarja dolgotrajno okoljsko, gospodarsko in socialno vzdržnost.
Unija je s Sklepom Sveta 98/392/ES odobrila Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu, ki med drugim zajema načela in pravila v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem živih morskih bioloških virov. Unija v okviru svojih širših mednarodnih obveznosti sodeluje pri prizadevanjih za ohranitev staležev rib v mednarodnih vodah.
V skladu s Sklepom Sveta 86/238/EGS je Unija od 14. novembra 1997 pogodbenica Mednarodne konvencije za ohranitev atlantskega tuna (v nadaljnjem besedilu: Konvencija ICCAT).
Konvencija ICCAT določa okvir za regionalno sodelovanje pri ohranjanju in upravljanju tunov in tunom podobnih vrst v Atlantskem oceanu in sosednjih morjih z ustanovitvijo Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (v nadaljnjem besedilu: ICCAT).
ICCAT je pristojna za sprejetje obveznih odločitev (priporočil) o ohranjanju in upravljanju ribištva v okviru svojih pristojnosti, ki so za pogodbenice obvezujoče. Ta priporočila so naslovljena predvsem na pogodbenice Konvencije ICCAT, vendar vsebujejo tudi obveznosti za zasebne subjekte (npr. poveljnike ribiških plovil). Priporočila ICCAT začnejo veljati šest mesecev po njihovem sprejetju in jih je, kar zadeva Unijo, treba čim hitreje prenesti v pravo Unije.
Na letnem zasedanju ICCAT za leto 2016, ki je potekalo v Vilamouri (Portugalska), so pogodbenice Konvencije ICCAT storile odločilni korak za rešitev skrb zbujajočega stanja sredozemske mečarice (Xiphias gladius) s sprejetjem 15-letnega načrta za obnovo staleža v priporočilu ICCAT 16-05. Priporočilo določa pravila za ohranitev staleža mečarice v Sredozemskem morju, njegovo upravljanje in nadzor nad njim, da bi se do leta 2031 dosegla biomasa, ki ustreza največjemu trajnostnemu donosu, z vsaj 60-odstotno verjetnostjo dosege tega cilja.
Evropska unija je v pismu sekretariatu ICCAT decembra 2016 potrdila, da bo priporočilo ICCAT 16-05 začela izvajati s 1. januarjem 2017.
Namen tega predloga je prenesti priporočilo ICCAT 16-05 v zakonodajo EU, da se Uniji omogoči izpolnjevanje njenih mednarodnih obveznosti, gospodarskim subjektom pa zagotovi pravna varnost glede pravil in obveznosti.
Priporočilo ICCAT 16-05 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža sredozemske mečarice v določenih okoliščinah zahteva zavržke in izpuste mečarice. Za namen spoštovanja mednarodnih obveznosti Unije, ki izhajajo iz ICCAT, Delegirana uredba (EU) 2018/191 določa odstopanja od obveznosti iztovarjanja sredozemske mečarice, kot določa člen 15 osnovne uredbe. Ker ta uredba določa načrt za obnovo staleža sredozemske mečarice, ni treba, da zajema obveznosti zavržka in izpusta, in zato ne bo posegala v ustrezne določbe Delegirane uredbe (EU) 2018/191.
V členu 15(2) osnovne uredbe je navedeno, da je obveznost iztovarjanja treba izvajati brez poseganja v mednarodne obveznosti Unije. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi se take mednarodne obveznosti prenesejo v pravo Unije, kar zlasti vključuje odstopanje od obveznosti iztovarjanja.
Priporočilo ICCAT 16-05 določa obveznost zavržka mečarice za plovila, vključno s plovili, ki izvajajo športni in rekreacijski ribolov, ki presežejo dodeljeno kvoto plovila in/ali mejno vrednost dovoljenega prilova. Prav tako je treba zavreči sredozemske mečarice, ujete na krovu plovil, katerih velikost ne dosega najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, z izjemo določene omejitve prilova, ki jo države članice določijo v svojih letnih ribolovnih načrtih.
Uredba Sveta (EU) 2017/127 določa ribolovne možnosti za leto 2017 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije. Te ribolovne možnosti se v obdobju veljavnosti navadno večkrat spremenijo.
S sprejetjem priporočila ICCAT 16-05 je bil celotni dovoljeni ulov za sredozemsko mečarico določen na 10 500 ton. Vendar ICCAT pogodbenicam Konvencije ni dodelila celotnega dovoljenega ulova, zato delež Unije ob objavi Uredbe Sveta (EU) 2017/127 ni bil določen. ICCAT je načrtovala sklic delovne skupine, ki bi oblikovala pošteno in pravično shemo dodeljevanja celotnega dovoljenega ulova za sredozemsko mečarico ter določila kvoto za pogodbenice Konvencije za leto 2017.
Na zasedanju te delovne skupine, ki je potekalo od 20. do 22. februarja 2017 v Madridu, sta bila dosežena dogovor med pogodbenicami o dodelitvi kvot za leto 2017 in kompromis za upravljanje izkoriščanja kvot za leto 2017.
Zato je bilo ustrezno spremeniti Uredbo Sveta (EU) 2017/127, da se gospodarskim subjektom zagotovi pravna varnost glede količin sredozemske mečarice, ki so jo lahko ujeli v letu 2017, in tudi glede določitve območij z omejitvami ulova. To je bilo narejeno z Uredbo Sveta (EU) 2017/1398.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Sredozemsko mečarico so urejali samo tehničnimi ukrepi na podlagi člena 25 Uredbe (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, pozneje pa členi 20 do 26 Uredbe (EU) 2017/2107 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju Konvencije Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), ter spremembi uredb Sveta (ES) št. 1936/2001, (ES) št. 1984/2003 in (ES) št. 520/2007.
Med pogajanji je bilo stališče EU skladno s cilji členov 2(2), 28 (1) in (2), ter členov 29 in 33 osnovne uredbe.
Ukrepi, sprejeti s priporočilom ICCAT 16-05, ki se prenašajo s to uredbo, so bolj omejevalni ali bolj natančni od že veljavnih ukrepov (glej zgoraj), da bi omogočili obnovo staleža. Glavne razlike je mogoče povzeti, kot sledi:
a) Najmanjša referenčna velikost ohranjanja: člen 11 trenutne uredbe določa najmanjšo referenčno velikost ohranjanja kot tisto, katere dolžina od spodnje čeljusti do repne plavuti je krajša od 100 cm ali katere zaokrožena teža je nižja od 11,4 kg ali teža brez škrg in drobovja od 10,2 kg. Zato je bolj omejevalen kot člen 24 Uredbe (EU) 2017/2107, ki to velikost določa kot tisto, katere dolžina od spodnje čeljusti do repne plavuti je krajša od 90 cm ali katere zaokrožena teža je nižja od 10 kg ali, če so brez škrg in drobovja, od 9 kg ali očiščena teža (brez škrg, drobovja, plavuti, dela glave) od 7,5 kg;
b) največje število trnkov: člen 14 trenutne uredbe določa, da je največje število trnkov, ki jih lahko nastavijo ali vzamejo na krov ribiških plovil, ki ciljno lovijo sredozemsko mečarico, določeno na 2 500 trnkov. Zato je bolj omejevalen kot člen 25 Uredbe (EU) 2017/2107, ki določa, da je „z odstopanjem od člena 12 Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 [...] največje število trnkov, ki jih lahko nastavijo ali vzamejo na krov plovil, ki ciljno lovijo sredozemsko mečarico, določeno na 2 800 trnkov“;
(c) obdobje zapore: obdobje zapore od 1. januarja do 31. marca vsako leto je že bilo sprejeto z Uredbo Sveta (EU) 2017/1398 z dne 25. julija 2017 o spremembi Uredbe (EU) 2017/127 glede nekaterih ribolovnih možnosti in v Uredbi Sveta (EU) 2018/120 z dne 23. januarja 2018 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2018 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije. Zato obdobja zapore, določena v členu 23 Uredbe (EU) 2017/2107, niso več veljavna;
d) opredelitev celotnega dovoljenega ulova in dodelitev kvote sta že bili preneseni v letu 2017 ter sta zdaj vključeni v Uredbo Sveta (EU) 2018/120 z dne 23. januarja 2018 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2018 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije. Zato tu ni treba vključiti prenosa ribolovnih možnosti.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Priporočilo ICCAT 16-05, ki je predmet tega prenosa, v svojem odstavku 1 jasno navaja, da pogodbenice, katerih plovila so dejavno lovila mečarice v Sredozemskem morju, uvedejo 15-letni načrt za obnovo staleža, ki se začne izvajati v letu 2017 in se nadaljuje do leta 2031, s ciljem, da se doseže biomasa, ki ustreza največjemu trajnostnemu donosu (Bmsy), z vsaj 60-odstotno verjetnostjo. Cilj in najdaljše trajanje načrta (2031) se zdita v nasprotju s cilji skupne ribiške politike, po katerih se stopnja izkoriščanja največjega trajnostnega donosa (Fmsy) doseže najpozneje do leta 2020. Vendar bi bilo nekatere elemente v skladu s členom 28(1) in (2), ter členoma 29 in 33 osnovne uredbe treba upoštevati, da se spodbudi odstopanje od člena 2 osnovne uredbe:
a) staleža ne izkorišča le Evropska unija, temveč vse obalne države Sredozemskega morja, med njimi nekatere z usmerjenim ribolovom (Maroko, Alžirija, Tunizija in Turčija), druge pa z naključnim ulovom;
b) stalež upravlja Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), pri kateri je Evropska unija ena od 51 pogodbenic;
c) novembra 2016 je bil ob pregledu ocene staleža, ki jo je predstavil Stalni odbor za raziskave in statistiko (znanstveno telo ICCAT), priporočen načrt za obnovo staleža;
d) dinamika populacije in vzorec izkoriščanja te vrste ne omogočata, da bi se biomasa obnovila od zdaj do leta 2020, ter kličeta k daljšemu obdobju, ki je bilo na podlagi znanstvenih mnenj določeno na 15 let;
e) tudi ob uvedbi najstrožjih ukrepov za floto EU (tj. popolna zapora ribolova) ravni biomase, ki omogočajo največji trajnostni donos, ne bi bilo mogoče doseči najpozneje do leta 2020;
f) obstaja predhodnik načrta za obnovo staleža, ki ga je sprejela ICCAT in je bil prenesen v zakonodajo EU. To je bil načrt za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, ki je bil določen leta 2006 s priporočilom ICCAT 06-05 s prav tako 15-letnim trajanjem (do leta 2022). Unija je ta načrt za obnovo staleža izvedla z Uredbo (EU) 2016/1627. Že v letu 2017 je bilo glede na najnovejša znanstvena mnenja Stalnega odbora za raziskave in statistiko sklenjeno, da ukrepi iz načrta za obnovo staleža niso več potrebni (5 let pred končnim datumom za dosego cilja glede biomase).
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Predlog temelji na členu 43(2) PDEU, saj vsebuje določbe, potrebne za doseganje ciljev skupne ribiške politike.
•
Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Predlog je v izključni pristojnosti Unije (člen 3(1)(d) PDEU). Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.
•Sorazmernost
Predlog bo zagotovil, da je pravo Unije glede upravljanja ribolova sredozemske mečarice ter zlasti pravil in obveznosti iz načrta za obnovo staleža, ki ga je potrdila ICCAT, skladno z njenimi mednarodnimi obveznostmi in da Unija ravna v skladu z odločitvami, ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica je Unija. To bo izvedeno tako, da pri tem ne bo preseženo tisto, kar je potrebno za dosego zastavljenega cilja.
•Izbira instrumenta
Izbrani instrument je uredba Evropskega parlamenta in Sveta.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti veljavne zakonodaje
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
Organi držav članic so bili o tem predlogu obveščeni 8. septembra 2017 v okviru zasedanja Odbora za ribištvo in ribogojstvo. Svetovalni svet za Sredozemsko morje (MEDAC) je bil o tem predlogu obveščen na zasedanju 10. oktobra 2017.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
To je prenos priporočila, sprejetega na ravni regionalne organizacije za upravljanje ribištva (ICCAT) ter v skladu z znanstvenim mnenjem Stalnega odbora ICCAT za raziskave in statistiko.
•Ocena učinka
Ni relevantno. Prenaša se priporočilo, ki velja neposredno za države članice.
•Ustreznost in poenostavitev ureditve
Ta predlog ni povezan s programom REFIT.
•Temeljne pravice
Ta predlog ne vpliva na varstvo temeljnih pravic državljanov.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Proračunskih posledic ni.
5.
DRUGI ELEMENTI
•Izvedbeni načrti ter ureditve spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Unija je sekretariat ICCAT pisno obvestila, da Unija izvaja priporočilo ICCAT 16-05, ki je preneseno od 1. januarja 2017.
•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
a) Odstopanje od obveznosti iztovarjanja
V členu 15(2) osnovne uredbe je navedeno, da je obveznost iztovarjanja treba izvajati brez poseganja v mednarodne obveznosti Unije. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi se take mednarodne obveznosti prenesejo v pravo Unije, kar zlasti vključuje odstopanje od obveznosti iztovarjanja.
Priporočilo ICCAT 16-05 določa obveznost zavržka mečarice za plovila, vključno s plovili, ki izvajajo športni in rekreacijski ribolov, ki presežejo dodeljeno kvoto plovila in/ali mejno vrednost dovoljenega prilova. Prav tako je treba zavreči sredozemske mečarice, ujete na krovu plovil, katerih velikost ne dosega najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, z izjemo določene omejitve prilova, ki jo države članice določijo v svojih letnih ribolovnih načrtih.
Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/191 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/98 o izvajanju mednarodnih obveznosti Unije iz člena 15(2) osnovne Uredbe omogoča zavržke sredozemske mečarice v primerih, ki jih določa priporočilo ICCAT 16-05.
b) Prenos ribolovnih možnosti za leti 2017 in 2018
Uredba Sveta (EU) 2017/127 določa ribolovne možnosti za leto 2017 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije. Te ribolovne možnosti se v obdobju veljavnosti navadno večkrat spremenijo.
S sprejetjem priporočila ICCAT 16-05 je bil celotni dovoljeni ulov za sredozemsko mečarico določen na 10 500 ton. Vendar ICCAT pogodbenicam Konvencije ni dodelila celotnega dovoljenega ulova, zato delež Unije ob objavi Uredbe Sveta (EU) 2017/127 ni bil določen. ICCAT je načrtovala sklic delovne skupine, ki bi oblikovala pošteno in pravično shemo dodeljevanja celotnega dovoljenega ulova za sredozemsko mečarico ter določila kvoto za pogodbenice Konvencije za leto 2017.
Na zasedanju te delovne skupine, ki je potekalo od 20. do 22. februarja 2017 v Madridu, sta bila dosežena dogovor med pogodbenicami o dodelitvi kvot za leto 2017 in kompromis za upravljanje izkoriščanja kvot za leto 2017.
Zato je bilo ustrezno spremeniti Uredbo Sveta (EU) 2017/127, da se gospodarskim subjektom zagotovi pravna varnost glede količin sredozemske mečarice, ki so jo lahko ujeli v letu 2017, in tudi glede določitve območij z omejitvami ulova. To je bilo narejeno z Uredbo Sveta (EU) 2017/1398.
Uredba Sveta (EU) 2018/120 določa ribolovne možnosti za leto 2018 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki veljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, in spreminja Uredbo (EU) 2017/127. Skladno z odstavkom 4 priporočila ICCAT 16-05 je bil celotni dovoljeni ribolov zmanjšan za 3 % glede na celotni dovoljeni ribolov, sprejet leta 2017.
c) Prenos pooblastil
Člen 34 te uredbe določa izčrpen seznam primerov, v katerih se zahteva prenos pooblastil za obravnavo pogostih sprememb priporočil, ki jih sprejme ICCAT. Glavne dejavnike, s katerimi bi bilo mogoče razložiti okoliščine, v katerih se zahteva prenos pooblastil, je mogoče povzeti, kot sledi:
a) Dejstvo, da se načrt določa za 15 let, ne pomeni, da pogodbenice ne skušajo obnoviti biomase in kar najhitreje spraviti stalež v okvir varnih bioloških meja, s ciljem, da se čim prej dosežejo biološki cilji načrta. Izkušnje v tem okviru kažejo, da je po nekaj letih treba sprejete ukrepe, zlasti tehnične in nadzorne ukrepe, okrepiti, zlasti kadar gibanja kažejo, da se cilji obnove oddaljujejo in se stalež ne obnavlja s pričakovano hitrostjo. Zato je morda treba kratkoročno uvesti posebne in redne spremembe ter za njihovo sprejetje zahtevati hitri postopek.
b) Izkušnje, ki so bile z načrti za obnovo staleža dosežene v ICCAT in drugje, kažejo, da so spremembe besedila dokaj pogoste, potreba po popolni uveljavitvi pravil pa nujna. Besedilo načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju je bilo na primer spremenjeno šestkrat (v letih 2006, 2008, 2010, 2012, 2014 in 2017), odkar ga je leta 2006 priporočila ICCAT.
2018/0109 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o večletnem načrtu za obnovo staleža sredozemske mečarice ter spremembi uredb (ES) št. 1967/2006 in (EU) 2017/2107
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Cilj skupne ribiške politike (SRP), kot je določen v Uredbi (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, je zagotoviti izkoriščanje morskih živih bioloških virov, ki ustvarja trajnostne gospodarske, okoljske in socialne pogoje.
(2)Unija je pogodbenica Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (v nadaljnjem besedilu: ICCAT).
(3)Na letnem zasedanju leta 2016 v Vilamouri (Portugalska) so pogodbenice ICCAT, sodelujoče nepogodbenice ter ribolovni in drugi subjekti (v nadaljnjem besedilu: pogodbenice Konvencije) priznale potrebo po rešitvi skrb zbujajočega stanja sredozemske mečarice (Xiphias gladius). V ta namen je ICCAT sprejela načrt za obnovo staleža, ki se začne izvajati z letom 2017 in se nadaljuje do leta 2031, ob upoštevanju, da trenutna biologija, struktura in dinamika populacije staleža mečarice v Sredozemskem morju ne dopuščajo kratkoročnega doseganja ravni biomase, ki omogočajo največji trajnostni donos, tudi če bi se sprejeli drastični in nujni ukrepi upravljanja (popolna zapora ribolova). Priporočilo ICCAT o načrtu za obnovo staleža je bilo sprejeto na 20. posebnem zasedanju po analizi znanstvenih mnenj Stalnega odbora za raziskave in statistiko. To priporočilo 16-05 je začelo veljati 12. junija 2017 in je za Unijo zavezujoče.
(4)Unija je decembra 2016 s pismom obvestila sekretariat ICCAT, da bi morali nekateri ukrepi v priporočilu 16-05 začeti veljati januarja 2017, zlasti kar zadeva obdobje zapore, ki je določeno od 1. januarja do 31. marca, in določitev kvot za ribolov sredozemske mečarice. Vsi drugi ukrepi priporočila 16-05 bi morali biti vključeni v načrt Unije za obnovo staleža.
(5)Skladno s členom 29(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 mora stališče Unije v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva temeljiti na najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenjih, da se zagotovi upravljanje ribiških virov v skladu s cilji skupne ribiške politike, zlasti s ciljem, da se progresivno obnovijo in ohranijo populacije ribjih staležev nad ravnmi biomase, ki omogočajo največji trajnostni donos, čeprav se določeni skrajni rok nadaljuje do leta 2031, in s ciljem zagotavljanja pogojev za gospodarsko donosen in konkurenčen sektor ribolova in predelave rib ter z ribolovom povezane dejavnosti na kopnem, hkrati pa mora biti skladno s členom 28(1) in (2) ter členoma 29 in 33 Uredbe (EU) št. 1380/2013 o spodbujanju enakih konkurenčnih pogojev za gospodarske subjekte Unije.
(6)Načrt za obnovo staleža upošteva posebnosti različnih vrst orodja in ribolovnih tehnik. Pri njegovem izvajanju bi si morale Unija in države članice prizadevati za spodbujanje dejavnosti priobalnega ribolova ter uporabe ribolovnega orodja in tehnik, ki so selektivni in manj vplivajo na okolje, vključno z orodji in tehnikami, ki se uporabljajo pri tradicionalnem in obrtniškem ribolovu, s čimer bi pripomogle k primernemu življenjskemu standardu lokalnih gospodarstev.
(7)Z Uredbo (EU) št. 1380/2013 je uveden koncept najmanjše referenčne velikosti ohranjanja. Zaradi doslednosti bi bilo treba koncept najmanjših velikosti, ki ga je določila ICCAT, prenesti v pravo Unije kot najmanjše referenčne velikosti ohranjanja.
(8)Ujete sredozemske mečarice, katerih velikost ne dosega najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, je skladno s točko 17 priporočila ICCAT 16-05 treba zavreči, razen če ne presegajo omejitev prilova, ki jih države članice določijo v svojih letnih ribolovnih načrtih. Za namen spoštovanja mednarodnih obveznosti Unije, ki izhajajo iz ICCAT, Delegirana uredba (EU) 2018/191 določa odstopanja od obveznosti iztovarjanja sredozemske mečarice v skladu s členom 15(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013. Delegirana uredba (EU) 2018/191 uvaja nekatera določila priporočila ICCAT 16-05 in določa obveznost zavržkov mečaric za plovila, ki presežejo dodeljeno kvoto in/ali mejno vrednost dovoljenega prilova. Področje uporabe navedene delegirane uredbe vključuje plovila, ki izvajajo rekreacijski ribolov.
(9)Ob upoštevanju, da se bo z načrtom za obnovo staleža izvajalo priporočilo 16-05, bi bilo treba določbe v zvezi s sredozemsko mečarico v Uredbi (EU) 2017/2107 črtati.
(10)Ribolovne dejavnosti z visečimi mrežami so se v preteklosti naglo povečale v smislu ribolovnega napora in nezadostne selektivnosti. Nenadzorovano širjenje teh dejavnosti je pomenilo resno tveganje za ciljne vrste, njihova uporaba pa je bila za lovljenje izrazito selivskih rib, vključno z ribolovom mečarice, prepovedana z Uredbo Sveta št. 1239/98.
(11)Za zagotovitev skladnosti s skupno ribiško politiko je bila sprejeta zakonodaja Unije, da se vzpostavi sistem nadzora, inšpekcijskih pregledov in izvrševanja, vključno z bojem proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu. Zlasti Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 vzpostavlja sistem Unije za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje z globalnim in celostnim pristopom, da se zagotovi skladnost z vsemi pravili skupne ribiške politike. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 404/2011 določa podrobna pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 1224/2009. Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 vzpostavlja sistem Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega in za njegovo odpravljanje. Navedene uredbe že vključujejo številne ukrepe iz priporočila ICCAT 16-05. Zato teh določb ni treba vključiti v to uredbo.
(12)Pri sporazumih o najemu so razmerja med lastnikom, najemnikom in državo zastave pogosto nejasna, nekateri izvajalci nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova pa se nadzoru izogibajo z zlorabo sporazumov za najem ribiških plovil. Najem ribiških plovil je prepovedan v Uredbi (EU) 2016/1627 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Zato je primerno, da se kot preventivni ukrep zaščiti stalež v obnovi in se zaradi skladnosti s pravom Unije sprejme podobna prepoved v večletnem načrtu za obnovo staleža sredozemske mečarice.
(13)Priporočila ICCAT bi se morala prenesti v zakonodajo Unije, da se izenačijo pogoji za ribiče iz Unije in tretjih držav ter da se zagotovi, da so pravila sprejemljiva za vse.
(14)Da bi prihodnje spremembe priporočil ICCAT hitro prenesli v pravo Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte, s katerimi bo spremenila priloge k tej uredbi in določbe iz člena 34(1) te uredbe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo zasedanj strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
(15)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja določb te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, kar zadeva letno poročilo o izvajanju te uredbe, ki ga predložijo države članice. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.
(16)Delegirani in izvedbeni akti, določeni v tej uredbi, ne posegajo v prenos prihodnjih priporočil ICCAT v pravo Unije po rednem zakonodajnem postopku.
(17)Priloga II k Uredbi Sveta (ES) št. 1967/2006 dovoljuje, da se na krov plovil, ki ciljno lovijo mečarico, lahko nastavi ali vzame največ 3 500 trnkov, medtem ko priporočilo ICCAT 16-05 dovoljuje največ 2 500 trnkov. Za ustrezen prenos tega priporočila v pravo Unije je treba ustrezno spremeniti Uredbo Sveta (ES) št. 1967/2006.
(18)Oddelek 2 Poglavja III Uredbe (EU) 2017/2107 Evropskega parlamenta in Sveta določa nekatere tehnične in nadzorne ukrepe v zvezi s sredozemsko mečarico. Ukrepi, sprejeti s priporočilom ICCAT 16-05, ki se prenašajo s to uredbo, so bolj omejevalni ali bolj natančni, da bi omogočili obnovo staleža. Oddelek 2 Poglavja III Uredbe (EU) 2017/2107 bi bilo zato treba črtati in ga nadomestiti z ukrepi, določenimi v tej uredbi –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa splošna pravila za izvajanje večletnega načrta za obnovo staleža sredozemske mečarice (Xiphias gladius) s strani Unije, ki ga je priporočila Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), z začetkom od leta 2017 in nadaljevanjem do leta 2031 (v nadaljnjem besedilu: načrt za obnovo staleža).
Člen 2
Področje uporabe
Ta uredba se uporablja za:
(a)
ribiška plovila Unije in plovila Unije, ki izvajajo rekreacijski ribolov, ki:
(i)delujejo v območju Konvencije ICCAT z lovljenjem mečarice v Sredozemskem morju
ali
(ii)pretovarjajo, tudi zunaj območja Konvencije ICCAT, mečarico, ujeto v Sredozemskem morju;
(b)
ribiška plovila tretjih držav in plovila tretjih držav, ki izvajajo rekreacijski ribolov in delujejo v vodah Unije ter v Sredozemskem morju lovijo mečarico;
(c)
plovila tretjih držav, ki se pregledajo v pristaniščih držav članic in ki na krovu prevažajo mečarice, ujete v Sredozemskem morju, ali ribiške proizvode, ki izvirajo iz mečaric, ujetih v Sredozemskem morju, ki niso bile predhodno iztovorjene ali pretovorjene v pristaniščih.
Člen 3
Cilj
Z odstopanjem od odstavka 2 člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 je cilj te uredbe do leta 2031 doseči biomaso mečarice v Sredozemskem morju, ki ustreza največjemu trajnostnemu donosu, z vsaj 60-odstotno verjetnostjo dosege tega cilja.
Člen 4
Razmerje do drugih aktov Unije
Določbe te uredbe se uporabljajo poleg določb iz naslednjih uredb ali, kjer navedene uredbe tako določajo, z odstopanjem od njih:
(1)Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike;
(2)Uredba (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot;
(3)Uredba (EU) 2017/2107 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju konvencije Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT).
Člen 5
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1)„ribiško plovilo“ pomeni katero koli plovilo, opremljeno za gospodarsko izkoriščanje živih morskih bioloških virov;
(2)„ribiško plovilo Unije“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo države članice in je registrirano v Uniji;
(3)„območje Konvencije ICCAT“ pomeni vse vode Atlantskega oceana in sosednjih morij;
(4)„Sredozemsko morje“ pomeni morske vode Sredozemlja vzhodno od črte 5°36′ zahodno;
(5)„pogodbenice Konvencije“ pomeni pogodbenice Konvencije ICCAT in sodelujoče nepogodbenice ter ribolovne ali druge subjekte;
(6)„dovoljenje za ribolov“ pomeni dovoljenje, izdano za ribiško plovilo Unije in na podlagi katerega lahko to plovilo pod posebnimi pogoji v določenem obdobju, na določenem območju ali za določen ribolov opravlja določene ribolovne dejavnosti;
(7)„posebno dovoljenje za ribolov“ pomeni dovoljenje, ki se izda za ribiško plovilo Unije in na podlagi katerega lahko to plovilo pod posebnimi pogoji v določenem obdobju, na določenem območju in za določen ribolov opravlja določene ribolovne dejavnosti z določenim orodjem;
(8)„ribolovna možnost“ pomeni v količini izraženo zakonito pravico do ribolova, izraženo v ulovu in/ali ribolovnem naporu;
(9)„stalež“ pomeni morski biološki vir, ki je prisoten na zadevnem območju upravljanja;
(10)„ribiški proizvodi“ pomeni vodne organizme, pridobljene s kakršno koli ribolovno dejavnostjo, ali proizvode iz njih;
(11)„zavržki“ pomeni ulov, ki se vrne v morje;
(12)„rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki žive morske biološke vire izkoriščajo za rekreacijo, turizem ali šport;
(13)„podatki iz sistema za spremljanje plovil“ pomeni podatke o prepoznavanju ribiškega plovila, geografskem položaju, datumu, času, smeri in hitrosti, ki se prek satelitskih sledilnih naprav, nameščenih na krovu ribiških plovil, prenašajo v center za spremljanje ribištva države članice zastave;
(14)„iztovarjanje“ pomeni prvo raztovarjanje kakršne koli količine ribiških proizvodov s krova ribiškega plovila na kopno;
(15)„pretovarjanje“ pomeni raztovarjanje dela ali vseh ribiških proizvodov s krova plovila na drugo plovilo;
(16)„najem ribiških plovil“ pomeni dogovor, na podlagi katerega gospodarski subjekt v državi članici ali tretji državi brez spremembe zastave za določen čas najame ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo druge države članice;
(17)„veliko plovilo za pelagični ribolov s parangali“ pomeni plovilo za pelagični ribolov s parangali s skupno dolžino več kot 24 metrov;
(18)„parangali“ pomeni ribolovno orodje, sestavljeno iz glavne vrvi različnih dolžin, na katero so pritrjene stranske vrvi (predvrvice) s številnimi trnki v različnih presledkih glede na ciljno vrsto;
(19)„trnek“ pomeni ukrivljen, oster kos jeklene žice;
(20)„ribiška palica in vrvica“ pomeni ribiško vrvico, nameščeno na palico, ki jo uporabljajo ribiči na trnek in je privita na obračalni mehanizem (kolut) za navijanje vrvice.
NASLOV II
UPRAVLJANJE, TEHNIČNI OHRANITVENI UKREPI IN NADZOR
POGLAVJE 1
Ukrepi upravljanja
Člen 6
Ribolovni napor
1.Vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da je ribolovni napor ribiških plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, sorazmeren z ribolovnimi možnostmi za sredozemsko mečarico, ki so tej državi članici na voljo.
2.Prepove se vsak prenos neizkoriščenih kvot.
Člen 7
Dodelitev ribolovnih možnosti
1.Države članice v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013 pri dodeljevanju razpoložljivih ribolovnih možnosti uporabljajo pregledna in objektivna merila, tudi okoljska, socialna in ekonomska, ter si hkrati prizadevajo za pravično porazdelitev nacionalnih kvot med posamezne segmente flote, pri čemer pozornost namenjajo tradicionalnemu in obrtniškemu ribolovu, poleg tega pa skrbijo za spodbude ribiškim plovilom Unije, ki uporabljajo selektivno ribolovno orodje ali ribolovne tehnike z manjšim vplivom na okolje.
2.Vsaka država članica v okviru svoje kvote za mečarico predvidi prilov mečarice in v skladu s členom 9 o tem obvesti Komisijo, ko ji pošlje svoj ribolovni načrt. Taka določba zagotovi, da se vse mrtve ribe odštejejo od kvote.
Člen 8
Omejitve zmogljivosti
1.Za čas trajanja načrta za obnovo staleža za ribiška plovila velja omejitev zmogljivosti glede na vrsto orodja. Države članice število ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in katerim se dovoli ribolov na sredozemske mečarice, omejijo glede na vrsto orodja s katerim koli od naslednjih ukrepov, ki lahko privede do nižje številke:
(a)povprečno letno število njihovih plovil, ki so lovila, zadrževala na krovu, pretovarjala, prevažala ali iztovarjala sredozemsko mečarico v obdobju 2013–2016;
ali
(b)število njihovih ribiških plovil, ki so lovila, zadrževala na krovu, pretovarjala, prevažala ali iztovarjala sredozemsko mečarico v letu 2016.
2.Države članice lahko za obdobje 2018–2019 uporabijo 5-odstotno toleranco za omejitev zmogljivosti iz odstavka 1.
3.Države članice vsako leto do 15. februarja obvestijo Komisijo o sprejetih ukrepih za omejitev števila ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in katerim se dovoli ribolov na sredozemske mečarice.
Člen 9
Letni ribolovni načrti
1.Države članice vsako leto do 1. marca pošljejo Komisiji svoje ribolovne načrte. Taki načrti morajo biti skladni s smernicami ICCAT za pošiljanje podatkov in informacij ter morajo vsebovati podrobne informacije glede kvote sredozemske mečarice, dodeljene glede na vrsto orodja, vključno z rekreacijskim ribolovom, kjer je to primerno, in prilovi.
2.Komisija zbere načrte iz odstavka 1 in jih vključi v ribolovni načrt Unije. Komisija vsako leto do 15. marca pošlje ribolovni načrt Unije sekretariatu ICCAT.
POGLAVJE 2
Tehnični ohranitveni ukrepi
Oddelek 1
Ribolovne sezone
Člen 10
Zaprte ribolovne sezone
1.
Sredozemska mečarica se ne lovi, bodisi kot ciljna vrsta ali prilov, obdrži na krovu, pretovarja ali iztovarja v obdobju od 1. januarja do 31. marca vsako leto.
2.Za zaščito sredozemske mečarice velja obdobje zapore za plovila s parangali, ki ciljno lovijo sredozemskega belega tuna (Thunnus alalunga), od 1. oktobra do 30. novembra vsako leto.
3.Države članice spremljajo učinkovitost zapor iz odstavkov 1 in 2 ter Komisiji vsako leto najmanj dva meseca in 15 dni pred letnim zasedanjem ICCAT predložijo vse relevantne informacije o ustreznih nadzorih in inšpekcijskih pregledih, ki so bili v preteklem letu izvedeni za zagotovitev skladnosti z navedenimi odstavki. Komisija vsako leto posreduje te informacije sekretariatu ICCAT vsaj dva meseca pred letnim zasedanjem ICCAT.
Oddelek 2
Najmanjša referenčna velikost ohranjanja, naključni ulov in prilov
Člen 11
Najmanjša referenčna velikost ohranjanja sredozemske mečarice
1.Z odstopanjem od člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je, vključno v okviru rekreacijskega ribolova, prepovedano ciljno loviti, obdržati na krovu, pretovarjati, iztovarjati, prevažati, skladiščiti, prodajati, razstavljati ali ponujati v prodajo ulov ali prilov mečaric:
(a)katerih dolžina od spodnje čeljusti do repne plavuti je krajša od 100 cm
ali
(b)katerih zaokrožena teža je nižja od 11,4 kg ali teža brez škrg in drobovja od 10,2 kg.
2.Samo celotni primerki mečarice, brez odstranjenega katerega koli zunanjega dela, ali primerki brez škrg in drobovja se lahko obdržijo na krovu, iztovarjajo, pretovarjajo ali prevažajo s prvim prevozom po iztovarjanju.
Člen 12
Naključni prilov mečaric, katerih velikost ne dosega najmanjše referenčne velikosti ohranjanja
Ne glede na odstavek 1 člena 11 lahko plovila za ulov, ki dejavno lovijo mečarico, obdržijo na krovu, pretovarjajo, prenašajo, iztovarjajo, prevažajo, skladiščijo, prodajajo, razstavljajo ali ponujajo v prodajo naključni ulov mečaric, katerih velikost ne dosega najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, če tovrstni ulov po teži ali številu kosov ne presega 5 % celotnega ulova mečaric tovrstnih plovil.
Člen 13
Prilov
1.Prilov mečarice po ribolovni operaciji nikoli ne sme preseči skupnega ulova na krovu po teži ali številu primerkov, ujetih pri ribolovu s parangalom.
2.Z odstopanjem od člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 plovila za ulov, ki ne lovijo dejavno mečaric, ne smejo obdržati na krovu količine teh rib, ki po teži ali številu kosov presega največji prilov, ki ga države članice določijo za celotni ulov na krovu v svojih letnih ribolovnih načrtih.
3. Z odstopanjem od člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je v okviru rekreacijskega ribolova prepovedano uloviti, obdržati na krovu, pretovoriti ali iztovoriti več kot eno mečarico na plovilo na dan. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo in olajšajo izpust mečaric, ki so ulovljene žive v okviru rekreacijskega ribolova.
4.Z odstopanjem od člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se, če je bila kvota, dodeljena državi članici zastave, izčrpana, vse žive ulovljene mečarice izpustijo.
5.Če je bila kvota, dodeljena državi članici zastave, izčrpana, se mrtve mečarice cele in nepredelane iztovorijo ter zasežejo in predajo ustreznim nadaljevalnim ukrepom. Države članice Komisiji letno zagotovijo informacije o količini takih mrtvih mečaric, Komisija pa jih v skladu s členom 21 posreduje sekretariatu ICCAT.
Oddelek 3
Tehnične značilnosti ribolovnega orodja
Člen 14
Tehnične značilnosti ribolovnega orodja
1.Največje število trnkov, ki jih lahko nastavijo ali vzamejo na krov ribiških plovil, ki ciljno lovijo sredozemsko mečarico, je določeno na 2 500 trnkov.
2.Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko na krovu ribiških plovil za ribolovna potovanja, ki trajajo več kot dva dneva, dovoli dodatnih 2 500 nadomestnih nepripravljenih trnkov.
3.Velikost trnka ne sme biti manj kot 7 cm v višino.
4.Dolžina plavajočih parangalov ne presega 30 navtičnih milj (55,56 km).
POGLAVJE 3
Nadzorni ukrepi
Oddelek 1
Evidenca plovil
Člen 15
Dovoljenja za ribolov
1.Države članice v skladu z določbami iz Uredbe (EU) 2017/2403 izdajo dovoljenja za ribolov sredozemske mečarice plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo, za:
(a)ribiška plovila, ki ciljno lovijo sredozemsko mečarico;
(b)ribiška plovila, ki lovijo sredozemsko mečarico kot prilov; in
(c)plovila, ki izvajajo rekreacijski ribolov.
2.Države članice izdajo posebno dovoljenje za ribolov ribiškim plovilom Unije, ki ciljno lovijo sredozemsko mečarico s harpunami ali plavajočimi parangali.
3.Samo plovila Unije, ki so skladno s postopkom iz členov 16 in 17 vključena v evidenco plovil ICCAT, lahko ciljno lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo, prevažajo, predelujejo ali iztovarjajo sredozemsko mečarico.
4.Velika ribiška plovila z dovoljenjem držav članic se vključijo v evidenco ribiških plovil ICCAT s skupno dolžino več kot 20 metrov, ki jim ICCAT podeli dovoljenje, da lahko ciljno lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo ali iztovarjajo tune in tunom podobne vrste.
Člen 16
Informacije o plovilih z dovoljenjem za lov mečarice in belega tuna v tekočem letu
1.Države članice vsako leto Komisiji elektronsko in v obliki, določeni v smernicah ICCAT za pošiljanje podatkov in informacij, predložijo naslednje informacije:
(a)do 1. januarja informacije o plovilih za ulov, ki plujejo pod njihovo zastavo in imajo dovoljenje za lov sredozemske mečarice, vključno kot prilov in v okviru rekreacijskega ribolova. Komisija vsako leto do 15. januarja pošlje te informacije sekretariatu ICCAT;
(b)do 1. marca informacije o plovilih za ulov, ki plujejo pod njihovo zastavo in imajo dovoljenje za ciljni ribolov sredozemskega belega tuna. Komisija vsako leto do 15. marca pošlje te informacije sekretariatu ICCAT.
2.Informacije o plovilih za ulov iz odstavka 1(a) in (b) morajo vsebovati ime plovila ter številko registra flote Unije (CFR), kakor je opredeljena v Prilogi I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2017/218 o registru ribiške flote Unije.
3.Poleg informacij iz odstavka 2 države članice najpozneje v 30 dneh obvestijo Komisijo o kakršnem koli novem vnosu v informacije o plovilih za ulov iz odstavka 1, črtanju iz njih ali njihovi spremembi. Komisija najpozneje v 45 dneh od datuma novega vnosa, črtanja ali spremembe informacij o navedenih plovilih za ulov o tem obvesti sekretariat ICCAT.
4.Skladno s členom 7(6) Uredbe (EU) 2017/2403 bo Komisija po potrebi med letom spremenila informacije o plovilih za ulov iz odstavka 1, pri čemer bo posodobljene informacije zagotovila Sekretariatu ICCAT.
Člen 17
Znanstvene informacije o plovilih, ki so v preteklem letu imela dovoljenje za ciljni ribolov sredozemske mečarice s harpunami ali plavajočimi parangali
1.Države članice vsako leto do 30. junija Komisiji elektronsko predložijo naslednje informacije, ki zadevajo plovila za ulov, ki plujejo pod njihovo zastavo, ki so imela v preteklem letu dovoljenje za ciljni pelagični ribolov sredozemske mečarice s parangali ali harpunami:
(a)ime plovila (če ni imena, se navede registrska številka brez začetnice države);
(b)številko registra flote Unije, kakor je določena v Prilogi I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2017/218;
(c)številko v evidenci ICCAT.
2.Informacije iz odstavka 1 se predložijo v obliki, ki je določena v zadnji različici smernic ICCAT za pošiljanje podatkov in informacij.
3.Komisija te informacije posreduje sekretariatu ICCAT do 31. julija vsako leto.
Oddelek 2
Spremljanje in nadzor
Člen 18
Sistem za spremljanje plovil
1.Ribiška plovila Unije, ki so vključena v evidenco plovil ICCAT in imajo dovoljenje za ribolov sredozemske mečarice, ter plovila tretjih držav, ki imajo dovoljenje za ribolov sredozemske mečarice v vodah Unije, katerih skupna dolžina je večja od 12 metrov, imajo v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1224/2009 na krovu nameščeno v celoti delujočo napravo, ki s prenosom podatkov o položaju v rednih presledkih omogoča samodejno določanje položaja tega plovila in njegovo prepoznavanje prek sistema za spremljanje plovil.
2.Za namene nadzora se prenos podatkov sistema VMS s plovil za ulov z dovoljenjem za ribolov sredozemske mečarice ne prekine, ko so plovila v pristanišču.
3.Države članice zagotovijo, da njihovi centri za spremljanje ribištva Komisiji in organu, ki ga ta določi, v realnem času in v obliki „https data feed“ posredujejo sporočila sistema VMS, ki so jih dobili od ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo. Komisija pošlje ta sporočila v elektronski obliki sekretariatu ICCAT.
4.Države članice zagotovijo, da:
(a)se sporočila sistema VMS, prejeta z ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, Komisiji pošljejo vsaj vsaki dve uri;
(b)se v primeru tehnične okvare sistema VMS nadomestna sporočila, prejeta v skladu s členom 25(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 404/2011 z ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, Komisiji pošljejo v 24 urah po tem, ko so jih prejeli njihovi centri za spremljanje ribištva;
(c)so sporočila, posredovana Komisiji, oštevilčena z zaporednimi številkami (s posebno identifikacijsko številko), da se prepreči podvajanje;
(d)so sporočila, ki se posredujejo Komisiji, skladna s členom 24(3) Izvedbene uredbe (EU) št. 404/2011.
5.Vsaka država članica sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da se vsa sporočila, ki so na voljo njenim inšpekcijskim plovilom, obravnavajo zaupno in se uporabljajo samo za inšpekcijske preglede na morju.
Člen 19
Najem ribiških plovil Unije
Najem ribiških plovil Unije za sredozemsko mečarico je prepovedan.
Člen 20
Nacionalni opazovalni program za plovila za pelagični ribolov s parangali
1.Vsaka država članica zastave s kvoto sredozemske mečarice uvede nacionalni opazovalni program za plovila za pelagični ribolov s parangali, ki v skladu s tem členom ciljno lovijo sredozemsko mečarico. Nacionalni opazovalni program mora biti skladen z minimalnimi standardi, določenimi v Prilogi I.
2.Vsaka zadevna država članica zagotovi, da so na vsaj 20 % plovil za pelagični ribolov s parangali, ki ciljno lovijo sredozemsko mečarico, razporejeni nacionalni znanstveni opazovalci. Odstotek kritja se meri v ribolovnih dnevih, številu ribolovnih operacij ali potovanj.
3.Z odstopanjem od odstavka 2 država članica lahko uporabi alternativni pristop znanstvenega spremljanja za plovila s skupno dolžino manj kot 15 metrov, če morda obstajajo resni varnostni pomisleki, ki izključujejo razporeditev opazovalca na krovu. Navedeni alternativni pristop zagotavlja kritje, primerljivo s tistim, določenim v odstavku 2, in enakovredno zbiranje podatkov. Zadevna država članica Komisiji brez nepotrebnega odlašanja predloži podrobnosti o alternativnem pristopu.
4.Komisija nemudoma predloži podrobnosti o alternativnem pristopu iz odstavka 3 v oceno Stalnemu odboru ICCAT za raziskave in statistiko. Alternativne pristope pred njihovim izvajanjem odobri Komisija ICCAT na letnem zasedanju ICCAT.
5.Države članice nacionalnim opazovalcem izdajo uradni identifikacijski dokument.
6.Poleg nalog znanstvenih opazovalcev, določenih v Prilogi I, države članice od znanstvenih opazovalcev zahtevajo, da ocenijo in sporočajo naslednje podatke o sredozemski mečarici:
(a)raven zavržkov premajhnih primerkov;
(b)velikost, ki je specifična za regijo, in starost ob dozorelosti;
(c)uporabo habitata za primerjavo razpoložljivosti mečarice za različne vrste ribolova, vključno s primerjavo med tradicionalnimi in mezopelagičnimi parangali;
(d)učinek ribolova z mezopelagičnimi parangali v smislu sestave ulova, serije ulova na enoto napora, velikostne porazdelitve ulova; in
(e)mesečno oceno deleža drstnic in podmladkov v ulovu.
7.Države članice vsako leto do 30. junija Komisiji predložijo informacije, ki so bile v prehodnem letu zbrane v okviru nacionalnih programov znanstvenega opazovanja. Komisija te informacije posreduje sekretariatu ICCAT do 31. julija vsako leto.
Oddelek 3
Nadzor ulova
Člen 21
Evidentiranje in poročanje o ulovu
1.Poveljnik vsakega plovila, ki ima dovoljenje za ribolov sredozemske mečarice, vodi ribolovni ladijski dnevnik v skladu z zahtevami iz Priloge II, podatke iz ribolovnega ladijskega dnevnika pa pošlje državi članici zastave.
2.Brez poseganja v obveznosti poročanja za države članice, določene z Uredbo (ES) št. 1224/2009, države članice pošljejo četrtletna poročila Komisiji o celotnem ulovu sredozemske mečarice, opravljenem s plovili z dovoljenjem za ribolov, ki plujejo pod njihovo zastavo. Navedena četrtletna poročila se pošljejo najpozneje 15 dni po koncu vsakega četrtletja (15. aprila, 15. julija in 15. oktobra vsakega leta in do 15. januarja naslednjega leta). Komisija te informacije posreduje sekretariatu ICCAT do 30. aprila, 30. julija in 30. oktobra vsako leto in do 30. januarja naslednje leto.
3.Poleg informacij iz odstavka 1 države članice vsako leto do 30. junija Komisiji predložijo naslednje informacije, ki zadevajo ribiška plovila Unije, ki so imela v preteklem letu dovoljenje za pelagični ribolov sredozemske mečarice s parangali ali harpunami:
(a)informacije v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi, na podlagi vzorčenja ali za celotno floto, vključno z:
(i)
ribolovnimi obdobji in skupnim letnim številom ribolovnih dni plovila, po ciljnih vrstah in območjih;
(ii)
geografskimi območji po statističnih območjih ICCAT za ribolovne dejavnosti, ki jih izvaja plovilo, po ciljnih vrstah in območjih;
(iii)
vrsto plovila po ciljnih vrstah in območjih;
(iv)
številom trnkov, ki jih je uporabilo plovilo, po ciljnih vrstah in območjih;
(v)
številom enot parangalov, ki jih je uporabilo plovilo, po ciljnih vrstah in območjih;
(vi)
skupno dolžino enot parangalov za plovilo po ciljnih vrstah in območjih;
(b)podatke o ulovu za najkrajši možni čas in najmanjše možno območje, vključno z:
(i)
velikostjo, in če je mogoče, starostno porazdelitvijo ulova;
(ii)
ulovom in sestavo ulova na plovilo;
(iii)
ribolovnim naporom (povprečno število ribolovnih dni na plovilo, povprečno število trnkov na plovilo, povprečne enote parangalov na plovilo, povprečna skupna dolžina parangala na plovilo).
4.Komisija te informacije posreduje sekretariatu ICCAT do 31. julija vsako leto.
5.Informacije iz odstavkov 1, 2 in 3 se predložijo v obliki, ki je določena v zadnji različici smernic ICCAT za pošiljanje podatkov in informacij.
Člen 22
Informacije o izčrpanju kvote in zapori ribolova
1.Brez poseganja v člen 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009 vsaka država članica brez odlašanja obvesti Komisijo, ko velja, da je bilo doseženih 80 % kvote, dodeljene vrsti orodja.
2.Ko skupni ulovi sredozemske mečarice dosežejo 80-odstotni prag nacionalne kvote, država članica zastave vsak teden pošlje Komisiji podatke o ulovih.
Oddelek 4
Iztovarjanje in pretovarjanje
Člen 23
Določena pristanišča
1.Ulovi sredozemske mečarice, vključno s prilovi in sredozemsko mečarico, ujeto v okviru rekreacijskega ribolova brez pritrjene oznake na vsakem posameznem kosu, kot je navedeno v členu 30, se lahko iztovarjajo samo v določenih pristaniščih.
2.Vsaka država članica določi pristanišča, v katerih se izvajajo iztovarjanja iz odstavka 1, ter določi čase in kraje, ko sta iztovarjanje in pretovarjanje dovoljena, ter postopke inšpekcijskih pregledov in nadzora, ki veljajo v teh pristaniščih.
3.Države članice vsako leto do 15. februarja pošljejo Komisiji seznam določenih pristanišč. Vsako leto do 1. marca Komisija te informacije pošlje sekretariatu ICCAT.
Člen 24
Predhodno obveščanje
1.Za poveljnike ribiških plovil Unije, katerih skupna dolžina je 12 metrov ali več in ki so vključena na seznam plovil iz člena 16 te uredbe, se uporablja člen 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009. V skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009 poveljniki pred predvidenim prihodom obvestijo pristojni organ države članice (vključno z državo članico zastave) ali pogodbenice Konvencije, katere pristanišča ali sredstva za iztovarjanje nameravajo uporabiti.
2.Poveljniki ribiških plovil Unije, ki so krajša od 12 metrov in vključena na seznam plovil iz člena 16, vsaj štiri ure pred predvidenim časom prihoda v pristanišče uradno obvestijo pristojni organ države članice (vključno z državo članico zastave) ali pogodbenice Konvencije, katere pristanišča ali sredstva za iztovarjanje želijo uporabiti, o:
(a)predvidenem času prihoda;
(b)predvideni količini sredozemske mečarice, zadržane na krovu in
(c)informacijah o geografskem območju ulova.
3.Organi države članice pristanišča vodijo evidenco vseh predhodnih obvestil za tekoče leto.
Člen 25
Pretovarjanje
1.Ribiškim plovilom Unije, ki na krovu prevažajo sredozemsko mečarico, je v vseh okoliščinah prepovedano pretovarjanje na morju .
2.Brez poseganja v člene 51, 52, 54 in 57 Uredbe (EU) 2017/2107 lahko ribiška plovila pretovarjajo sredozemsko mečarico samo v določenih pristaniščih.
Oddelek 5
Inšpekcijski pregledi
Člen 26
Letni načrti inšpekcijskih pregledov
1.Države članice vsako leto do 31. januarja Komisiji pošljejo letne načrte inšpekcijskih pregledov. Načrti inšpekcijskih pregledov se pripravijo v skladu s:
(a)cilji, prednostnimi nalogami, postopki in referenčnimi merili za inšpekcijske dejavnosti, določene v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2018/17, ter
(b)nacionalnim programom nadzora za sredozemsko mečarico, določenim na podlagi člena 46 Uredbe (ES) št. 1224/2009.
2.Komisija zbere nacionalne načrte inšpekcijskih pregledov in jih vključi v načrt inšpekcijskih pregledov Unije. Komisija pošlje načrt skupaj z letnimi ribolovnimi načrti iz člena 9 sekretariatu ICCAT v odobritev.
Člen 27
Program skupnega mednarodnega inšpekcijskega nadzora ICCAT
1.Dejavnosti kupnega mednarodnega inšpekcijskega nadzora se izvajajo v skladu s programom skupnega mednarodnega inšpekcijskega nadzora ICCAT (v nadaljnjem besedilu: program ICCAT), določenim v Prilogi III.
2.Države članice, katerih ribiška plovila imajo dovoljenje za ribolov sredozemske mečarice, določijo inšpektorje in izvajajo inšpekcijske preglede na morju v skladu s programom ICCAT. Komisija ali organ, ki ga določi, lahko programu ICCAT dodeli inšpektorje Unije.
3.Če več kot 50 ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo države članice, na območju Konvencije izvaja dejavnost ribolova mečarice v Sredozemskem morju, navedena država članica napoti inšpekcijsko plovilo za izvajanje inšpekcijskih pregledov in nadzora na morju v Sredozemskem morju za celotno obdobje, ko so navedena plovila na območju. Ta obveznost se tudi šteje za izpolnjeno, če države članice sodelujejo pri napotitvi inšpekcijskega plovila ali če se v Sredozemsko morje napoti inšpekcijsko plovilo Unije.
4.Komisija ali organ, ki ga določi, usklajuje dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov za Unijo. Komisija lahko v sodelovanju z zadevno državo članico oblikuje skupne programe inšpekcijskih pregledov, ki bodo Uniji omogočili, da izpolni obveznosti iz programa ICCAT. Države članice, katerih ribiška plovila izvajajo dejavnost ribolova sredozemske mečarice, sprejmejo ukrepe, potrebne za lažje izvajanje teh programov, zlasti v zvezi s potrebnimi človeškimi in materialnimi viri ter obdobji in geografskimi območji uporabe teh virov.
5.Države članice vsako leto do 1. decembra sporočijo Komisiji imena inšpektorjev in inšpekcijskih plovil, ki jih nameravajo dodeliti programu ICCAT med naslednjim letom. Na podlagi teh informacij Komisija v sodelovanju z državami članicami oblikuje letni načrt za sodelovanje Unije v programu ICCAT, ki ga do 1. januarja vsako leto pošlje sekretariatu ICCAT.
Člen 28
Inšpekcijski pregledi v primeru kršitev
1.Vsaka država članica zastave sprejme ukrepe iz odstavka 2 tega člena, če plovilo, ki pluje pod njeno zastavo, krši določbe te uredbe.
2.Vsaka država članica zastave zagotovi, da oseba, ki jo imenuje država članica zastave, v njenih pristaniščih pod njenim nadzorom izvede fizični pregled, kadar ribiško plovilo, ki pluje pod njeno zastavo, ni v njenem pristanišču.
POGLAVJE 4
Rekreacijski ribolov
Člen 29
Upravljalni ukrepi
1.Vsaka država članica v okviru svoje nacionalne kvote določi kvoto za rekreacijski ribolov in v skladu s členom 9 o tem obvesti Komisijo, ko ji pošlje svoj ribolovni načrt. Taka določba zagotovi, da se vse mrtve ribe odštejejo od kvote.
2.V okviru rekreacijskega ribolova je prepovedano uloviti, obdržati na krovu, pretovoriti ali iztovoriti več kot eno mečarico na plovilo na dan.
3.Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za čim boljšo zagotovitev izpusta mečarice, ujete žive, v okviru rekreacijskega ribolova.
4.Prodaja in vse druge oblike trženja sredozemske mečarice, ujete pri rekreacijskem ribolovu, so prepovedane.
Člen 30
Nadzorni ukrepi
1.Za lovljenje sredozemske mečarice v rekreacijskem ribolovu imajo dovoljenje samo plovila z „ribiško palico in vrvico“.
2.Informacije o dovoljenih rekreacijskih plovilih, ki se v skladu s členom 16(1)(a) pošljejo sekretariatu ICCAT, vključujejo naslednje:
(a)ime plovila (če ni imena, se navede registrska številka brez začetnice države);
(b)številko registra flote Unije, kakor je določena v Prilogi I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2017/218;
(c)prejšnje ime plovila, kjer je to primerno;
(d)skupno dolžino plovila;
(e) ime in naslov lastnika(-ov) in upravljavca(-ev) ribiškega plovila.
3.Podatki o ulovu, vključno z zaokroženo težo in dolžino (od spodnje čeljusti do repne plavuti) vsake ujete sredozemske mečarice, zadržane na krovu ali iztovorjene v okviru rekreacijskega ribolova, se evidentirajo in sporočijo v skladu s členom 21.
4.Sredozemska mečarica se lahko iztovarja samo cela ali brez škrg in drobovja ter bodisi v določenem pristanišču v skladu s členom 23 ali s pritrjeno oznako na vsakem kosu. Vsaka oznaka mora imeti edinstveno številko države in ne sme dovoljevati sprememb.
5.Države članice za namene te uredbe določijo program označevanja in vključijo specifikacije takega programa v letne ribolovne načrte iz člena 9 te uredbe.
6.Države članice dovolijo uporabo oznak samo, kadar skupna količina ulova ustreza njim dodeljenim kvotam.
7.Države članice vsako leto pošljejo Komisiji letno poročilo o izvajanju programa označevanja dva meseca in 15 dni pred letnim zasedanjem ICCAT. Komisija vsako leto zbere informacije držav članic in jih posreduje sekretariatu ICCAT dva meseca pred letnim zasedanjem ICCAT.
NASLOV III
KONČNE DOLOČBE
Člen 31
Letno poročilo
1.Države članice vsako leto do 15. septembra Komisiji predložijo letno poročilo za prejšnje koledarsko leto o njihovem izvajanju te uredbe in morebitne dodatne informacije, kot je primerno.
2.Letno poročilo vključuje informacije o ukrepih, sprejetih za ublažitev prilova in zmanjšanje zavržkov premajhnih sredozemskih mečaric, ter o vseh pomembnih raziskavah na tem področju.
3.Komisija prejete informacije iz odstavkov 1 in 2 zbere ter jih vsako leto do 15. oktobra posreduje sekretariatu ICCAT.
4.Komisija lahko sprejme izvedbene akte v zvezi s podrobnimi zahtevami glede formata letnega poročila iz tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 36.
Člen 32
Pregled
Komisija do 31. decembra 2025 Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje poročilo o delovanju načrta za obnovo staleža sredozemske mečarice na podlagi te uredbe.
Člen 33
Financiranje
Za namene Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta se večletni načrt za obnovo staleža sredozemske mečarice šteje za načrt v smislu člena 9 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
Člen 34
Postopek za spremembe
1.Kadar je to potrebno za prenos sprememb ali dopolnitev obstoječih priporočil ICCAT, ki postanejo zavezujoča za Unijo, v pravo Unije, in če spremembe prava Unije ne presegajo priporočil ICCAT, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 35 za spreminjanje:
(a)rokov za poročanje informacij iz členov 9(1) in (2), 10(3), 16(1) in (3), 17(1) in (3), 21(2) in (3), 22(2), 23(3), 26(1), 27(5) ter 31(1) in (3);
(b)časovnih obdobij za zapore, kot so določena v členih 10(1) in (2);
(c)najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, določene v členu 11(1);
(d)ravni odstopanja iz členov 12 in 13;
(e)tehničnih značilnosti ribolovnega orodja iz člena 14(1) do (4);
(f)odstotka izčrpanja kvote, določenega v členu 22(1) in (2),
(g)informacij o plovilih za ulov iz členov 16(2), 17(1), 21(1), (2), (3) in (4) in 23(3) ter
(h)prilog I, II in III k tej uredbi.
2.Vse spremembe, sprejete v skladu z odstavkom 1, se strogo omejijo le na prenos sprememb in/ali dopolnitev zadevnih priporočil ICCAT v pravo Unije.
Člen 35
Izvajanje pooblastila
1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.
2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 34 se prenese na Komisijo za petletno obdobje od začetka veljavnosti te uredbe. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolgo obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3.Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz člena 34. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.Pred sprejetjem delegiranega akta se Komisija posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 34, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu ali Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 36
Postopek v odboru
Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen s členom 47 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 37
Spremembe Uredbe (EU) 2017/2107
Členi od 20 do 26 Uredbe (EU) 2017/2107 se črtajo.
Člen 38
Spremembe Uredbe (ES) št. 1967/2006
V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1967/2006 se točka 6(2) nadomesti z naslednjim:
–„2. 2 500 trnkov za plovila, ki ciljno lovijo mečarico (Xiphias gladius), če ta vrsta predstavlja vsaj 70 % ulova žive teže po sortiranju.“
Člen 39
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament
Za Svet
Predsednik
Predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj,24.4.2018
COM(2018) 229 final
PRILOGA
k
predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta
o večletnem načrtu za obnovo staleža sredozemske mečarice ter spremembi uredb (ES) št. 1967/2006 in (EU) 2017/2107
PRILOGA I
Minimalni standardi ICCAT za znanstvene opazovalne programe za ribiška plovila
Splošne določbe
1. To so minimalni standardi za znanstvene opazovalne programe za ribiška plovila, določeni v priporočilu ICCAT 16-14.
Kvalifikacije opazovalcev
2. Brez poseganja v kakršno koli usposabljanje ali tehnične kvalifikacije, ki jih priporoča Stalni odbor za raziskave in statistiko (Standing Committee on Research and Statistics – SCRS), pogodbenice Konvencije zagotovijo, da imajo njihovi opazovalci minimalne kvalifikacije za opravljanje svojih nalog:
a) dovolj znanja in izkušenj za prepoznavanje vrst rib in konfiguracij ribolovnega orodja ICCAT;
b) sposobnost natančnega opazovanja in beleženja podatkov, ki se zbirajo v okviru programa;
c) sposobnost opravljanja nalog iz spodnjega odstavka 7;
d) sposobnost zbiranja bioloških vzorcev ter
e) minimalno in ustrezno usposabljanje glede varnosti in preživetja na morju.
3. Poleg tega pogodbenice Konvencije za zagotovitev celovitosti svojega nacionalnega opazovalnega programa zagotovijo, da opazovalci:
a) niso člani posadke opazovanega plovila;
b) niso zaposleni pri lastniku ali dejanskem lastniku opazovanega ribiškega plovila ter
c) trenutno nimajo finančnega interesa za opazovani ribolov ali koristi od njega.
Prisotnost opazovalcev
4. Vsaka pogodbenica Konvencije ob upoštevanju svojih nacionalnih opazovalnih programov zagotovi naslednje:
a) prisotnost opazovalcev pri minimalno 5 % ribolovnega napora pri vsakem pelagičnem ribolovu s parangali in, kot so opredeljeni v glosarju ICCAT, ribolovu s plovili za prevoz vabe, pastmi, zabodnimi mrežami in vlečnimi mrežami. Prisotnost v odstotkih se bo merila:
i. za pelagični ribolov s parangali v ribolovnih dnevih, številu ribolovnih operacij ali potovanj;
ii. za ribolov s plovili za prevoz vabe in pastmi v ribolovnih dnevih;
iii. za ribolov z zabodnimi mrežami v ribolovnih urah ali dnevih ter
iv. za ribolov z vlečnimi mrežami v ribolovnih izvlekih ali dnevih;
b) ne glede na odstavek a) pogodbenica Konvencije lahko za plovila s skupno dolžino manj kot 15 metrov uporabi alternativni pristop znanstvenega spremljanja, s katerim se bodo zbirali podatki, enakovredni tistim iz tega priporočila, na način, ki zagotavlja primerljivo prisotnost opazovalcev, če obstajajo resni varnostni pomisleki, ki izključujejo uporabo opazovalca na krovu. V takih primerih mora pogodbenica Konvencije, ki želi uporabiti alternativni pristop, predstaviti podrobnosti pristopa SCRS, ki nato pristop oceni. SCRS bo svetoval Komisiji ICCAT glede ustreznosti alternativnega pristopa za izvajanje obveznosti zbiranja podatkov, določenih v tem priporočilu. Alternativne pristope, izvedene na podlagi te določbe, pred njihovim izvajanjem odobri Komisija ICCAT na letnem zasedanju;
c) reprezentativno časovno in prostorsko pokritost dejavnosti flote, da se zagotovi zbiranje ustreznih in primernih podatkov, kot je določeno v tem priporočilu in v morebitnih dodatnih zahtevah nacionalnega opazovalnega programa pogodbenice Konvencije, pri čemer se upoštevajo značilnosti flote in ribolova;
d) zbiranje podatkov o pomembnih vidikih ribolovne operacije, vključno z ulovom, kot je opredeljeno v odstavku 7.
5. Pogodbenice Konvencije lahko sklenejo dvostranske sporazume, pri čemer ena pogodbenica Konvencije namesti svoje nacionalne opazovalce na plovila, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice Konvencije, če se upoštevajo vse določbe tega priporočila.
6. Pogodbenice Konvencije si prizadevajo zagotoviti, da opazovalci menjajo plovila med svojimi nalogami.
Naloge opazovalca
7. Pogodbenice Konvencije od opazovalcev med drugim zahtevajo, da:
a) evidentirajo ribolovno dejavnost opazovanega vozila in poročajo o njej, kar med drugim vključuje vsaj:
i. zbiranje podatkov, ki vključuje količinsko opredelitev skupnega ciljnega ulova, zavržkov in prilova (vključno z morskimi psi, morskimi želvami, morskimi sesalci in morskimi pticami), ocenitev ali meritev sestave ulova po velikosti, kolikor je mogoče, statusu ravnanja (tj. obdržan, zavržen mrtev, izpuščen živ) in zbiranje bioloških vzorcev za študije o življenjskem ciklu (npr. spolnih žlez, otolitov, hrbtenic, lusk);
ii. zbiranje vseh najdenih oznak in poročanje o njih;
iii. informacije o ribolovni operaciji, vključno z:
– območjem ulova, opredeljenim z zemljepisno dolžino in širino;
– informacijami o ribolovnem naporu (npr. število ribolovnih operacij, število trnkov itd.);
– datumom vsake ribolovne operacije, po potrebi vključno s časom začetka in konca ribolovne dejavnosti;
– uporabo predmetov za zbiranje rib, vključno z napravami za zbiranje rib ter
– splošno stanje izpuščenih živali glede na stopnje preživetja (tj. mrtve/žive, ranjene, itd.);
b) opazujejo in evidentirajo uporabo ukrepov za zmanjšanje prilova in druge ustrezne informacije;
c) kolikor je mogoče, opazujejo okoljske razmere in poročajo o njih (npr. stanje morja, klimatski in hidrološki parameteri, itd.);
d) opazujejo naprave za zbiranje in rib in poročajo o njih, v skladu z opazovalnim programom ICCAT, sprejetim v okviru večletnega programa za ohranjanje in upravljanje tropskega tuna ter
e) opravljajo druge znanstvene naloge, kot jih priporoča SCRS in potrdi Komisija ICCAT.
Obveznosti opazovalca
8. Pogodbenice Konvencije zagotovijo, da (je) opazovalec:
a) ne ovira elektronske opreme plovila;
b) seznanjen s postopki za ravnanje v izrednih razmerah na krovu plovila, vključno z lokacijo rešilnih splavov, gasilnih aparatov in kompletov za prvo pomoč;
c) po potrebi komunicira s kapitanom o zadevnih vprašanjih in nalogah v zvezi z opazovanjem;
d) ne moti ali ovira ribolovnih dejavnosti in običajnega delovanja plovila;
e) sodeluje pri informativnih sejah z ustreznimi predstavniki znanstvenega inštituta ali nacionalnega organa, pristojnega za izvajanje opazovalnega programa.
Obveznosti kapitana
9. Pogodbenice Konvencije zagotovijo, da kapitan plovila, kateremu je dodeljen opazovalec:
a) omogoči ustrezen dostop do plovila in njegovih operacij;
b) dovoli opazovalcu, da učinkovito izvaja svoje obveznosti, vključno z:
i. zagotavljanjem ustreznega dostopa do orodja, dokumentacije (vključno z ladijskimi dnevniki v elektronski ali papirni obliki) in ulova plovila;
ii. komuniciranjem kadar koli z ustreznimi predstavniki znanstvenega inštituta ali nacionalnega organa;
iii. zagotavljanjem ustreznega dostopa do elektronike in druge pomembne opreme za ribolov, med drugim:
– satelitske navigacijske opreme;
– elektronskih sredstev obveščanja;
iv. zagotavljanjem, da nihče na krovu opazovanega plovila nedovoljeno ne posega v opazovalno opremo ali dokumentacijo oziroma je ne uničuje; ne ovira, se vmešava ali drugače ravna na način, ki bi lahko po nepotrebnem preprečil opazovalcu, da opravlja svoje dolžnosti; ne ustrahuje, nadleguje ali na kakršen koli način škoduje opazovalcu; ali ne podkupuje ali skuša podkupiti opazovalca;
(c) zagotovi nastanitev za opazovalce, vključno s prenočiščem, hrano in ustreznimi sanitarnimi ter zdravstvenimi prostori, ki je enaka nastanitvi častnikov;
d) opazovalcu zagotovi ustrezen prostor na poveljniškem mostu ali v krmarnici za opravljanje njegovih nalog ter prostor na krovu, primeren za opravljanje nalog opazovanja.
Dolžnosti pogodbenic Konvencije
10. Vsaka pogodbenica Konvencije:
a) zahteva, da njena plovila, ko lovijo vrste ICCAT, gostijo znanstvenega opazovalca v skladu z določbami iz tega priporočila;
b) nadzoruje varnost svojih opazovalcev;
c) kadar je mogoče in primerno, spodbuja svoj znanstveni inštitut ali nacionalni organ, naj sklene sporazume z znanstvenimi inštituti ali nacionalnimi organi drugih pogodbenic Konvencije za medsebojno izmenjavo poročil in podatkov opazovalcev;
d) v svoje letno poročilo vključi specifične informacije o izvajanju tega priporočila, ki jih uporabita Komisija ICCAT in SCRS ter vključujejo:
i. podrobnosti o strukturi in zasnovi svojih znanstvenih opazovalnih programov, med drugim vključno s/z:
– ciljno ravnjo prisotnosti opazovalcev glede na vrsto ribolova in orodja ter način merjenja;
– podatki, ki jih je treba zbirati;
– obstoječim zbiranjem podatkov in protokoli ravnanja z njimi;
– informacijami o tem, kako se izberejo plovila, na katerih so opazovalci prisotni, da se doseže ciljna raven pogodbenice Konvencije glede prisotnosti opazovalcev;
– zahtevami glede usposabljanja opazovalcev ter
– zahtevami glede kvalifikacij opazovalcev.
ii. število plovil, ki se spremljajo, dosežena raven prisotnosti opazovalcev glede na vrsto ribolova in orodja ter
iii. podrobnosti o tem, kako so bile te ravni prisotnosti izračunane;
e) po prvi predložitvi informacij iz odstavka 10(d)(i) poroča o spremembah glede strukture in/ali zasnove svojih opazovalnih programov v svojih letnih poročilih, samo kadar pride do sprememb. Pogodbenica Konvencije še naprej letno poroča Komisiji ICCAT o informacijah iz odstavka 10(d)(ii);
f) v določeni elektronski obliki, ki jo pripravi SCRS, vsako leto poroča SCRS o informacijah, ki se zberejo v okviru nacionalnih opazovalnih programov in jih uporabi Komisija ICCAT, zlasti za ocenjevanje staleža in druge znanstvene namene, v skladu z veljavnimi postopki za druge zahteve sporočanja podatkov in nacionalnimi zahtevami glede zaupnosti;
g) zagotovi, da njeni opazovalci pri opravljanju svojih nalog iz odstavka 7 uporabijo zanesljive protokole za zbiranje podatkov, vključno z uporabo fotografije, kakor je potrebno in primerno.
Dolžnosti izvršnega sekretarja
11. Izvršni sekretar SCRS in Komisiji ICCAT omogoča lažji odstop do ustreznih podatkov in informacij, predloženih v skladu s tem priporočilom.
Dolžnosti SCRS
12. SCRS:
a) kakor je potrebno in primerno, pripravi priročnik za opazovalce, ki ga pogodbenice Konvencije prostovoljno uporabljajo pri svojih nacionalnih opazovalnih programih in vključuje vzorčne obrazce za zbiranje podatkov in standardizirane postopke zbiranja podatkov, ob upoštevanju priročnikov za opazovalce in ustreznega gradiva, ki morda že obstajajo drugje, vključno v pogodbenicah Konvencije, regionalnih in podregionalnih organih ter drugih organizacijah;
b) glede na vrsto ribolova pripravi specifične smernice za elektronske sisteme za spremljanje;
c) Komisiji ICCAT predloži povzetek znanstvenih podatkov in informacij, zbranih in sporočenih v skladu s tem priporočilom, ter vse relevantne povezane ugotovitve;
d) kakor je potrebno in primerno, oblikuje priporočila o tem, kako izboljšati učinkovitost znanstvenih opazovalnih programov, da bi se zadovoljile potrebe Komisije ICCAT po podatkih, vključno z morebitnimi revizijami tega priporočila in/ali v zvezi z izvajanjem teh minimalnih standardov in protokolov s strani pogodbenic Konvencije.
Elektronski sistemi za spremljanje
13. Kadar SCRS elektronske sisteme za spremljanje opredeli kot učinkovite pri neki vrsti ribolova, se lahko namestijo na krov ribiških plovil kot dopolnitev ali, v pričakovanju mnenja SCRS in odločitve Komisije ICCAT, nadomestitev človeškega opazovalca na krovu.
14. Pogodbenice Konvencije morajo upoštevati veljavne smernice, ki jih podpre SCRS, o uporabi elektronskih sistemov za spremljanje.
15. Pogodbenice Konvencije se spodbuja, da poročajo SCRS o svojih izkušnjah z uporabo elektronskih sistemov za spremljanje pri svojem ribolovu ICCAT, da bi se dopolnili programi s človeškimi opazovalci. Pogodbenice Konvencije, ki še niso uporabile takih sistemov, se spodbuja, da preučijo njihovo uporabo in svoje ugotovitve sporočijo SCRS.
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj,24.4.2018
COM(2018) 229 final
PRILOGA
k
predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta
o večletnem načrtu za obnovo staleža sredozemske mečarice ter spremembi uredb (ES) št. 1967/2006 in (EU) 2017/2107
Program skupnega mednarodnega inšpekcijskega nadzora ICCAT
PRILOGA III
Program skupnega mednarodnega inšpekcijskega nadzora ICCAT
Komisija ICCAT v skladu z odstavkom 3 člena IX Konvencije priporoča, da se na naslednji način uredi mednarodni nadzor zunaj voda pod nacionalno pristojnostjo, da se zagotovi uporaba Konvencije in veljavnih ukrepov iz Konvencije:
I. Hude kršitve
1. Za namene teh postopkov huda kršitev pomeni naslednje kršitve določb ohranitvenih in upravljalnih ukrepov ICCAT, ki jih je sprejela Komisija:
(a) ribolov brez licence, dovoljenja ali odobritve, ki jo izda pogodbenica Konvencije zastave;
(b) neizpolnjevanje obveznosti vodenja zadostnih evidenc o ulovu in podatkih v zvezi z ulovom v skladu z zahtevami Komisije za poročanje ali znatno napačno poročanje o takšnih ulovih in/ali podatkih v zvezi z ulovom;
(c) ribolov na zaprtem območju;
(d) ribolov med zaprto sezono;
(e) namerno jemanje ali zadrževanje vrst v nasprotju z veljavnimi ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi, ki jih je sprejela ICCAT;
(f) obsežno kršitev omejitev ulova ali kvot, veljavnih na podlagi predpisov ICCAT;
(g) uporabo prepovedanega ribolovnega orodja;
(h) ponarejanje ali namerno prikrivanje oznak, identitete ali registracije ribiškega plovila;
(i) prikrivanje, nedovoljeno spreminjanje ali uničevanje dokazov, povezanih s preiskavo o kršitvi;
(j) številne kršitve, ki skupaj pomenijo hujše neupoštevanje ukrepov, ki jih je uvedla ICCAT;
(k) napad, upiranje, ustrahovanje, spolno nadlegovanje, motenje ali neupravičeno oviranje ali zadrževanje pooblaščenega inšpektorja ali opazovalca;
(l) namerno nedovoljeno spreminjanje ali onesposabljanje sistema VMS;
(m) druge kršitve, ki jih lahko določi ICCAT, potem ko so bile vključene v revidirano različico teh postopkov in objavljene;
(o) motenje satelitskega sistema za spremljanje in/ali delovanja plovila brez sistema VMS;
(q) pretovarjanje na morju.
2. Če pooblaščeni inšpektorji med vkrcavanjem in inšpekcijskim pregledom ribiškega plovila ugotovijo dejavnost ali okoliščine, ki bi pomenile hudo kršitev, kakor je opredeljena v odstavku 1, organi države zastave inšpekcijskega plovila takoj neposredno in prek sekretariata ICCAT obvestijo državo zastave ribiškega plovila. V takih primerih mora inšpektor obvestiti tudi vsako inšpekcijsko plovilo države zastave ribiškega plovila, za katero je znano, da je v bližini.
3. Inšpektorji ICCAT morajo evidentirati opravljene inšpekcijske preglede in vse kršitve, ugotovljene v ladijskem dnevniku.
4. Država pogodbenica zastave zagotovi, da zadevno ribiško plovilo po inšpekcijskem pregledu iz odstavka 2 te priloge preneha z vsemi ribolovnimi dejavnostmi. Država pogodbenica zastave zahteva, da ribiško plovilo v 72 urah odpluje v pristanišče, ki ga je določila in v katerem se bo začela preiskava.
5. V primeru, ko je inšpekcijski pregled ugotovil dejavnost ali okoliščine, ki bi pomenile hudo kršitev, je treba plovilo pregledati v skladu s postopki, opisanimi v Priporočilu ICCAT 11-18 o spremembi Priporočila 09-10, ki vzpostavlja seznam plovil, za katere se domneva, da so izvajala nezakonite, neprijavljene in neregulirane ribolovne dejavnosti na območju Konvencije ICCAT, ob upoštevanju ukrepov odziva in drugih nadaljnjih ukrepov.
II. Izvajanje inšpekcijskih pregledov
6. Inšpekcijske preglede izvajajo inšpektorji, ki jih določijo vlade pogodbenice. Imena pooblaščenih vladnih agencij in vsakega inšpektorja, ki ga za ta namen določijo zadevne vlade, se uradno sporočijo Komisiji ICCAT.
7. Ladje, ki izvajajo mednarodne postopke vkrcavanja in inšpekcijske preglede v skladu s to prilogo, plujejo pod posebno zastavo ali zastavico, ki jo odobri Komisija ICCAT in izda sekretariat ICCAT. Imena ladij, ki se uporabljajo za ta namen, se sporočijo sekretariatu ICCAT takoj, ko je to izvedljivo, in pred začetkom inšpekcijskih dejavnosti. Sekretariat ICCAT da informacije o določenih inšpekcijskih plovilih na voljo vsem pogodbenicam Konvencije, med drugim tudi tako, da jih objavi na svojem spletnem mestu, ki je zaščiteno z geslom.
8. Inšpektorji imajo ustrezen identifikacijski dokument, ki ga izdajo organi države zastave in ima obliko iz odstavka 21 te priloge.
9. V skladu z ureditvijo, dogovorjeno na podlagi odstavka 16 te priloge, se plovilo, ki pluje pod zastavo vlade pogodbenice in lovi tuna ali tunu podobne vrste rib na območju Konvencije zunaj voda v nacionalni pristojnosti, ustavi, kadar mu ladja, ki pluje pod zastavico ICCAT, opisano v odstavku 7, in na kateri je inšpektor, da ustrezen signal po mednarodnem kodeksu signalov, razen če dejansko izvaja ribolovne dejavnosti, pri čemer se v takšnem primeru ustavi takoj po koncu takšne dejavnosti. Kapitan plovila inšpekcijski skupini, kot je določena v odstavku 10 te priloge, dovoli vkrcanje na plovilo in zagotovi lestev za vkrcanje. Kapitan inšpekcijski skupini omogoči, da preveri opremo, ulov ali orodje in vse zadevne dokumente, ki se zdijo inšpektorju potrebni za potrditev skladnosti s priporočili Komisije ICCAT, veljavnimi za državo zastave plovila, ki se pregleduje. Poleg tega lahko inšpektor zahteva tudi potrebne pojasnitve.
10. Poveljujoči častnik inšpekcijskega plovila velikost inšpekcijske skupine določi ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin. Inšpekcijska skupina bi morala biti čim manjša, da lahko varno in zanesljivo opravi naloge iz te priloge.
11. Inšpektorji po vkrcanju na plovilo predložijo identifikacijski dokument, opisan v odstavku 8 te priloge. Inšpektorji upoštevajo splošno priznane mednarodne predpise, postopke in prakse, ki se nanašajo na varnost plovila, ki se pregleduje, in posadke, čim bolj zmanjšajo motenje ribolovnih dejavnosti ali natovarjanja proizvoda ter se, kolikor je to izvedljivo, izogibajo ukrepom, ki bi negativno vplivali na kakovost ulova na krovu. Inšpektorji omejijo poizvedbe na ugotavljanje, ali so priporočila Komisije ICCAT, ki veljajo za državo zastave zadevnega plovila, upoštevana. Inšpektorji lahko med inšpekcijskim pregledom prosijo kapitana ribiškega plovila za potrebno pomoč. Inšpektorji pripravijo poročilo o inšpekcijskem pregledu v obliki, ki jo je odobrila Komisija ICCAT. Inšpektorji podpišejo poročilo v prisotnosti kapitana plovila, ki je upravičen, da poročilu priloži ugotovitve, ki se mu zdijo primerne, in jih mora podpisati.
12. Izvod poročila se izroči kapitanu plovila in vladi inšpekcijske skupine, ki predloži izvod ustreznim organom države zastave plovila, ki se pregleduje, in Komisiji ICCAT. Če se ugotovi kakršna koli kršitev priporočil ICCAT, mora inšpektor, kadar je mogoče, obvestiti tudi vsako inšpekcijsko plovilo države zastave ribiškega plovila, za katero je znano, da je v bližini.
13. Upiranje inšpektorjem ali neupoštevanje njihovih navodil država zastave plovila, ki se pregleduje, obravnava podobno kot tako ravnanje do nacionalnega inšpektorja.
14. Inšpektorji opravljajo svoje dolžnosti, določene s to ureditvijo, v skladu s predpisi iz tega priporočila, vendar ostanejo pod operativnim nadzorom nacionalnih organov in jim odgovarjajo.
15. Vlade pogodbenice inšpekcijska poročila, obrazce z informacijami o opažanjih v skladu s Priporočilom [94-09] in izjave, ki izhajajo iz inšpekcijskih pregledov dokumentacije s strani tujih inšpektorjev, preučijo ter glede njih sprejmejo ukrepe, določene s to ureditvijo, podobno kot pri poročilih nacionalnih inšpektorjev v skladu z nacionalno zakonodajo. Določbe iz tega odstavka ne nalagajo nobene obveznosti vladi pogodbenici, da poročilu tujega inšpektorja pripiše večjo dokazno vrednost, kot bi jo imelo v državi inšpektorja. Vlade pogodbenice sodelujejo, da bi omogočile sodne ali druge postopke, ki so posledica poročila inšpektorja v skladu s to ureditvijo.
16.
(a) Vlade pogodbenice obvestijo Komisijo ICCAT do 1. januarja vsako leto o začasnih načrtih za izvajanje inšpekcijskih dejavnosti v tekočem koledarskem letu v skladu s tem priporočilom, Komisija pa lahko da vladam pogodbenicam predloge za uskladitev nacionalnih dejavnosti na tem področju, vključno s številom inšpektorjev in plovil za prevoz inšpektorjev.
(b) Ureditev iz tega priporočila in načrti za sodelovanje se uporabljajo med vladami pogodbenicami, razen če se dogovorijo drugače, Komisija ICCAT pa je o takem dogovoru uradno obveščena. Pod pogojem, da se izvajanje programa med katerima koli vladama pogodbenicama do sprejetja takega dogovora prekine, če je katera od njiju o tem obvestila Komisijo ICCAT.
17.
(a) Ribiško orodje se pregleda v skladu z veljavnimi uredbami za podobmočje, za katerega se izvaja inšpekcijski pregled. Inšpektorji v inšpekcijskem poročilu o pregledu navedejo podobmočje, za katero je bil izveden inšpekcijski pregled, in opišejo vse ugotovljene kršitve.
(b) Inšpektorji imajo pravico, da pregledajo vse ribolovno orodje, ki se uporablja, in ribolovno orodje na krovu.
18. Inšpektorji pritrdijo identifikacijsko oznako, ki jo odobri Komisija ICCAT, na vsako pregledano ribolovno orodje, za katero se zdi, da je v nasprotju s priporočili Komisije ICCAT, veljavnimi za državo zastave zadevnega plovila, in to zabeležijo v inšpekcijsko poročilo.
19. Inšpektorji lahko posnamejo fotografije orodja, opreme, dokumentacije in katerega koli drugega potrebnega elementa tako, da razkrivajo elemente, ki po njihovem mnenju niso v skladu z veljavno uredbo; v tem primeru se fotografirani predmeti navedejo v poročilu, kopije fotografij pa se priložijo izvodu poročila za državo zastave.
20. Inšpektorji po potrebi pregledajo ves ulov na krovu, da ugotovijo skladnost s priporočili ICCAT.
21. Službena izkaznica inšpektorjev ima naslednjo obliko:
Mere: širina 10,4 cm, višina 7 cm
