OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ta predlog se nanaša na vključitev v zakonodajo Evropske unije (i) zaščitnih klavzul in (ii) morebitnih posebnih mehanizmov za opustitev tarifnih preferencialov ali drugih preferencialnih obravnavanj, ki zahtevajo izvedbeno uredbo, predvideno v prihodnjih trgovinskih sporazumih, sklenjenih s strani EU.

Uredba trenutno predvideva izvajanje prostotrgovinskega sporazuma med EU in Singapurjem, prostotrgovinskega sporazuma med EU in Vietnamom ter prostotrgovinskega sporazuma med EU in Japonsko. Predlaga se tudi, da se prihodnji trgovinski sporazumi z delegiranimi akti dodajo na področje uporabe uredbe.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Večina trgovinskih sporazumov EU vključuje dvostransko zaščitno klavzulo. Klavzula vključuje možnost začasne opustitve nadaljnje liberalizacije tarif ali ponovne uvedbe carinske stopnje za države z največjimi tarifnimi ugodnostmi (MFN), kadar se zaradi liberalizacije trgovine uvoz poveča v takem obsegu in pod takimi pogoji, da povzroča resno škodo domačim proizvajalcem (ali jo resno ogroža), ki proizvaja podoben ali neposredno konkurenčen izdelek. Poleg tega lahko nekateri trgovinski sporazumi EU vključujejo posebne mehanizme, ki tudi dajejo možnost ponovne uvedbe carinske stopnje za MFN.

Da bi se ti ukrepi lahko izvajali, morata biti ta dvostranska zaščitna klavzula in posebni mehanizem vključena v zakonodajo Evropske unije, podrobno pa je treba opredeliti tudi postopkovne vidike njune uvedbe in pravice zainteresiranih strani.

Do zdaj je običajno Komisija predlaga izvedbeno uredbo v povezavi z vsakim nedavno sklenjenim trgovinskim sporazumom.

Na podlagi preteklih izkušenj in obstoječih uredb se predlaga, da se celoten postopek poenostavi s predlogom za horizontalno dvostransko zaščitno uredbo, ki bi se lahko uporabljala pri vseh prihodnjih prostotrgovinskih sporazumih. Glavni del besedila uredbe bi bil osredotočen na skupne tehnične in postopkovne podrobnosti dvostranskega zaščitnega instrumenta (izvajanje preiskav, postopki za sprejetje začasnih in dokončnih ukrepov itd.). V posebnem poglavju bi bila določena postopkovna pravila v zvezi s posebnimi mehanizmi. V prilogi bi bile navedene uporaba uredbe za zadevno posamezno partnerico prostotrgovinskega sporazuma ter druge posebnosti obravnavanega trgovinskega sporazuma.

Priloge, ki vsebujejo nekaj elementov, značilnih za posamezen sporazum, bi se spremenile z delegiranimi akti. Delegirani akti bi izvajali trgovinske sporazume, ki sta jih že odobrila Evropski parlament in Svet, Komisija pa bi tako imela zelo omejene politične možnosti.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Priloženi predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta je zakonodajni instrument za izvajanje zaščitnih klavzul in morebitnih posebnih mehanizmov trgovinskega sporazuma EU.

Člen 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Ta predlog uredbe je neposredno izpeljan iz besedila sporazumov, ki so bili doseženi s pogajanji z različnimi drugimi državami, kot so Kolumbija, Peru, srednjeameriške države, Republika Moldavija in Gruzija. Posledično nista potrebna niti ločeno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi niti ocena učinka. Predlog predvsem temelji na obstoječih izvedbenih uredbah.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

Letno poročilo, ki bo predloženo Svetu in Evropskemu parlamentu, navaja trgovinsko statistiko z ustrezno partnerico prostotrgovinskega sporazuma ter informacije o uporabi te uredbe.

2018/0101 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o izvajanju zaščitnih klavzul in drugih mehanizmov, ki omogočajo začasno opustitev preferencialov v nekaterih sporazumih, sklenjenih med Evropsko unijo in nekaterimi tretjimi državami

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Unija redno sklepa trgovinske sporazume (v nadaljnjem besedilu: sporazumi) s tretjimi državami, ki lahko vključujejo dvostranske zaščitne klavzule. Treba je določiti postopke za zagotovitev učinkovite uporabe zaščitnih klavzul, dogovorjenih z zadevnimi državami.

(2)Sporazumi lahko vključujejo tudi druge mehanizme za začasno opustitev tarife ali druge preferencialne obravnave. Prav tako je treba določiti postopke za uporabo takih mehanizmov, če so zajeti v sporazumih.

(3)Dvostranski zaščitni ukrepi se smejo uporabiti le, kadar se zadevni izdelek uvaža v Unijo v tako povečanem obsegu, v absolutnem smislu ali glede na proizvodnjo Unije, in pod takimi pogoji, da to povzroči ali grozi, da bo povzročilo, resno škodo proizvajalcem Unije podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov. Dvostranski zaščitni ukrepi bi morali biti v eni od oblik iz Sporazuma.

(4)Spremljanje in pregledovanje sporazumov, izvajanje preiskav in po potrebi uvedba zaščitnih ukrepov bi se morali izvajati na pregleden način.

(5)Države članice bi morale Komisijo obvestiti o kakršnih koli gibanjih uvoza, zaradi katerih bi bilo morda treba uporabiti zaščitne ukrepe.

(6)Zanesljivost statističnih podatkov o celotnem uvozu iz zadevnih držav v Unijo je zato bistvena za ugotovitev, ali so bili izpolnjeni pogoji za uporabo zaščitnih ukrepov.

(7)Pozorno spremljanje morebitnih občutljivih izdelkov bi moralo olajšati pravočasne odločitve glede morebitnega začetka preiskave in poznejše uvedbe ukrepov. Zato bi morala Komisija redno spremljati morebitni uvoz občutljivih izdelkov, in sicer od datuma začasne uporabe ali pa začetka veljavnosti sporazumov, če začasna uporaba ni predvidena. Spremljanje bi se moralo na podlagi ustrezno utemeljene zahteve zadevnega industrijskega sektorja razširiti na druge sektorje.

(8)Prav tako je treba določiti roke za začetek preiskave in ugotavljanje, ali so zaščitni ukrepi primerni, kar naj bi omogočilo, da se tako ugotavljanje opravi hitro in se poveča pravna varnost za vpletene gospodarske subjekte.

(9)Pred uporabo kakršnega koli zaščitnega ukrepa bi morala biti opravljena preiskava, vendar lahko Komisija v kritičnih okoliščinah uporabi začasne zaščitne ukrepe.

(10)Zaščitni ukrepi bi se morali uporabljati le v obsegu in v takšnem časovnem obdobju, ki sta potrebna za preprečitev resne škode in olajšanje prilagoditve. Določiti bi bilo treba najdaljše trajanje zaščitnih ukrepov ter posebne določbe glede podaljševanja in ponovnega pregleda takih ukrepov.

(11)Komisija bi morala začeti posvetovanja z zadevnimi državami, ki jih zadevajo ukrepi, če to zahtevajo posamezni sporazumi.

(12)Prilogo bi bilo treba spremeniti, kadar se sporazum doda Prilogi ali se iz nje črta, kadar se Prilogi dodajo morebitne določbe, ki opredeljujejo posebna pravila iz sporazuma, ali kadar se izdelki, opredeljeni kot „občutljivi“, dodajo Prilogi. Za spremembo Priloge k tej uredbi bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe.

(13)Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravami opravi ustrezna posvetovanja, med drugim tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(14)Izvajanje zaščitnih klavzul ali drugih mehanizmov in meril za začasno opustitev tarifnih ali drugih preferencialov iz sporazumov zahteva enotne pogoje za sprejetje začasnih in dokončnih zaščitnih ukrepov, uvedbo predhodnih nadzornih ukrepov, zaključek preiskave brez ukrepov ter začasno opustitev tarifnih preferencialov ali druge preferencialne obravnave.

(15)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 1 .

(16)Za sprejetje nadzornih in začasnih zaščitnih ukrepov bi bilo primerno uporabiti svetovalni postopek glede na učinke navedenih ukrepov in njihovo zaporedno logiko v povezavi s sprejetjem dokončnih zaščitnih ukrepov. Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti za sprejetje dokončnih zaščitnih ukrepov in za ponovne preglede takih ukrepov.

(17)Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, kadar bi v ustrezno utemeljenih primerih zamuda pri uvajanju začasnih zaščitnih ukrepov povzročila škodo, ki bi bila težko popravljiva, ali za preprečitev negativnih učinkov na trgu Unije zaradi povečanja uvoza, kadar je to potrebno iz nujnih razlogov.

(18)Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti letno poročilo o izvajanju sporazumov iz Priloge k tej uredbi ter o uporabi zaščitnih ukrepov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta uredba vsebuje določbe za izvajanje dvostranskih zaščitnih klavzul in drugih mehanizmov za začasno opustitev tarifnih preferencialov ali druge preferencialne obravnave iz sporazumov, sklenjenih med Unijo in tretjo državo, navedeno v Prilogi.

2. Ta uredba se uporablja brez poseganja v katero koli posebno določbo iz sporazumov, ki so navedeni v Prilogi.

3. Člen 194 Uredbe (EU) št. 1308/2013 se še naprej uporablja za izvajanje zaščitnih ukrepov in drugih mehanizmov iz sporazumov, sklenjenih med Unijo in tretjimi državami, ki niso navedene v Prilogi 2 .

Člen 2

Opredelitev pojmov

1. V tej uredbi:

(a)„dvostranska zaščitna klavzula“ pomeni določbo iz sporazuma med Unijo in eno ali več zadevnih tretjih držav, ki so navedene v Prilogi, o začasni opustitvi tarifnih preferencialov;

(b)„zainteresirane strani“ pomenijo strani, na katere vpliva uvoz izdelka;

(c)„industrija Unije“ pomeni proizvajalce Unije kot celoto, ki proizvajajo podobne ali neposredno konkurenčne izdelke in delujejo na ozemlju Unije, ali proizvajalce Unije, katerih skupna proizvodnja podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov predstavlja večji delež celotne proizvodnje teh izdelkov v Uniji, ali, kadar je podoben ali neposredno konkurenčen izdelek zgolj eden od več izdelkov, ki jih proizvajajo proizvajalci Unije; industrija Unije se opredeli glede na specifične operacije, ki so del proizvodnje podobnega ali neposredno konkurenčnega izdelka;

(d)„resna škoda“ pomeni znatno splošno poslabšanje položaja industrije Unije;

(e)„tveganje za nastanek resne škode“ za položaj industrije Unije pomeni resno škodo, ki je nedvomno neizogibna;

(f)„občutljiv izdelek“ pomeni izdelek, ki je v posameznem sporazumu opredeljen kot sorazmerno bolj ranljiv zaradi nenadnega povečanja uvoza kot drugi izdelki;

(g)„sporazum“ pomeni trgovinski sporazum, naveden v Prilogi;

(h)„prehodno obdobje“ pomeni obdobje 10 let od začetka veljavnosti tega sporazuma, razen če ni drugače določeno v ustreznem sporazumu, navedenem v Prilogi;

(i)„zadevna država“ pomeni državo, ki je pogodbenica sporazuma, navedenega v Prilogi;

Člen 3

Načela

1. Zaščitni ukrep se lahko uvede v skladu s to uredbo, kadar se izdelek s poreklom iz zadevne države uvozi v Unijo:

(a)v tako povečanih količinah, v absolutnem smislu ali glede na proizvodnjo Unije, in pod takimi pogoji,

(b)da bi povzročil ali grozil, da povzroči, resno škodo industriji Unije; ter

(c)je povečan uvoz posledica učinka obveznosti, ki jih zahteva posamezen sporazum, sklenjen med Unijo in tretjo državo, vključno z zmanjšanjem ali ukinitvijo carine na zadevni izdelek.

2. Zaščitni ukrep je lahko v eni od naslednjih oblik:

(a)začasna prekinitev nadaljnjega znižanja carinske stopnje za zadevni izdelek, kakor je določena na seznamu za odpravo tarif v sporazumu z zadevno državo;

(b)zvišanje carinske stopnje za zadevni izdelek na raven, ki ne presega nižje od naslednjih dveh stopenj:

–i) carinska stopnja za državo z največjimi ugodnostmi za zadevni izdelek, ki je veljala v trenutku sprejetja zaščitnega ukrepa; ali

–ii) osnovna carinska stopnja, kakor je določena na seznamu za odpravo tarif v sporazumu, sklenjenem z zadevno državo.

Člen 4

Spremljanje

1. Komisija za vsak sporazum spremlja gibanje statističnih podatkov o uvozu morebitnih občutljivih izdelkov, navedenih v Prilogi. V ta namen Komisija sodeluje z državami članicami in industrijo Unije ter si z njimi redno izmenjuje podatke.

2. Na podlagi ustrezno utemeljene zahteve zadevne industrije Unije lahko Komisija razširi obseg spremljanja na druge morebitne sektorje, ki niso navedeni v Prilogi.

3. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o spremljanju statističnih podatkov o uvozu občutljivih izdelkov in tistih morebitnih sektorjih, na katere je bilo spremljanje razširjeno.

Člen 5

Začetek preiskave

1. Preiskavo začne Komisija na zahtevo države članice, katere koli pravne osebe ali katerega koli združenja, ki ni pravna oseba in deluje v imenu industrije Unije, ali na pobudo Komisije, če je dovolj dokazov prima facie, opredeljenih na podlagi dejavnikov iz člena 6(5).

2. Zahtevek vsebuje naslednje informacije:

(a)(a) stopnjo in obseg povečanja uvoza zadevnega izdelka tako v absolutnem kot relativnem smislu:

(b)(b) delež domačega trga, ki ga prevzame povečani uvoz, ter spremembe v stopnji prodaje, proizvodnje, produktivnosti, izkoriščenosti zmogljivosti, dobička in izgub ter zaposlenosti v zvezi z industrijo Unije.

3. Izdelek, ki je predmet preiskave, lahko krije eno ali več tarifnih postavk ali njihov podsegment, odvisno od posebnih tržnih okoliščin, ali morebitno delitev izdelka, ki se običajno uporablja v industriji Unije.

4. Preiskava se lahko začne tudi v primeru nenadnega povečanja uvoza zadevnega izdelka v eni ali več državah članicah pod pogojem, da je dovolj dokazov prima facie, opredeljenih na podlagi dejavnikov iz člena 6(5).

5. Komisija obvesti vse države članice, kadar na podlagi odstavka 1 prejme zahtevo za začetek preiskave ali kadar meni, da je primeren začetek preiskave na lastno pobudo.

6. Kadar je očitno, da obstaja dovolj dokazov prima facie, ki upravičujejo začetek preiskave, Komisija začne preiskavo in to objavi v Uradnem listu Evropske unije. Preiskava se začne v enem mesecu po tem, ko Komisija prejme zahtevek v skladu z odstavkom 1.

7. Obvestilo o začetku preiskave vsebuje naslednje elemente:

(a)(a) povzetek prejetih informacij in zahtevo, da se vse zadevne informacije sporočijo Komisiji;

(b)(b) določitev roka, v katerem lahko zainteresirane strani predstavijo svoja stališča v pisni obliki in Komisiji predložijo informacije, če je taka stališča in informacije treba upoštevati med preiskavo;

(c)(c) določitev roka, do katerega lahko zainteresirane strani zaprosijo pri Komisiji za zaslišanje v skladu s členom 6(9).

Člen 6

Izvajanje preiskav

1. Komisija začne preiskavo po objavi obvestila iz člena 5(7) . Rok iz odstavka 3 tega člena začne teči na dan, ko je sklep o začetku preiskave objavljen v Uradnem listu Evropske unije.

2. Komisija lahko od držav članic zahteva, da podajo informacije, države članice pa storijo vse potrebno, da ugodijo takšni zahtevi. Če so te informacije v splošnem interesu in niso zaupne narave v smislu člena 12, se dodajo dokumentaciji, ki ni zaupne narave, kakor je določeno v odstavku 8 tega člena.

3. Preiskava se konča v šestih mesecih po njenem začetku, kadar je to mogoče. Ta rok se lahko podaljša za dodatne tri mesece v izjemnih okoliščinah, kot na primer ob vključitvi nenavadno visokega števila zainteresiranih strani ali v primeru zapletenih tržnih razmer. Komisija uradno obvesti vse zainteresirane strani o vsakršnem tovrstnem podaljšanju in pojasni razloge za podaljšanje.

4. Komisija zahteva vse informacije, ki so po njenem mnenju potrebne za ugotovitev pogojev iz člena 3(1), in jih po potrebi preveri.

5. Komisija oceni vse ustrezne objektivne in merljive dejavnike, ki vplivajo na položaj industrije Unije, zlasti stopnjo in obseg povečanja uvoza zadevnega izdelka v absolutnem in relativnem smislu, delež notranjega trga, ki ga je zajel povečan uvoz, ter spremembe ravni prodaje, proizvodnje, produktivnosti, izkoriščenosti zmogljivosti, dobička in izgube ter zaposlenosti. Ta seznam ni izčrpen in Komisija lahko upošteva tudi druge pomembne dejavnike pri ugotavljanju obstoja resne škode ali grožnje resne škode, kot so zaloge, cene, donos na vloženi kapital, denarni tok in drugi dejavniki, ki povzročajo ali so morda povzročili resno škodo ali bi lahko povzročili resno škodo industriji Unije.

6. Zainteresirane strani, ki so predložile informacije v skladu s členom 5(7)(b), in predstavniki zadevne države lahko na pisno zahtevo pregledajo vse informacije, predložene Komisiji v okviru preiskave, razen internih dokumentov, ki so jih pripravili organi Unije ali njene države članice, če so te informacije pomembne za predstavitev njihovega primera, niso zaupne v smislu člena 12 in jih Komisija uporablja v preiskavi. Zainteresirane strani lahko sporočijo svoja stališča o informacijah, ki so na voljo Komisiji. Komisija ta stališča upošteva, kadar obstaja dovolj dokazov prima facie v njihovo podporo.

7. Komisija zagotovi, da so vsi podatki in statistični podatki, ki se uporabljajo pri preiskavi, reprezentativni, razpoložljivi, izčrpni, pregledni in preverljivi.

8. Komisija takoj, ko se vzpostavi potrebni tehnični okvir, zagotovi z geslom zaščiten spletni dostop do dokumentacije nezaupne narave (v nadaljnjem besedilu: spletna platforma), ki ga upravlja in prek katerega se posredujejo vse zadevne informacije, ki niso zaupne v smislu člena 12. Zainteresiranim stranem, državam članicam in Evropskemu parlamentu se zagotovi dostop do te spletne platforme.

9. Komisija zainteresirane strani zasliši, zlasti če so vložile pisni zahtevek v roku iz obvestila, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije, iz katerega je razvidno, da bo izid preiskave verjetno vplival nanje in da obstajajo posebni razlogi za njihovo ustno zaslišanje. Komisija zainteresirane strani zasliši tudi večkrat, če obstajajo posebni razlogi za to.

10. Kadar informacije niso podane v rokih, ki jih določi Komisija, ali kadar je preiskava znatno ovirana, lahko Komisija sprejme sklep na podlagi razpoložljivih dejstev. Če Komisija ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran ali tretja oseba predložila napačne ali zavajajoče informacije, navedenih informacij ne upošteva in lahko uporabi razpoložljiva dejstva.

11. Komisija zadevno državo pisno uradno obvesti o začetku preiskave.

Člen 7

Predhodni nadzorni ukrepi

1. Komisija lahko sprejme predhodne nadzorne ukrepe v zvezi z uvozom iz zadevne države, če so gibanja uvoza izdelka takšna, da bi lahko privedla do enega od položajev iz členov 3 in 5. Omenjeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 17(2).

2. Trajanje veljavnosti predhodnih nadzornih ukrepov je omejeno. Če ni določeno drugače, prenehajo veljati ob koncu drugega šestmesečnega obdobja, ki sledi šestmesečnemu obdobju po njihovi uvedbi.

Člen 8

Uvedba začasnih zaščitnih ukrepov

1. Komisija sprejme začasne zaščitne ukrepe v kritičnih okoliščinah, kadar bi zamuda lahko povzročila škodo, ki bi jo bilo težko popraviti, in sicer v skladu s predhodno ugotovitvijo Komisije na podlagi dejavnikov iz člena 6(5), da obstajajo dovolj dokazov prima facie, da se izdelek s poreklom iz zadevne države uvaža:

(a)v tako povečanih količinah, v absolutnem smislu ali glede na proizvodnjo Unije, in pod takimi pogoji,

(b)ki bi povzročili ali grozijo, da bi povzročili, resno škodo industriji Unije; ter

(c)kadar je povečanje uvoza posledica znižanja ali odprave carin za ta izdelek.

Omenjeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 17(2).

2. V ustrezno utemeljenih nujnih primerih, kadar država članica zahteva takojšnje ukrepanje s strani Komisije in kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 tega člena, Komisija v skladu s postopkom iz člena 17(4) takoj sprejme izvedbene akte. Komisija sprejme sklep v petih delovnih dneh po sprejemu zahteve.

3. Začasni zaščitni ukrepi se ne uporabljajo več kot 200 koledarskih dni.

4. Kadar se začasni zaščitni ukrepi razveljavijo, ker preiskava pokaže, da pogoji iz člena 3(1) niso izpolnjeni, se vsa carina, obračunana na podlagi teh začasnih zaščitnih ukrepov, samodejno povrne.

5. Začasni zaščitni ukrepi se uporabljajo za vsak izdelek, ki se da v prosti promet po datumu začetka veljavnosti teh ukrepov. Vendar ti ukrepi ne preprečujejo sprostitve izdelkov v prosti promet, ki so že na poti v Unijo, kadar ni mogoče spremeniti kraja namembnosti teh izdelkov.

Člen 9

Zaključek preiskav in postopka brez ukrepov

1. Kadar preiskava privede do ugotovitve, da pogoji iz člena 3(1) niso izpolnjeni, Komisija objavi sklep o zaključku preiskave in postopkov v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(3).

2. Komisija ob ustreznem upoštevanju varstva zaupnih informacij v smislu člena 12 objavi poročilo, ki vsebuje njene ugotovitve in utemeljene sklepe v zvezi z vsemi ustreznimi vprašanji, ki se nanašajo na dejansko in pravno stanje.

Člen 10

Uvedba dokončnih zaščitnih ukrepov

1. Kadar preiskava privede do ugotovitve, da so izpolnjeni pogoji iz člena 3(1), lahko Komisija sprejme dokončne zaščitne ukrepe v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(3).

2. Komisija ob ustreznem upoštevanju varstva zaupnih informacij v smislu člena 12 objavi poročilo s povzetkom bistvenih dejstev in premislekov, ki so pomembni za ugotovitev.

Člen 11

Trajanje in pregled zaščitnih ukrepov

1. Zaščitni ukrep velja samo za obdobje, ki je potrebno za preprečitev ali odpravo resne škode za industrijo Unije in olajšanje prilagoditve. To obdobje ne presega dveh let, razen če se podaljša v skladu z odstavkom 3.

2. Zaščitni ukrep ostaja veljaven do rezultatov pregleda iz odstavka 3.

3. Začetno obdobje trajanja zaščitnega ukrepa iz odstavka 1 se lahko podaljša za največ dve leti, pod pogojem da je zaščitni ukrep še vedno potreben za preprečevanje ali odpravo resne škode za industrijo Unije ter da obstajajo dokazi o prilagajanju industrije Unije.

4. Pred vsakim podaljšanjem v skladu z odstavkom 3 se opravi preiskava na zahtevo države članice, katere koli pravne osebe ali katerega koli združenja, ki ni pravna oseba in deluje v imenu industrije Unije, ali na pobudo Komisije, če je na podlagi dejavnikov iz člena 6(5) dovolj dokazov prima facie, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 3.

5. Začetek preiskave iz odstavka 4 se objavi v skladu s členom 5(6) in (7). Preiskava se izvede v skladu s členom 6.

6. Vsak sklep o podaljšanju v skladu z odstavkom 3 se izvede v skladu s členoma 9 in 10.

7. Skupno trajanje zaščitnega ukrepa ne presega štirih let, vključno z obdobjem uporabe vseh začasnih zaščitnih ukrepov, začetnim obdobjem uporabe in njegovim podaljšanjem.

Člen 12

Zaupnost

1. Informacije, prejete v skladu s to uredbo, se uporabljajo samo za namen, za katerega so bile zahtevane.

2. Niti zaupne informacije niti informacije, predložene na zaupni osnovi, ki so prejete na podlagi te uredbe, se ne razkrijejo brez izrecnega soglasja predlagatelja takih informacij.

3. V vsakem zahtevku za zaupno obravnavo so navedeni razlogi za zaupnost informacij. Zainteresirane strani, ki predložijo zaupne informacije, morajo predložiti povzetke, ki niso zaupne narave. Ti povzetki morajo biti dovolj podrobni, da dovoljujejo smiselno razumevanje vsebine informacij, predloženih v zaupni obliki. V izrednih okoliščinah lahko te strani navedejo, da takšnih informacij ni možno povzeti. V takih izjemnih okoliščinah je treba predložiti izjavo o razlogih, zakaj tak povzetek ni mogoč. Če pa dajatelj informacije zahteva, da se informacije ne objavijo ali razkrijejo v celoti ali kot povzetek in če je taka zahteva neupravičena, se zadevne informacije lahko ne upoštevajo.

4. Informacije se v vsakem primeru štejejo za zaupne, če je verjetno, da bi njihovo razkritje bistveno škodovalo predlagatelju ali viru takih informacij.

5. Odstavki 1 do 4 ne izključujejo sklicevanja organov Unije na splošne informacije in predvsem na razloge, na katerih temeljijo odločitve, sprejete na podlagi te uredbe. Vendar ti organi upoštevajo zakonite interese zadevnih fizičnih in pravnih oseb, da se njihove poslovne skrivnosti ne razkrijejo.

Člen 13

Poročilo

1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o uporabi, izvajanju in izpolnjevanju obveznosti iz sporazuma, sklenjenega z vsako zadevno državo, in iz te uredbe.

2. Poročilo med drugim vsebuje informacije o uporabi začasnih in dokončnih ukrepov, predhodnih nadzornih ukrepov, regionalnih nadzornih in zaščitnih ukrepov, o zaključku preiskav in o uporabi postopkov brez ukrepov.

3. Poročilo zajema povzetek statističnih podatkov in gibanja trgovanja z vsako zadevno državo.

4. Evropski parlament lahko v enem mesecu od predložitve poročila Komisije povabi Komisijo na ad hoc sejo svojega pristojnega odbora, da predstavi in pojasni morebitna vprašanja, povezana z izvajanjem te uredbe.

5. Komisija objavi poročilo najpozneje tri mesece po predložitvi Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 14

Drugi mehanizmi in merila za začasno opustitev tarifnih preferencialov ali druge preferencialne obravnave

1. Kadar sporazum določa druge mehanizme in merila, ki omogočajo začasno opustitev preferencialov za nekatere izdelke, Komisija, kadar so izpolnjeni pogoji iz zadevnega sporazuma, sprejme izvedbene akte o:

(a)začasni prekinitvi preferencialov za zadevne izdelke;

(b)ponovni uvedbi preferencialov, kadar so izpolnjeni pogoji iz zadevnega sporazuma;

(c)prilagoditvi začasne prekinitve zaradi uskladitve s pogoji iz zadevnega sporazuma; ali

(d)izvedbi katerega koli drugega ukrepa, določenega v sporazumu.

Omenjeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(3).

2. Kadar bi v ustrezno utemeljenih nujnih primerih zamuda pri uvajanju začasnih zaščitnih ukrepov povzročila škodo, ki bi bila težko popravljiva, ali za preprečitev negativnih učinkov na razmere na trgu Unije, zlasti zaradi povečanja uvoza ali drugih primerov, določenih v sporazumu, Komisija nemudoma sprejme ustrezne izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 17(4).

Člen 15

Delegirani akti

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16, da spremeni Prilogo zaradi:

(a)dodajanja sporazuma v Prilogo;

(b)dopolnjevanja Priloge s posebnimi pravili iz sporazuma;

(c)dodajanja vseh izdelkov, ki jih sporazum opredeljuje kot „občutljive“, v Prilogo.

Člen 16

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 15 se na Komisijo prenese za obdobje petih let od [OP – please insert (date of entry into force of this Regulation)] Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz odstavka 1 lahko Evropski parlament ali Svet prekliče kadar koli. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Preklic ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu z odstavkom 1, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Zadevno obdobje se podaljša za dva meseca na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta.

Člen 17

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 4(1) Uredbe Sveta (ES) št. 260/2009 3 . Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, ko v roku za izdajo mnenja tako odloči predsednik odbora ali ko to zahteva član odbora.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 4 navedene uredbe.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik