EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 22.3.2018
COM(2018) 144 final
2018/0070(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o obstojnih organskih onesnaževalih (prenovitev)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 22.3.2018
COM(2018) 144 final
2018/0070(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o obstojnih organskih onesnaževalih (prenovitev)
(Besedilo velja za EGP)
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 1 (v nadaljnjem besedilu: uredba o obstojnih organskih onesnaževalih) se izvajajo zaveze Unije iz Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (v nadaljnjem besedilu: Stockholmska konvencija), ki je bila potrjena s Sklepom Sveta 2006/507/ES 2 , in iz Protokola o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (v nadaljnjem besedilu: protokol o obstojnih organskih onesnaževalih), ki je bil potrjen s Sklepom Sveta 2004/259/ES 3 .
Predlog za prenovitev uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih je nastal iz naslednjih razlogov:
V členu 16 uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih je navedeno, da je pravna podlaga za komitološki odbor za splošne zadeve v okviru Uredbe člen 29 Direktive Sveta 67/548/EGS 4 . Toda navedena Direktiva je bila razveljavljena s členom 60 Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 5 , zaradi česar je komitološki odbor za Uredbo prenehal obstajati 1. junija 2015.
Zaradi tega in ob upoštevanju postopkovnih sprememb, ki jih je vnesla Pogodba o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Lizbonska pogodba), je treba prilagoditi določbe uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih v zvezi s postopkom v odboru. Zlasti je treba določiti, za katera pravila se uporabljajo izvedbeni akti, in pojasniti, kateri pogoji veljajo za sprejetje delegiranih aktov.
V podporo Komisiji pri izvajanju njenih nalog, ki jih predvideva uredba o obstojnih organskih onesnaževalih, se predlaga, da se v nekatere upravne, tehnične in znanstvene naloge, potrebne za izvajanje Uredbe, vključi Evropska agencija za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Prav tako se predlaga dodelitev usklajevalne vloge forumu za izmenjavo informacij o izvrševanju, ustanovljenemu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 6 (v nadaljnjem besedilu: uredba REACH), ki bo državam članicam pomagal pri izvrševanju uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih.
Glede na izkušnje z delovanjem postopkov v okviru uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih je primerno vključiti nekatere tehnične spremembe operativnih določb, kot so izboljšanje jasnosti obstoječe opredelitve pojmov ter dodajanje opredelitev pojmov „proizvodnja“, „uporaba“ in „intermediat v zaprtem in krajevno omejenem sistemu“. Prav tako je primerno posodobiti določbe o zahtevah glede poročanja, in sicer ob upoštevanju zaključkov iz nedavno sprejetega poročila o ukrepih za racionalizacijo okoljskega poročanja 7 .
Zaradi sprememb prilog k Stockholmski konvenciji, o katerih je bilo odločeno na konferenci pogodbenic leta 2015, je treba posodobiti priloge k uredbi o obstojnih organskih onesnaževalih, da bi izpolnili obveznosti Unije iz navedene Konvencije.
Predlog prispeva k doseganju prednostnega cilja 3 iz sedmega okoljskega akcijskega programa do 2020: „Varovanje državljanov Unije pred pritiski ter tveganji za zdravje in dobro počutje, ki so povezani z okoljem“, prav tako pa spada tudi v okvir odstavka 65 prednostnega cilja 4, ki navaja, da mora javnost imeti dostop do jasnih okoljskih informacij na nacionalni ravni. V ta namen predlog vsebuje navzkrižna sklicevanja na zahteve iz Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta 8 ter Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta 9 (v nadaljnjem besedilu: direktiva INSPIRE) in zagotavlja skladnost z njimi.
Poleg tega se v predlogu spoštujejo namere o poenostavitvah postopkov poročanja in spremljanja, zlasti s poudarkom na avtomatizaciji, manjši pogostnosti ter relevantnosti podatkov, skladno z načeli boljšega pravnega urejanja Unije in ugotovitvami iz preverjanja ustreznosti okoljskega poročanja in spremljanja 10 . Obenem je ta predlog skladen s strategijo Komisije za enotni digitalni trg, saj vsebuje določbe o izboljšanju dostopa državljanov do informacij in o preglednosti.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Trenutno veljavna pravila Unije v zvezi z ravnanjem z obstojnimi organskimi onesnaževali so določena v uredbi o obstojnih organskih onesnaževalih, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 2016/460 11 . Poleg tega se obveznosti Unije v zvezi z izvozom obstojnih organskih onesnaževal izvajajo z Uredbo (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 12 .
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Predlog je v celoti usklajen z obstoječimi politikami in cilji, namenjenimi globalnemu varovanju zdravja ljudi in okolja.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Materialna pravna podlaga je člen 192(1) (v zvezi z varstvom okolja) Pogodbe o delovanju Evropske unije, glede na to, da je cilj ukrepov, dogovorjenih v okviru Stockholmske konvencije, predvsem izboljšanje okolja (tj. odstranitev obstojnih organskih onesnaževal).
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Ciljev predloga ne morejo doseči države članice, ker je za zagotovitev, da Unija kot pogodbenica Stockholmske konvencije izpolni svoje mednarodne obveznosti, potreben usklajen pristop.
•Sorazmernost
Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti, saj ne presega tistega, kar je potrebno za dosego njegovih ciljev. Na spremembe se osredotoča samo takrat, kadar se štejejo za potrebne in ustrezne za njegovo pravilno delovanje ali kadar so potrebne zaradi sprememb v ostali zakonodaji.
•Izbira instrumenta
Glede na to, da je veljavna zakonodaja, ki bo nadomeščena, v obliki uredbe, je to najprimernejši instrument.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje
Zaradi potrebe po prenovitvi in omejenega obsega vnesenih sprememb se ni zdelo potrebno izvesti naknadno oceno obstoječe zakonodaje, je pa Komisija nedavno opravila preverjanje ustreznosti poročanja o okoljski zakonodaji in njenega spremljanja ter pregledala poročilo 13 o tem preverjanju, da bi ocenila učinkovitost obveznosti v zvezi s poročanjem, določenih v uredbi o obstojnih organskih onesnaževalih. V prenovitvi je nekaj prilagoditev, ki se zdijo potrebne v skladu z ukrepi iz poročila, vključno z racionalizacijo, poenostavitvijo in avtomatizacijo postopka poročanja/spremljanja ter izboljšanjem zagotavljanja javnih informacij.
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
Zaradi narave prenovitve, ki uvaja zgolj tehnične spremembe k operativnim določbam, se formalno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi ni zdelo potrebno.
Zadevne zainteresirane strani so bile o načrtovanih spremembah obveščene na sestankih pristojnih organov za uredbo o obstojnih organskih onesnaževalih. Med udeležence so spadale zainteresirane strani, kot so industrija in nevladne organizacije ter države članice. Vse so imele možnost, da izrazijo svoje mnenje in predložijo pripombe.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Zaradi omejenega obsega sprememb, predlaganih v okviru tega pregleda, se ni zdelo potrebno v veliki meri uporabljati zunanja strokovna mnenja. Kljub temu je bilo opravljeno posvetovanje z Agencijo glede nekaterih tehničnih vprašanj.
•Ocena učinka
Obstoječa pravila iz Uredbe na splošno dobro delujejo in potrebne so le manjše tehnične spremembe, da bi se olajšalo izvajanje. Cilj glavnih sprememb je uskladitev uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih z Lizbonsko pogodbo in splošno zakonodajo o kemikalijah kot tudi vključitev Agencije v naloge, ki so predvidene na podlagi Uredbe. Ker naj bi bil splošni učinek pregleda omejen, se izvedba ocene učinka ni štela za obvezno. Glavne značilnosti sprememb je mogoče povzeti na naslednji način:
–predlagane spremembe bodo prinesle več jasnosti, preglednosti in večjo pravno varnost za vse strani, ki so vključene v izvajanje Uredbe;
–nekatere naloge se bodo s Komisije prenesle na Agencijo, zaradi česar naj bi se zmanjšali skupni stroški in povečala znanstvena spoznanja, ki so na voljo za izvajanje;
–ohranjena bo sedanja visoka raven zaščite zdravja ljudi in okolja.
•Ustreznost in poenostavitev ureditve
Predlog ne izključuje mikropodjetij in ne vključuje posebnih pravil za mala in srednja podjetja, saj velja za obstojna organska onesnaževala, ki so težava globalnega pomena in jih zato morajo postopno opustiti vsa podjetja po vsem svetu. Predlog ne vpliva na sektorsko konkurenčnost EU ali mednarodno trgovino, ker izvaja pravno zavezujoče obveznosti v okviru Stockholmske konvencije, ki načeloma veljajo za vse pogodbenice Konvencije.
V okviru predloga ima Agencija vlogo pri sprejemanju, spremljanju in izmenjavi informacij, ki so ji predložene v skladu z določbami predloga. Glede na to, da Agencija trenutno upravlja druge dejavnosti obveščanja v okviru zakonodaje EU o kemikalijah, vključno z uredbami REACH, CLP in PIC, se zdi primerno Agenciji dodeliti podobno vlogo tudi v okviru tega predloga, da se okrepi doslednost pri izvajanju predpisov.
•Temeljne pravice
Neustrezno ravnanje z nevarnimi snovmi prispeva k splošni onesnaženosti okolja, ki ima lahko resne posledice za pravico do življenja, pravico do osebne celovitosti, pravico do poštenih in pravičnih delovnih pogojev, kot tudi na pravico do varstva okolja.
Stockholmska konvencija, ki temelji na previdnostnem načelu, je začela veljati leta 2004, da bi zagotovila zaščito zdravja ljudi in okolja pred kemikalijami, ki v okolju ostajajo dolgo časa, se znatno geografsko razpršijo, kopičijo v telesnih tkivih ljudi in prostoživečih živali ter negativno vplivajo na zdravje ljudi ali okolje.
Uredba o obstojnih organskih onesnaževalih trenutno izvaja določbe Konvencije in Protokola v Uniji. Ob upoštevanju načel 14 in 15 Deklaracije iz Ria o okolju in razvoju ta uredba določa ukrepe za čim večje zmanjšanje izpustov obstojnih organskih onesnaževal, katerih cilj je čim prejšnja odprava navedenih izpustov, in uvaja določbe v zvezi z odpadki, ki so sestavljeni iz katerih koli navedenih snovi, jih vsebujejo ali so z njimi kontaminirani.
Predlog bo nadomestil obstoječo uredbo o obstojnih organskih onesnaževalih ob spoštovanju zavez, ki jih je Unija sprejela v okviru Konvencije in Protokola.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlog naj ne bi imel pomembnih proračunskih posledic, saj ne vključuje novih nalog v primerjavi z obstoječo uredbo o obstojnih organskih onesnaževalih. Prenos nekaterih nalog s Komisije na Agencijo naj ne bi bistveno vplival na skupne stroške izvajanja. Glede na to, da obstaja možnost združevanja nalog z drugimi obstoječimi nalogami Agencije, gre pričakovati, da se bodo v srednjeročnem obdobju stroški izvajanja znižali.
Financiranje nalog, ki jih bo izvajala Agencija, se bo zagotovilo v obliki subvencije iz proračuna Unije.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Predlog vsebuje določbe o spremljanju obstojnih organskih onesnaževal ter poročanju o njihovi proizvodnji, uporabi in emisijah. Poleg tega določa obveznosti v zvezi s spremljanjem uporabe uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih. Prav tako vsebuje zahtevo glede vzpostavitve in rednih pregledov načrta za izvajanje Stockholmske konvencije. Ker je ta predlog prenovitev obstoječe uredbe, ki te elemente že vsebuje, se osredotoča na upoštevanje rezultatov zgoraj navedenega preverjanja ustreznosti, vendar ne uvaja nobenih dodatnih zahtev glede izvajanja, spremljanja ali poročanja.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
S predlagano prenovljeno uredbo bi se v bistvu ohranile vse določbe obstoječe uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih, vključno s tistimi, ki presegajo zahteve Stockholmske konvencije in protokola o obstojnih organskih onesnaževalih. Vendar velja, da so potrebne nekatere tehnične spremembe za izboljšanje jasnosti in delovanja Uredbe. Glavne spremembe so naslednje:
–spremembe in pojasnitve nekaterih opredelitev pojmov (člen 2)
Da bi v tej uredbi zagotovili terminologijo, ki je jasna in na splošno odraža razlago terminologije iz zakonodaje o kemikalijah, so bile spremenjene opredelitve pojmov „dajanje v promet“, „izdelek“, „snov“, „odpadki“, „odstranjevanje“ in „predelava“. Izraz „pripravek“ se nadomesti z izrazom „zmes“, da bi se upoštevale spremembe v splošni zakonodaji o kemikalijah. Prav tako se šteje za primerno dodati opredelitve za izraze „proizvodnja“, „uporaba“ in „intermediat v zaprtem in krajevno omejenem sistemu“;
–vključitev Evropske agencije za kemikalije (členi 8, 16 in 17)
Vloga Agencije pri izvajanju te uredbe je bila predlagana zaradi njenega strokovnega znanja in izkušenj z izvajanjem splošne zakonodaje o kemikalijah in mednarodnih sporazumov o kemikalijah, zlasti kar zadeva njeno trenutno vključenost v uredbo REACH in Uredbo (EU) št. 649/2012.
Predlaga se, da bi vloga Agencije vključevala njeno sodelovanje pri tehnični pripravi dokumentacije o snoveh, ki jo Komisija lahko uporabi v primeru, da bi uporabila svojo diskrecijsko pravico do predlaganja vključitve ene ali več takih snovi v seznam obstojnih organskih onesnaževal v okviru Stockholmske konvencije. Agencija bo zlasti ukrepala v primerih, ko se bo štelo, da snovi izpolnjujejo merila iz Priloge D k Stockholmski konvenciji.
Za snovi, ki bi se lahko uporabile znotraj okvirov zahteve glede avtorizacije v skladu z uredbo REACH in za katere se meni, da izpolnjujejo merila iz Priloge D k Stockholmski konvenciji, ter so identificirane v skladu s členom 59 uredbe REACH zaradi njihove obstojnosti in kopičenja v organizmih, bi na splošno moral veljati postopek za omejitev snovi na podlagi uredbe REACH, razen če se zdi, da bi bili drugi regulativni ukrepi primernejši, pri tem pa je treba jasno navesti, da je snov možno v Konvencijo vključiti pozneje. Kadar take snovi niso bile identificirane v skladu s členom 59 Uredbe REACH, bi bilo za njih najprej treba izvesti postopek identifikacije ali pa bi jih moral oceniti Odbor držav članic iz uredbe REACH. Agencija mora zagotoviti, da se dokumentacija za omejitve upošteva pri pripravi dokumentacije o obstojnih organskih onesnaževalih, ki mora zajemati informacije o vseh znanih uporabah snovi v Uniji, ne samo tistih, ki so zajete v uredbi REACH. Tako se bo zagotovilo dosledno in učinkovito izvajanje zakonodaje o kemikalijah v Uniji ter usklajenost med delom v zvezi z morebitnim obstojnim organskim onesnaževalom, ki se opravi v okviru uredbe REACH, in mednarodnim delom, ki se opravi v podporo izvajanju Stockholmske konvencije.
Agencija bi morala v zvezi z dokumentacijo o obstojnih organskih onesnaževalih opraviti običajna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi. Ta razširjeni postopek je namenjen pridobitvi informacij od zainteresiranih strani v zgodnji fazi in zagotavlja dokazno podlago za Komisijo, kadar ta odloča o tem, ali naj zadevno snov predlaga za obstojno organsko onesnaževalo v okviru Stockholmske konvencije v osnutku sklepa, skladno s členom 218(9) Lizbonske pogodbe;
–vključitev vloge foruma za izmenjavo informacij o izvrševanju (v nadaljnjem besedilu: forum), ustanovljenega z uredbo REACH (člen 8(2))
Forum je mreža organov, odgovornih za izvrševanje uredbe REACH, Uredbe (ES) št. 1272/2008 (CLP) in Uredbe (EU) št. 649/2012 (PIC) v EU. Zaradi izkušenj, ki jih je nabral v zvezi z navedenimi uredbami o kemikalijah, se zdi primerno predlagati, da se forumu podeli vloga pri usklajevanju nalog izvrševanja, opredeljenih v tej uredbi;
–prilagoditev določb v zvezi s postopki v odboru v obstoječi uredbi o obstojnih organskih onesnaževalih postopkom iz Lizbonske pogodbe (členi 4(3), 7(5), 15 in 18)
Spremenile so se določbe, na podlagi katerih se določena pooblastila prenesejo na Evropsko komisijo, da bi odražale začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe;
–prilagoditev določb o poročanju in spremljanju
Člena 11 in 13 bosta posodobljena z učinkovitejšimi določbami, ki bodo poenostavile spremljanje. Države članice bodo predvidoma vzpostavile zbirko podatkov, v kateri se bodo zbirali relevantni podatki v okviru te uredbe, zlasti Priloge III. Zbrane zbirke prostorskih podatkov morajo biti skladne z direktivo INSPIRE. V ta namen je predvidena podpora Evropske agencije za kemikalije, katere vloga bo tudi redno zbiranje in ocenjevanje podatkov, prav tako pa bo Komisiji zagotavljala pregled nad tem, kako države članice in EU izvajajo Uredbo.
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5 (prilagojeno)
2018/0070 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (prenovitev)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Ö o delovanju Evropske unije Õ , in zlasti člena 175(1) Ö 192(1) Õ Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
ò novo
(1)Uredba (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta 14 je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne nadaljnje spremembe, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno uredbo prenoviti.
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5 (prilagojeno)
ð novo
(1) Ta uredba zadeva predvsem varstvo okolja in zdravstveno varstvo ljudi. Njena pravna podlaga je zato člen 175(1) Pogodbe.
(2)Skupnost Ö Unija Õ je resno zaskrbljena zaradi stalnih izpustov obstojnih organskih onesnaževal v okolje. Te kemične snovi se prenašajo čez mednarodne meje daleč stran od njihovega izvora in ostanejo v okolju, se kopičijo v organizmih skozi prehranjevalno mrežo ter predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi in okolje. Zato je treba sprejeti dodatne ukrepe, da bi pred temi onesnaževali zavarovali zdravje ljudi in okolje.
(3)Komisija Ö Unija Õ je v okviru svojih obveznosti glede varstva okolja 24. junija 1998 Ö 19. februarja 2004 Õ podpisala Ö potrdila Õ Protokol o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja 15 (v nadaljevanjunjem besedila:u „Protokol“) in 22. maja 2001 Ö 14. oktobra 2004 Õ Ö potrdila Õ Stockholmsko konvencijo o obstojnih organskih onesnaževalih 16 (v nadaljevanjunjem besedilau: „Konvencija“).
(4) Čeprav je zakonodaja na ravni Skupnosti v zvezi z obstojnimi organskimi onesnaževali sprejeta, so njene glavne pomanjkljivosti v tem, da ni zakonodaje, ki bi prepovedovala proizvodnjo in uporabo katerih koli kemikalij s sedanjih seznamov, ali je nepopolna in da ni pravnega okvira, ki bi prepovedoval, omejeval ali umaknil iz uporabe dodatna obstojna organska onesnaževala, niti pravnega okvira, ki bi preprečeval proizvodnjo in uporabo novih snovi s podobnimi lastnostmi kakor obstojna organska onesnaževala. Nobeni cilji zmanjšanja izpustov kot taki niso postavljeni na ravni Skupnosti in sedanji popisi izpustov ne zajemajo vseh virov obstojnih organskih onesnaževal.
(4)Da bi zagotovili usklajeno in učinkovito izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima Skupnost Ö Unija Õ po Protokolu in Konvenciji, je treba vzpostaviti skupni pravni okvir, na podlagi katerega bi sprejeli ukrepe, ki bi bili namenjeni zlasti preprečevanju proizvodnje, dajanja v promet in uporabe namerno proizvedenih obstojnih organskih onesnaževal. Poleg tega je treba lastnosti obstojnih organskih onesnaževal upoštevati v okviru zadevnih sistemov Skupnosti Ö Unije Õ za ocenjevanje in dovoljenja.
(5)Zagotoviti je treba koordinacijo in usklajevanje pPri izvajanju Ö določb Konvencije Õ na ravni Skupnosti Ö Unije Õ je treba zagotoviti koordinacijo in usklajenost z določbami Roterdamske Ö konvencije o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini, ki jo je Unija potrdila 19. decembra 2002 Õ 17 , Stockholm in Baselske konvencije Ö o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja, ki jo je Unija potrdila 1. februarja 1993 Õ 18 . ter Ö To koordinacijo in usklajenost bi bilo treba ohraniti Õ tudi pri sodelovanju v zvezi z Ö izvajanjem in nadaljnjim razvojem Õ Sstrateškega pristopa k mednarodnemu ravnanju s kemikalijami (SAICM) Ö , ki je bil sprejet 6. februarja 2006 v Dubaju na prvi mednarodni konferenci o ravnanju s kemikalijami Õ v okviru Združenih narodov.
(6)Poleg tega, kKer določbe te uredbe temeljijo na previdnostnem načelu iz Pogodbe, in upoštevajočob upoštevanju Ö previdnostnega pristopa k varstvu okolja, kot ga določa Õ načelo 15 iz Deklaracije iz Ria o okolju in razvoju ter s ciljem preprečitve, kjer je to izvedljivo, izpustov obstojnih organskih onesnaževal v okolje, je poleg tega v nekaterih primerih primerno določiti strožje nadzorne ukrepe, kakor so tisti od tistih, ki so sprejeti na podlagi Protokola in Konvencije.
(8) V prihodnosti bi lahko bila Uredba REACH primeren instrument, na podlagi katerega bi se lahko izvajali nujni nadzorni ukrepi glede proizvodnje, dajanja v promet in uporabe snovi s seznamov ter nadzorni ukrepi glede obstoječih in novih kemikalij ter pesticidov, ki kažejo enake lastnosti kakor obstojna organska onesnaževala. Vendar, brez poseganja v prihodnjo Uredbo REACH in ker je treba te nadzorne ukrepe v zvezi s snovmi s seznamov v Protokolu in Konvenciji čim prej izvesti, bi se ti ukrepi za zdaj morali izvajati na podlagi te uredbe.
(7)V Skupnosti Ö Uniji Õ se že postopno odpravlja dajanje v promet in uporaba večine obstojnih organskih onesnaževal s seznamov v Protokolu in Konvenciji ð , med drugim ï zaradi prepovedi iz Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 19 , Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 20 ter Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 21 Direktive Sveta 79/117/EGS z dne 21. decembra 1978 o prepovedi dajanja v promet in uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo nekatere aktivne snovi 22 , ter Direktive Sveta 76/769/EGS 27. julija 1976 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov 23 . Da pa bi izpolnili obveznosti Ö Unije Õ iz Protokola in Konvencije ter čim bolj zmanjšali izpuste obstojnih organskih onesnaževal, je nujno in primerno prepovedati tudi proizvodnjo teh snovi ter izjeme kar najbolj omejiti, tako da se izjeme uporabljajo le za snovi, ki imajo bistveno navlogo pri neki posebni rabi.
ò novo
(8)Zaradi jasnosti in usklajenosti z drugo zadevno zakonodajo Unije bi bilo treba pojasniti nekatere opredelitve pojmov, terminologijo pa uskladiti s tisto, ki se uporablja v Uredbi (ES) št. 1907/2006 in Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta 24 .
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5 (prilagojeno)
ð novo
(9)Izvoz lindana in snovi, ki jih zajema Konvencija, je urejen z Uredbo (ES) št. 304/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij 25 Uredbo (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 26 ð , zato njegova nadaljnja obravnava v tej uredbi ni potrebna ï .
(11) Proizvodnja in uporaba heksaklorocikloheksana (HCH), tudi lindana, sta omejeni po Protokolu, vendar nista v celoti prepovedani. Ta snov se še vedno uporablja v nekaterih državah članicah in zaradi tega ni mogoče takoj prepovedati vseh sedanjih rab. Vendar je treba, zaradi škodljivih lastnosti HCH in možnih nevarnosti v zvezi z njegovim izpustom v okolje, njegovo proizvodnjo in uporabo kar najbolj omejiti ter najpozneje do konca 2007 postopno odpraviti.
(10)Stare ali brezskrbnomalomarno upravljane zaloge obstojnih organskih onesnaževal lahko resno ogrozijo okolje in zdravje ljudi, na primer s kontaminacijo tal in podzemne vode. Zato je primerno Ö za upravljanje takšnih zalog določiti pravila, ki so strožja od tistih Õ sprejeti obsežnejše določbe, kot so tiste iz Konvencije. Zaloge prepovedanih snovi je treba obravnavati kot odpadke, medtem ko je treba zaloge snovi, katerih proizvodnja ali uporaba sta še vedno dovoljeni, priglasiti organom oblasti in jih primerno nadzorovati. Zlasti je treba čim prej z obstoječimi zalogami, ki so sestavljene iz prepovedanih obstojnih organskih onesnaževal ali jih vsebujejo, čim prej začeti ravnati kot z odpadki. Če bodo v prihodnosti prepovedane še druge snovi, bo treba tudi njihove zaloge nemudoma uničiti in se ne bi smele delati nove. Glede na posebne probleme nekaterih novih držav članic je treba zagotoviti ustrezno finančno in tehnično pomoč iz obstoječih finančnih instrumentov Skupnosti, kakor so kohezijski sklad in strukturni skladi.
(11)V skladu s Sporočilom Komisije o strategiji Skupnosti glede dioksinov, furanov in polikloriranih bifenilov (PCB) 27 ter po Protokoluom in Konvencijio je treba izpuste obstojnih organskih onesnaževal, ki so nenamerni stranski proizvodi industrijskih postopkov, čim prej identificirati in zmanjšati s končnim ciljem odprave, kadar je to izvedljivo. Pripraviti in izvajati je treba ustrezne nacionalne akcijske načrteukrepanja , ki zajemajo vse vire in ukrepe, vključno s tistimi iz veljavne zakonodaje Skupnosti Ö Unije Õ , ter ga tudi izvajati, da bi nepretrgoma in stroškovno učinkovito zmanjševali Ö takšne Õ izpuste. Zato je treba pripraviti ustrezne instrumente v okviru Konvencije.
(12)V skladu z navedenim sporočilom je treba vVzpostaviti Ö oziroma vzdrževati Õ je treba ustrezne programe in mehanizme, da bi zagotovili primerno se zagotovi ustrezno spremljanje podatkov o prisotnosti dioksinov, furanov, in Ö polikloriranih bifenilov Õ (PCB) ð in drugih zadevnih obstojnih organskih onesnaževal ï v okolju. Vendar je treba zagotoviti razpoložljivost ustreznih instrumentov ter možnost njihove uporabe pod ekonomsko in tehnično izvedljivimi pogoji.
(13)Po Konvenciji je treba obstojna organska onesnaževala v odpadkih uničiti ali trajno pretvoriti v snovi, ki nimajo podobnih lastnosti, razen če niso drugi postopki okoljsko sprejemljivejši. Ö Da bi lahko Unija izpolnjevala svoje obveznosti iz Konvencije, je treba določiti posebna pravila Õ Ker sedanja zakonodaja Skupnosti glede odpadkov ne določa posebnih pravil v zvezi s temi snovmi, jih je treba določiti v tej uredbi. Da bi zagotovili visoko raven varovanja, je treba do 31. decembra 2005 določiti ð , spremljati in izvrševati ï skupne mejne koncentracijske vrednosti za snovi v odpadkih.
(14)Priznava se pomembnost identificiranja in ločevanja odpadkov Ö Pomembno je identificirati in ločevati odpadke Õ, ki so sestavljeni iz obstojnih organskih onesnaževal, jih vsebujejo ali so z njimi pri viru kontaminirani pri viru, za čim večje zmanjšanje razširjanjada se kar najbolj zmanjša razširjanje teh kemikalij med drugimie odpadkie. Direktiva Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih 28 Direktiva 2008/98/ES določa pravila Skupnosti Ö Unije Õ glede ravnanja z nevarnimi odpadki, ki države članice obvezujejo, da sprejmejo potrebne ukrepe, ki določajo, da obrati in podjetja, ki odstranjujejo, predelujejo, zbirajo ali prevažajo nevarne odpadke, ne smejo mešati različnih kategorij nevarnih odpadkov ali nevarnih odpadkov z nenevarnimi odpadki.
ò novo
(15)Obstaja potreba po zagotovitvi učinkovitega usklajevanja in upravljanja tehničnih in upravnih vidikov te uredbe na ravni Unije. Evropska agencija za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ki je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 1907/2006, ima sposobnosti in izkušnje pri izvajanju zakonodaje Unije o kemikalijah ter mednarodnih sporazumov o kemikalijah. Države članice in Agencija bi zato morale opravljati naloge, ki zadevajo upravne, tehnične in znanstvene vidike izvajanja te uredbe ter izmenjavo informacij. Naloge Agencije bi morale vključevati pripravo in pregled tehničnih dokumentacij, vključno s posvetovanji z zainteresiranimi stranmi, ter pripravo mnenj, na podlagi katerih bo Komisija lahko sprejela odločitev o sprejetju predlogov za vključitev snovi na seznam obstojnih organskih onesnaževal v Konvenciji ali Protokolu. Poleg tega bi morale Komisija, države članice in Agencija sodelovati z namenom učinkovitega izvajanja mednarodnih obveznosti, ki jih ima Unija na podlagi Konvencije.
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5 (prilagojeno)
ð novo
(16)Konvencija predvidevadoloča, da vsaka pogodbenica pripravi načrt izpolnjevanja svojih obveznosti po Konvenciji ðin si ustrezno prizadeva za njegovo uresničevanje ï. Pri pripravi ð , izvajanju in posodabljanju svojih ï izvedbenih načrtov bi morale države članice zagotoviti udeležbo javnosti. Ker si v zvezi s tem Skupnost Ö Unija Õ in države članice delijo pristojnost, je treba izvedbene načrte pripraviti na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti Ö Unije Õ. Spodbujati je treba izmenjavo informacij med Komisijo ð , Agencijo ï in organi oblasti držav članic.
ò novo
(17)Proizvodnja in uporaba snovi, navedenih v delu A Priloge I ali v delu A Priloge II k tej uredbi, bi morala biti dovoljena samo, če so te snovi intermediati v zaprtem in krajevno omejenem sistemu ter če je v zadevni prilogi izrecno navedena opomba, ki to dovoljuje, in proizvajalec zadevni državi članici potrdi, da se snov proizvaja in uporablja samo pod strogo nadzorovanimi pogoji.
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5 (prilagojeno)
ð novo
(18)V skladu s Konvencijo in Protokolom je treba informacije o obstojnih organskih onesnaževalih zagotoviti drugim pogodbenicam Ö teh sporazumov Õ. Spodbujati je tudi treba tudi izmenjavo informacij s tretjimi državami, ki niso pogodbenice teh dogovorovsporazumov.
(19)Ozaveščenost javnosti glede nevarnosti, ki jih obstojna organska onesnaževala predstavljajo za zdravje sedanjih in prihodnjih generacij kakor tudi za okolje, zlasti v državah v razvoju, je pogosto pomanjkljiva Ö , Õ in je zato je potrebno obsežno informiranje, ki bi povečalo stopnjo previdnosti ter pomagalo pri pridobivanju podpore ð javno razumevanje razlogov ï za omejitve in prepovedi. V skladu s Konvencijo je treba, kadar je to primerno, spodbujati in krepiti programe ozaveščanja javnosti glede teh navedenih snovi, zlasti tiste, namenjene najbolj ranljivim skupinam, kakor tudi usposabljanje delavcev, znanstvenikov, vzgojiteljev ter tehničnega in vodilnegavodstvenega osebja.
ò novo
(20)Za spodbuditev priprave celovite zbirke znanja o izpostavljenosti kemikalijam in strupenosti v skladu s splošnim okoljskim akcijskim programom Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (sedmi okoljski akcijski program) 29 je Komisija vzpostavila informacijsko platformo za spremljanje kemikalij 30 . Spodbujati bi bilo treba uporabo te platforme kot sredstva, s katerim države članice lažje izpolnjujejo svoje obveznosti sporočanja podatkov o prisotnosti kemikalij ter za poenostavitev in zmanjšanje njihovih obveznosti poročanja.
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5 (prilagojeno)
ð novo
(21)Komisija ð , Agencija ï in države članice bi morale na zahtevo in v okviru razpoložljivih sredstev sodelovati pri zagotavljanju ustrezne in pravočasne tehnične pomoči, namenjene zlasti povečevanju sposobnosti držav v razvoju in držav, katerih gospodarstva so v prehodutranziciji, za izvajanje Konvencije. Tehnična pomoč bi morala obsegati razvoj in uporabo primernih nadomestnih proizvodov, metod in strategij , ki bi, med drugim, nadomestili uporabo DDT pri nadzoru prenašalcev bolezni, ki se po iz Konvencijie lahko uporablja samo v skladu s priporočili in smernicami Svetovne zdravstvene organizacije ter ð , da se zagotovi, da se bodo obstojna organska onesnaževala še na prej uporabljala samo, ï kadar druge, lokalno varne, učinkovite in uresničljive možnosti niso na voljo v zadevni državi.
(22)Redno je treba ocenjevati učinkovitost ukrepov, sprejetih zaradi zmanjšanja izpustov obstojnih organskih onesnaževal. V ta namen bi morale države članice ð Agenciji ï redno ð in v standardizirani obliki ï poročati zlasti o popisih izpustov, priglašenih zalogah ter o proizvodnji in dajanju v promet omejenih snovi. Komisija bi morala ob sodelovanju z državami članicami pripraviti skupno obliko za poročila držav članic.
ò novo
(23)Da bi rešili vprašanje potrebe po informacijah in skladnosti, bi bilo treba ob upoštevanju izsledkov poročila Komisije o ukrepih za racionalizacijo okoljskega poročanja 31 in z njim povezanega preverjanja ustreznosti uvesti alternativni sistem za zbiranje in dajanje na voljo informacij. Zlasti bi morale države članice omogočiti dostop do vseh zadevnih podatkov. S tem bi se moralo kar najbolj omejiti upravno breme za vse subjekte. To bi zahtevalo aktivno razširjanje informacij na nacionalni ravni v skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta 32 ter Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (INSPIRE) 33 , s čimer bi se zagotovila ustrezna infrastruktura za dostop javnosti, poročanje in izmenjavo podatkov med javnimi organi. V tem kontekstu bi morale države članice in Agencija specifikacije za prostorske podatke pripraviti v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi Direktive 2007/2/ES.
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5 (prilagojeno)
(24)Konvencija in Protokol predvidevata, da lahko pogodbenice predlagajo druge Ö dodatne Õ snovi za mednarodno ukrepanje in se zato lahko na podlagi teh dogovorov dajo na seznam dodatne snovi,. v tem primeruV Ö takšnih primerih Õ pa je treba to uredbo v skladu s tem ustrezno spremeniti. Poleg tega bi morala obstajati možnost spreminjanja sedanjih vnosov v prilogah k tej uredbi zaradi, med drugim, njihove prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu napredku.
ò novo
(25)V skladu s členom 290 Pogodbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov, s katerimi se, kadar je ustrezno, omogočita proizvodnja in uporaba snovi, navedenih v delu A Priloge I ali delu A Priloge II k tej uredbi, kot intermediatov v zaprtem in krajevno omejenem sistemu, določijo mejne koncentracije snovi za namene prilog IV in V ter spremenijo priloge k tej uredbi, tako da se prilagodijo vsem spremembam seznamov snovi iz prilog h Konvenciji ali Protokolu, in se prilagodijo obstoječi vnosi ali določbe iz prilog k tej uredbi, tako da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku.
(26)Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njunim strokovnjakom pa bi bilo treba omogočiti, da se sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5 (prilagojeno)
(27)Kadar se priloge k tej uredbi spremenijo, da bi se obstojno organsko onesnaževalo, ki je proizvedeno namerno, dodalo na sezname v Protokolu ali Konvenciji, bi se sprememba vnese Ö moral vnos vključiti Õ v Prilogo II namesto v Prilogo I samo v izjemnih primerih in kadar je to ustrezno utemeljeno.
(24) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil 34 .
ò novo
(28)Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje dodatnih ukrepov v zvezi z ravnanjem z odpadki in za določitev minimalnih informacij, ki bi jih morale zagotoviti države članice v okviru spremljanja izvajanja te uredbe. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 35 .
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5 (prilagojeno)
ð novo
(29)Da bi države članice zagotovile preglednost, nepristranskost in skladnost na ravni izvršilnih ukrepov, bi morale določiti sankcijekazni, ki bi se uporabljale za kršitve določb iz te uredbe, in zagotoviti, da se izvajajo. Te sankcijekazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne, ker lahko kršitve povzročijo škodo zdravju ljudi in okolju. ð Da se zagotovi usklajeno in učinkovito izvrševanje te uredbe, bi morale države članice usklajevati zadevne dejavnosti in si izmenjevati informacije v okviru Foruma za izmenjavo informacij o izvrševanju, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 1907/2006. ï Informacije o kršitvah določb te uredbe bi se morale objaviti, kadar je to primerno.
(30)Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe, predvsem varovati okolje in zdravje ljudi pred obstojnimi organskimi onesnaževali, zaradi čezmejnih učinkov teh onesnaževal in jih je zaradi tega lažje dosežeči na ravni Skupnost Ö Unije Õ, lahko slednja Ö Unija Õ sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe Ö o Evropski uniji Õ. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev .–
Na podlagi zgoraj navedenega je treba spremeniti Direktivo 79/117/EGS –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Cilj in področje uporabe Ö Predmet urejanja Õ
1. Cilj te uredbe je, upoštevajoč zlasti previdnostno načelo, Ta uredba Ö določa na previdnostnem načelu temelječa pravila za Õ varstvovarovanje zdravja ljudi in okolja pred obstojnimi organskimi onesnaževali s prepovedjo, čim prejšnjim postopnim odpravljanjem ali omejevanjem proizvodnje, dajanja v promet in uporabe snovi, ki jih zajema Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) ali Protokol o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja (v nadaljevanju besedila nadaljnjem besedilu: „Protokol“), ter s čim večjim zmanjšanjem izpustov teh snovi, katerega cilj je njihova čim prejšnja odprava, in s sprejetjem določb v zvezi z odpadki, ki so sestavljeni iz katerih koli obstojnih organskih onesnaževal, jih vsebujejo ali so z njimi kontaminirani.
2. Člena 3 in 4 se ne uporabljata za odpadke, ki so sestavljeni iz snovi s seznama v prilogah I in II, jih vsebujejo ali so z njimi kontaminirani.
Člen 2
Opredelitev pojmov
Za namene te uredbe:
(a)„dajanje v promet“ pomeni dobavo ali dajanje izdelkov na voljo tretjim osebam za plačilo ali neodplačno Ö tretji osebi, bodisi proti plačilu bodisi brezplačno Õ. Uvoz blaga na carinsko območje Skupnosti Ö Unije Õ se tudiprav tako obravnava kot dajanje v promet;
(b)„izdelek“ pomeni predmet, sestavljen iz ene ali več snovi in/ali pripravkov Ö zmesi Õ , ki v postopku proizvodnje dobijo posebno obliko, površino ali zasnovo, s katerimi se natančneje določi njihova končna uporaba kakor z njihovo kemijsko sestavo Ö ki njegovo funkcijo določa v večji meri kot njegova kemijska sestava Õ;
(c)„snov“ pomeni enako kakor v členu 2 Direktive Sveta 67/548/EGS 36 Ö kemijski element in njegove spojine v naravnem stanju ali pridobljene s kakršnim koli proizvodnim postopkom, vključno z vsemi dodatki, potrebnimi za ohranitev njene obstojnosti, in vsemi nečistotami, ki nastanejo pri uporabljenem postopku, ne vključuje pa topil, ki se lahko izločijo, ne da bi to vplivalo na obstojnost snovi ali spremenilo njeno sestavo Õ ;
(d) „pripravek“ pomeni enako kakor v členu 2 Direktive Sveta 67/548/EGS Ö „zmes“ pomeni zmes ali raztopino, sestavljeno iz dveh ali več snovi Õ;
ò novo
(e)„proizvodnja“ pomeni pridobivanje ali ekstrakcijo snovi v naravnem stanju;
(f)„uporaba“ pomeni kakršno koli predelavo, formulacijo, porabo, hrambo, posedovanje, obdelavo, polnjenje v posode, prenos iz ene posode v drugo, mešanje, izdelavo izdelka ali katero koli drugo uporabo;
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5 (prilagojeno)
(ge) „odpadek“ Ö pomeni vsako snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže ali ga namerava ali mora zavreči Õ pomenijo enako kakor v členu 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS 37 ;
(hf) „odstranjevanje“ Ö pomeni vsak postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka zajemanje snovi ali energije Õ pomeni enako kakor v členu 1(e) Direktive Sveta 75/442/EGS;
(ig) „predelava“ Ö pomeni vsak postopek v napravi ali širšem gospodarstvu, katerega glavni rezultat je, da odpadki služijo koristnemu namenu tako, da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali da se odpadki pripravijo za izpolnitev te funkcije Õ pomeni enako kakor v členu 1(f) Direktive Sveta 75/442/EGS.;
ò novo
(j)„intermediat v zaprtem in krajevno omejenem sistemu“ pomeni snov, ki se proizvaja za kemično predelavo in porablja ali uporablja v kemični predelavi, kjer se pretvori v eno ali več drugih snovi in kjer se proizvodnja intermediata in njegova pretvorba v eno ali več drugih snovi zgodi na istem mestu v strogo nadzorovanih pogojih ter v okolju, ki je v celotnem življenjskem ciklu snovi strogo zaprto s tehničnimi sredstvi.
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5 (prilagojeno)
Člen 3
Nadzor nad proizvodnjo, dajanjem v promet in uporabo
1. Prepove se proizvodnja, dajanje v promet in uporaba snovi s seznama v Prilogi I, bodisi njih samih kot takih, v pripravkih Ö zmeseh Õ ali kot sestavin izdelkov.
2. Proizvodnja, dajanje v promet in uporaba snovi s seznama v Prilogi II, bodisi njih samih kot takih, v pripravkih Ö zmeseh Õ ali kot sestavin izdelkov, se omeji v skladu s pogoji iz navedene priloge.
3. V okviru sistemov ocenjevanja in dovoljenj za obstoječe in nove kemikalije in pesticide Ö snovi Õ v skladu z ustrezno zakonodajo Skupnosti Ö Unije Õ države članice in Komisija upoštevajo merila iz odstavka 1 Priloge D h Konvenciji in sprejmejo ustrezne ukrepe za nadzor nad obstoječimi kemikalijami in pesticidi ter preprečijo proizvodnjo, dajanje v promet in uporabo kemikalij in pesticidov, ki kažejo lastnosti obstojnih organskih onesnaževal.
Člen 4
Izjeme pri nadzornih ukrepih
1. Člen 3 se ne uporablja za:
(a) snov, ki se uporablja za laboratorijsko raziskovanje ali kot referenčni standard;
(b) snov, ki se pojavlja kot nenamerna sled onesnaževalca v snoveh, pripravkih Ö zmeseh Õ ali izdelkih.;
ò novo
(c) odpadek, ki je sestavljen iz snovi s seznama v Prilogi I ali II, jih vsebuje ali je z njimi kontaminiran.
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5 (prilagojeno)
ð novo
2. ð Za snovi, ki so v Prilogo I ali II dodane po [datum začetka veljavnosti te uredbe], ï se Ččlen 3 se ð šest mesecev ï ne uporablja za snovi, ki se pojavljajo Ö , če se navedena snov pojavlja Õ kot sestavinea izdelkov in, ki so že v uporabi pred datumom začetka ali na datum ð , ko se ta uredba začne uporabljati za navedeno snov ï začetka veljavnosti te uredbe.
Člen 3 se ne uporablja za snovi, ki se pojavljajo kot sestavine izdelkov in so že v uporabi pred datumom začetka ali na datum začetka veljavnosti te uredbe ð , ko se je ta uredba ali Uredba (ES) št. 850/2004 začela uporabljati za navedeno snov, pri čemer se upošteva datum, ki je nastopil prej ï .
Vendar država članica takoj, ko izve za izdelke iz prvega in drugega pododstavka, o tem ustrezno obvesti Komisijo ð in Evropsko agencijo za kemikalije, ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 1907/2006 (v nadaljnjem besedilu: Agencija) ï .
Kadar koli Komisija prejme tako obvestilo ali sicer izve za te izdelke, o tem brez odlašanja obvesti, kadar je to primerno, sekretariat Konvencije.
3. Če je snov na seznamunavedena v delu A Priloge I ali delu A Priloge II, država članica pa želi do roka, ki je določen v zadevni prilogi, dovoliti proizvodnjo in uporabo te snovi kot vmesnega proizvoda intermediata v zaprtem in krajevno omejenem sistemu, o tem nemudomaustrezno obvesti sekretariat Konvencije.
Tega obvestila pa ni treba pošiljati,Vendar se tako obvestilo lahko pošlje samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a)v zadevni prilogi je ð z delegiranim aktom v skladu s členom 18 vnesena ï opomba, ki izrecno dopušča možnost proizvodnje in uporabe te snovi;
(b)ð proizvajalec dokaže, da se bo ï v postopku izdelave se bo snov pretvorila v eno ali več drugih snovi, ki ne kažejo lastnosti obstojnega organskega onesnaževala;
(c) ni pričakovati, da bi lahko bili ljudje ali okolje izpostavljeni znatnim količinam te snovi med postopkom proizvodnje in uporabe, kar se pokaže z oceno tega zaprtega sistema v skladu z Direktivo Komisije 2001/59/ES 38 .
ò novo
(c)proizvajalec potrdi, da je snov intermediat v zaprtem in krajevno omejenem sistemu v smislu člena 2(j).
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5 (prilagojeno)
ð novo
Obvestilo se pošlje tudi drugim državam članicam, in Komisiji ð in Agenciji ï ter vsebuje podrobne podatke o dejanski ali ocenjeni celotni proizvodnji in uporabi zadevne snovi, kakor tudi o značilnostih postopka v zaprtem in krajevno omejenem sistemu, pri čemer se navede količina katerega koli obstojnega organskega onesnaževala kot začetnega materiala, ki ni pretvorjeno in je prisotno v obliki nehotene sledi onesnaževalca v končnem izdelku.
ð Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18, ï Ö s katerimi se spremenijo Õ Rroki iz prvega drugega pododstavka se lahko spremenijo, če se po ponovljenem obvestilu s strani zadevne države članice, naslovljenem na sekretariat Konvencije, izrecno ali tiho in na podlagi Konvencije odobri nadaljevanje proizvodnje in uporaba zadevne snovi v nadaljnjem obdobju.
ò novo
4. Odstavka 2 in 3 se ne uporabljata za odpadke, ki so sestavljeni iz snovi s seznama v prilogah I in II, jih vsebujejo ali so z njimi kontaminirani.
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5 (prilagojeno)
ð novo
Člen 5
Zaloge
1. Imetnik zaloge, ki je bodisi sestavljena iz snovi s seznama v Prilogi I ali Prilogi II bodisi vsebuje snovi, v zvezi s katerimi ni dovoljena nobena uporaba, ravna s to zalogo kot z odpadki in v skladu s členom 7.
2. Imetnik zaloge, ki je težja kakorod 50 kg in je bodisi sestavljena iz katerih koli snovi s seznama v Prilogi I ali Prilogi II bodisi vsebuje te snovi, katerih uporaba je dovoljena, zagotovi pristojnemu organu države članice, v kateri se zaloga nahaja, informacije v zvezi z značilnostmi in velikostjo zaloge. Te informacije se predložijo v 12 mesecih od ð dne, ko se je ta uredba ali ï začetka veljavnosti te uredbe Ö Uredba (ES) št. 850/2004 Õ ð začela uporabljati za navedeno snov, pri čemer se upošteva datum, ki je za imetnika nastopil prej, ï in od Ö zadevnih Õ sprememb Ppriloge I ali II ter nato vsako leto do roka iz Ppriloge I ali II za omejeno uporabo.
Imetnik ravna z zalogo na način, ki je varen, učinkovit in okolju neškodljivprijazen način.
3. Države članice spremljajo uporabo priglašenih zalog in ravnanje z njimi.
Člen 6
Zmanjšanje izpustov, minimiziranje in odprava izpustov
1. V dveh letih po datumu začetka veljavnosti te uredbe ð ali Uredbe ï Ö (ES) št. 850/2004, Õ ð pri čemer se upošteva datum, ki je nastopil prej ï ,države članice sestavijopripravijo in vodijo popise izpustov snovi s seznama v Prilogi III v zrak, vodo in tla v skladu s svojimi obveznostmi po Konvenciji in Protokolu.
2. Državae članicae sporočijo Komisiji ð , Agenciji ï in drugim državam članicam svoje akcijske načrt Ö načrte Õ ukrepanja, ki ga Ö kot so evidentirani v njihovih popisih, pripravljenih Õ v skladu s svojimiz njihovimi obveznostmi po Konvenciji pripravi v okviru nacionalnegaih izvedbenegaih načrtaov skladno s členom 8na podlagi člena 9, in ki jeso povezani z ukrepi za identifikacijo, opredelitev in minimiziranje skupnih izpustov Ö snovi s seznama v Prilogi III Õ , katerih cilj je, kadar je to izvedljivo, čim prejšnja popolna odprava izpustov.
Ö Taki Õ akcijski Načrt ukrepanja Ö načrti Õ vsebujejo ukrepe za spodbujanje razvoja in, če Ö se to šteje za Õ je to primerno, zahtevo za uporabo nadomestnih ali spremenjenih materialov, proizvodov ð snovi, zmesi, izdelkov ï in postopkov zaradi preprečitve nastanka in izpusta snovi s seznama v Prilogi III.
3. Države članice pri obravnavi predlogov za gradnjo novih zmogljivosti ali za pomembne spremembe obstoječih zmogljivosti, pri katerih se uporabljajo postopki, med katerimi se izpuščajo snovi s seznama v Prilogi III, brez poseganja v Direktivo Sveta 1996/61/ES 39 Ö , brez poseganja v Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta 40 Õ dajo prednost obravnavi drugih možnih postopkov, tehnik ali praks, ki imajo podobno uporabnost, s katerimi pa se prepreči nastanek in izpust snovi s seznama v Prilogi III.
Člen 7
Ravnanje z odpadki
1. Proizvajalci in imetniki odpadkov si prizadevajo, da na vse možne načine preprečijo, kjer je to izvedljivo, kontaminacijo teh odpadkov s snovmi s seznama v Prilogi IV.
2. Ne glede na Direktivo Sveta 96/59/ES 41 se odpadki, ki so sestavljeni iz snovi s seznama v Prilogi IV, jih vsebujejo ali so z njimi kontaminirani, odstranijo ali predelajo brez nepotrebnega odlašanja in v skladu z delom 1 Priloge V ter na način, ki zagotovi, da se obstojna organska onesnaževala uničijo ali trajno pretvorijo, tako da preostali odpadki in izpusti ne kažejo lastnosti obstojnih organskih onesnaževal.
Pri tem odstranjevanju ali predelavi se lahko katera koli snov s seznama v Prilogi IV izolira od odpadkov, pod pogojem, da se ta snov pozneje odstrani v skladu s prvim pododstavkom.
3. Prepovejo se postopki odstranjevanja ali predelave, ki lahko vodijo do predelave, recikliranja, pridobivanjazajemanja ali ponovne uporabe snovi s seznama v Prilogi IV.
4. Z odstopanjem od odstavka 2:
ê 219/2009 čl. 1 in Priloga .3(7) (prilagojeno)
(a) odpadki, ki vsebujejo snovi s seznama v Prilogi IV ali so z njimi kontaminirani, se lahko odstranijo ali predelajo tudi na drugačen način, ki je v skladu z zadevno zakonodajo Skupnosti Ö Unije Õ , pod pogojem, da je vsebnost snovi s tega seznama v odpadkih nižja od mejnih koncentracijskih vrednosti, ki jih je treba določitienih v Prilogi IV. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 17(3). Do določitve mejnih koncentracijskih vrednosti v skladu s tem postopkom lahko pristojni organ države članice sprejme ali uporabi mejne koncentracijske vrednosti ali posebne tehnične zahteve glede odstranjevanja ali predelave odpadkov po tej točki;
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5 (prilagojeno)
è1 219/2009 čl. 1 in Priloga .3(7)
ð novo
(b) država članica ali pristojni organ, ki ga imenuje država članica določi, lahko v izjemnih primerih dovoli, da se lahko odpadki s seznama v delu 2 Priloge V, ki vsebujejo snovi s seznama v Prilogi IV ali so z njimio kontaminirani do mejne koncentracijeske vrednosti, katere je treba določitiene v delu 2 Priloge V, obravnavajo v skladu z metodo s seznama v delu 2 Priloge V pod pogojem, da, če Ö so izpolnjeni naslednji pogoji Õ :
(i) je zadevni imetnik dokazal na način, ki je sprejemljiv za pristojni organ zadevne države članice, da dekontaminacija odpadkov v zvezi s snovmi s seznama v Prilogi IV ni bila izvedljiva in da uničenje ali trajna pretvorba obstojnih organskih onesnaževal, ki bi se izvedla v skladu z najboljšo okoljsko prakso ali z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, ne predstavlja okoljsko sprejemljive možnosti ter da je pristojni organ pozneje dovolil drugačen postopek;
(ii) je ta postopek v skladu z zadevno zakonodajo Skupnosti Ö Unije Õ in Ö s Õ pogoji, ki jih določajo zadevni dodatni ukrepi iz odstavka 6;
(iii) je zadevna država članica obvestila druge države članice ð , Agencijo ï in Komisijo o svoji odločitvi in razlogih za to odločitev.
5.è1 ð Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18, s katerimi se spremenita Priloga IV in del 2 Priloge V, ï Ö da se določijo Õ Mmejne koncentracijske vrednosti iz dela 2 Priloge V za namene odstavka 4(b) tega člena določi Komisija. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 17(3).
çDo določitve teh navedenih mejnih koncentracijskih vrednosti:
(a) pristojni organ Ö države članice Õ lahko sprejme ali uporablja mejne koncentracijske vrednosti ali posebne tehnične zahteve v zvezi z odpadki, ki se obravnavajo po Ö za namene Õ odstavkua 4(b);.
(b) če se Ö V zvezi z Õ odpadki, ki se obravnavajo po odstavku 4(b), zadevni imetnik zagotovi pristojnemu organu zagotovi informacije o vsebnosti obstojnih organskih onesnaževal v odpadkih.
6. Komisija lahko, če je to primerno in ob upoštevajočnju tehničnegai razvoja in zadevnihe mednarodnihe smernice ter odločbesklepov in katere koli odobritve s strani države članice ali pristojnega organa, ki ga je imenovaladoločila ta država, v skladu z odstavkom 4 in Prilogo V ð z izvedbenim aktom ï sprejmeta dodatne ukrepe v zvezi z izvajanjem tega člena. Komisija zlasti ð lahko ï določi Ö opredeli Õ obliko za predložitev informacije Ö , ki jih morajo Õ s strani države članice Ö predložiti Õ v skladu z odstavkom 4(b)(iii). O teh ukrepih se odloča v skladu s ð svetovalnim ï postopkom iz člena 1720(2).
7. Komisija do 31. decembra 2009 pregleda odstopanja iz odstavka 4 glede na nove mednarodne in tehnične okoliščine, zlasti v zvezi z njihovo okoljsko sprejemljivostjo.
ò novo
Člen 8
Naloge Agencije
1. Agencija poleg nalog, ki so ji dodeljene na podlagi členov 9, 10, 11, 13 in 17, opravlja tudi naslednje naloge:
(a)s soglasjem Komisije imenovanim pristojnim organom držav članic zagotavlja pomoč ter tehnične in znanstvene napotke, da se zagotovi učinkovito izvajanje te uredbe;
(b)Komisiji na zahtevo zagotavlja tehnične in znanstvene prispevke ter ji pomaga pri zagotavljanju učinkovitega izvajanja te uredbe;
(c)Komisiji na zahtevo zagotavlja tehnično in znanstveno podporo ter prispevke v zvezi s snovmi, ki morda izpolnjujejo merila za vključitev v sezname v Konvenciji ali Protokolu;
(d)Komisiji na zahtevo zagotavlja tehnično in znanstveno podporo pri pripravi in pregledu profila tveganja in ocene obvladovanja tveganja za snov, ki se obravnava v okviru Stockholmske konvencije;
(e)Komisiji na zahtevo zagotavlja tehnično in znanstveno podporo pri izvajanju Konvencije, zlasti v zvezi z Odborom za pregled obstojnih organskih onesnaževal;
(f)zbira, evidentira, obdeluje ter Komisiji in pristojnim organom držav članic daje na voljo vse informacije, ki jih je prejela ali so ji bile dane na voljo v skladu s členom 4(2) in (3), členom 7(4)(b)(iii), členom 9(2) ter členom 13(1). Agencija nezaupne informacije objavi na svojem spletišču in omogoča lažjo izmenjavo teh informacij z zadevnimi informacijskimi platformami, kot so tiste iz člena 13(2);
(g)v okviru svojega spletišča vzpostavi in ureja razdelke, namenjene vsem zadevam, povezanim z izvajanjem te uredbe.
2. Forum za izmenjavo informacij o izvrševanju, vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1907/2006, se uporabi za usklajevanje dejavnosti organov držav članic, pristojnih za izvrševanje te uredbe.
3. Naloge, ki so Agenciji dodeljene na podlagi te uredbe, izvaja sekretariat Agencije.
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5 (prilagojeno)
ð novo
Člen 8 9
Izvedbeni načrti
1. Države članice pri pripravi ð in posodabljanju ï svojih nacionalnih izvedbenih načrtov v skladu s svojimi nacionalnimi postopki javnosti ponudijo javnosti pravočasne in učinkovite možnosti za udeležbo pri tem postopku.
2. Takoj ko država članica sprejme svoj nacionalni izvedbeni načrt v skladu z obveznostmi po Konvenciji, ð ga objavi ter ï to sporoči Ö njegovo objavo priglasi Õ Komisiji ð , Agenciji ï in drugim državam članicam.
3. PriKo Ö države članice Õ pripraviljajo svoje izvedbeneih načrte,ov Komisija ð ob podpori Agencije ï in države članice izmenjujejo informacije o vsebini, kadar je to primerno.
4. Komisija ð ob podpori Agencije ï v dveh letih po začetku veljavnosti te uredbe pripravi Ö vzdržuje Õ načrt izpolnjevanja obveznosti, ki jih ima Skupnost Ö Unija Õ po Konvenciji,.
Takoj ko Komisija sprejme izvedbeni načrt Skupnosti, to sporoči državam članicam.
Komisija Ö ter Õ ð objavi, ï pregleda in dopolni izvedbeni Ö ta Õ načrt Skupnosti, kadar je to primerno.
Člen 9 10
Spremljanje in nadzor stanja
Komisija ð ob podpori Agencije ï in države članice ob tesnem sodelovanju določijo Ö ali, kot je ustrezno, vzdržujejo Õ ustrezne programe in mehanizme, ki so v skladu z najnovejšimi dosežki in so namenjeni rednemu zagotavljanju primerljivih podatkov spremljanja in nadzora prisotnosti dioksinov, furanov in PCB, kakor so opredeljeni v Prilogi III, v okolju. Pri določanju Ö ali vzdrževanju Õ teh programov in mehanizmov je treba primernoustrezno upoštevati razvoj dogodkov v okviru Protokola in Konvencije.
Člen 10 11
Izmenjava informacij
1. Komisija ð , Agencija ï in države članice lajšajo in opravljajo, v Skupnosti Ö Uniji Õ in s tretjimi državami, izmenjavo informacij, ki zadevajo zmanjšanje, minimiziranje ali odpravo, kjer je to izvedljivo, proizvodnje, uporabe in izpustaov obstojnih organskih onesnaževal ter možne nadomestke za te snovi, pri čemer navedejo tveganja inter ekonomske in socialne stroške v zvezi s temi možnimi nadomestki.
2. Komisija ð , Agencija ï in države članice v zvezi z obstojnimi organskimi onesnaževali, kadar je to primerno, spodbujajo in lajšajo:
(a) izvedbo programov ozaveščanja, tudi v zvezi z vplivi teh snovi na zdravje in okolje in možnimi nadomestki za njih ter v zvezi z zmanjšanjem ali odpravo njihove proizvodnje, uporabe in izpustaov, zlasti za:
(i) oblikovalce politik in nosilce politik in odločanjaitev,
(ii) posebno ranljive skupine;
(b) zagotavljanje informacij za javnost;
(c) usposabljanje, vključujočno za delavce, znanstvenike, vzgojiteljepedagoge ter tehnično in vodilnstveno osebje.
3. Brez poseganja v Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju, 42 se informacije ð iz odstavkov 1 in 2 ï o zdravju in varnosti ljudi in okolja ne smejo obravnavatijo kot zaupne. Komisija ð , Agencija ï in države članice, ki izmenjujejo druge informacije s tretjimi državami, varujejo vsakovse zaupneo informacijeo varujejo ð v skladu z zakonodajo Unije ï skladno z medsebojnim dogovorom.
Člen 11 12
Tehnična pomoč
V skladu s členi 12 in 13 Konvencije Komisija in države članice sodelujejo pri zagotavljanju ustrezne in pravočasne tehnične in finančne pomoči državam v razvoju in državam, katerih z gospodarstvoma so v prehodutranziciji, da bi jim na zahtevo in z razpoložljivimi sredstvi ter ob upoštevanju njihovih posebnih potreb pomagali pri razvoju in krepitvi njihove sposobnosti za izpolnjevanje obveznosti po Konvenciji. Ta pomoč se lahko ponudi prek nevladnih organizacij ð ali Agencije ï .
Člen 12 13
Poročanje Ö Spremljanje izvajanja Õ
ò novo
1. Brez poseganja v Direktivo 2003/4/ES in Direktivo 2007/2/ES države članice pripravijo, objavijo in posodabljajo poročilo, ki vsebuje:
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5 (prilagojeno)
ð novo
(a)1. Države članice vsaka tri leta pošljejo Komisiji informacije o uporabi te uredbe, skupajvključno z informacijami o ð dejavnosti v zvezi z izvrševanjem, ï kršitvah in sankcijahkaznih.;
3. V treh letih od datuma začetka veljavnosti te uredbe in nato vsaka tri leta države članice zagotovijo Komisiji:
(ab)povzetek informacije, ki so pridobljene iz uradnih obvestil v zvezi z zalogami in, prejete v skladu s ð členom 4(2) in (3), ï členom 5(2) ð in členom 7(4)(b)(iii) ï ;
(bc)povzetek informacije, ki so pridobljene iz popisov izpustov, sestavljenih v skladu s členom 6(1);
ò novo
(d)informacije o izvajanju v skladu z nacionalnimi izvedbenimi načrti, pripravljenimi na podlagi člena 9(2);
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5 (prilagojeno)
ð novo
(ce)povzetek informacije, ki so pridobljenihe v skladu s členom 910, o prisotnosti dioksinov, furanov in PCB, kakor so opredeljeni v Prilogi III, v okolju. ;
(f)2. Država članica vsako leto zagotovi Komisiji Ö letne Õ ð podatke o spremljanju in ï statistične podatke o dejanski ali ocenjeni celotni proizvodnji in dajanju v promet katere koli snovi s seznama v Prilogi I ali II ð , vključno z zadevnimi kazalniki, preglednimi kartami in poročili ï .
ò novo
Države članice Komisiji in Agenciji omogočijo dostop do informacij, ki so vsebovane v poročilih.
2. Kadar država članica informacije iz odstavka 1(e) deli z informacijsko platformo za spremljanje kemikalij, navedena država članica to navede v svojem poročilu, s čimer izpolni svoje obveznosti poročanja po navedeni točki.
Kadar so informacije iz odstavka 1(e) vsebovane v poročilu, ki ga je država članica predložila Agenciji, Agencija te informacije zbira, hrani in deli prek informacijske platforme za spremljanje kemikalij.
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5 (prilagojeno)
ð novo
4. V zvezi s podatki in informacijami, ki jih države članice zagotovijo v skladu z odstavki 1, 2 in 3, Komisija pripravi skupno obliko v skladu s postopkom iz člena 16(2).
53. Glede snovi s seznama v Konvenciji Komisija ð ob podpori Agencije ï v presledkih, ki jih določi konferenca pogodbenic Konvencije, sestavipripravi poročilo na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice zagotovijo ð Agenciji ï v skladu z odstavkom 21(f), in ga pošlje sekretariatu Konvencije.
6. Komisija vsaka tri leta sestavi poročilo o uporabi te uredbe in ga združi z informacijam, ki so že na voljo v EPER (Evropski register emisij onesnaževal), ustanovljenega po Odločbi Komisije 2000/479/ES 43 , in v emisijski evidenci CORINAIR programa EMEP (Program sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi), ter z informacijami, ki jih države članice zagotovijo po členih 1, 2 in 3 za oblikovanje združenega poročila. To poročilo vsebuje informacije o uporabi odstopanj iz člena 7(4). Komisija pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu povzetek združenega poročila in ga brez odlašanja da na voljo javnosti.
ò novo
4. Agencija pripravi in objavi pregled Unije na podlagi podatkov iz odstavkov 1 in 2, ki so jih objavile ali sporočile države članice. Pregled Unije vključuje, kot je ustrezno, kazalnike realizacije, rezultate in učinke te uredbe, pregledne karte Unije in poročila držav članic. Agencija pregled Unije posodobi najmanj vsakih šest mesecev ali po prejemu zahtevka Komisije.
5. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki podrobneje opredelijo minimalne informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu z odstavkom 1, vključno z opredelitvijo kazalnikov, kart in poročil držav članic iz odstavka 1(f). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 20(2).
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5 (prilagojeno)
Člen 13 14
Kazni
Države članice sprejmejo predpise o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Ö Če tega niso storile že pred začetkom veljavnosti te uredbe, Õ Ddržave članice sporočijo te predpise Komisiji sporočijo najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te uredbe in jo brez odlašanja obvestijo o vsaki poznejši spremembi, ki na njih vpliva.
ê 219/2009 čl. 1 in Priloga .3(7)
Člen 14 15
Sprememba prilog
1. Kadar koli se snov doda na seznam v Konvenciji ali Protokolu, Komisija ustrezno spremeni priloge I, II in III, kadar je to primerno.
Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 16(3).
2. Kadar koli se snov doda na seznam v Konvenciji ali Protokolu, Komisija ustrezno spremeni Prilogo IV, kadar je to primerno.
Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 17(3).
3. Komisija sprejme spremembe obstoječih vnosov v prilogah I, II in III, vključno z njihovim prilagajanjem znanstvenemu in tehničnemu napredku.
Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 16(3).
4. Komisija sprejme spremembe obstoječih vnosov v Prilogi IV in spremembe Priloge V, vključno z njunim prilagajanjem tehničnemu in znanstvenemu napredku.
Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 17(3).
ò novo
Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18, s katerimi se spremenijo priloge k tej uredbi, tako da se prilagodijo spremembam seznamov snovi iz prilog h Konvenciji ali Protokolu, ali se prilagodijo obstoječi vnosi ali določbe iz prilog k tej uredbi, tako da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku.
Člen 16
Proračun Agencije
1. Za namene te uredbe prihodki Agencije vključujejo:
(a) subvencijo Unije iz splošnega proračuna Unije (oddelek o Komisiji);
(b) vse prostovoljne prispevke držav članic.
2. Prihodki in odhodki za dejavnosti na podlagi te uredbe se združijo s prihodki in odhodki, povezanimi z dejavnostmi na podlagi Uredbe (EU) št. 649/2012, in so upoštevani v istem oddelku proračuna Agencije. Prihodki Agencije iz odstavka 1 se uporabljajo za izvajanje njenih dejavnosti na podlagi te uredbe.
Člen 17
Oblike in programska oprema za objavo ali sporočanje informacij
Agencija določi oblike in programsko opremo, v katerih in s katerimi države članice objavijo ali sporočijo podatke na podlagi te uredbe, in jih brezplačno da na voljo na svojem spletišču. V zvezi z zbirkami prostorskih podatkov države članice in Agencija oblike določita v skladu z zahtevami iz Direktive 2007/2/ES. Države članice in drugi subjekti, ki jih zadeva ta uredba, uporabljajo te oblike in programsko opremo pri upravljanju svojih podatkov ali izmenjavi podatkov z Agencijo.
Člen 18
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4(3), 7(5) in 15 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od […].
3. Pooblastilo iz člena 4(3), člena 7(5) in člena 15 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, določen v njem. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 4(3), 7(5) in 15, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku [dveh mesecev] od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za en mesec.
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5 (prilagojeno)
ð novo
Člen 15 19
Pristojni organi
Vsaka država članica imenuje pristojni organ ali organe, ki so odgovorni za upravne naloge ð in izvrševanje ï v okviru te uredbe. O tem obvesti Komisijo najpozneje tri mesecae po začetku veljavnosti te uredbe ð , razen če je to storila že pred začetkom veljavnosti te uredbe, Komisijo pa obvesti tudi o vsaki morebitni spremembi imenovanega pristojnega organa ï .
Člen 16 20
Ö Postopek v odboru Õ Odbor za splošne zadeve
1. Komisiji pri vseh zadevah v okviru te uredbe pomaga odbor, ustanovljen po členus členom 29 Direktive 67/548/EGS133 Uredbe (ES) št. 1907/2006, pri vseh zadevah v okviru te uredbe, razen pri tistih, ki zadevajo odpadke.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ð člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011 ï ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES se določi na tri mesece.
ê 219/2009 čl. 1 in Priloga .3(7)
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5
Article 17
Odbor za zadeve v zvezi z odpadki
1. Pri zadevah v zvezi z odpadki Komisiji pomaga odbor, ustanovljen po členu 18 Direktive 75/442/EGS.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece.
ê 219/2009 čl. 1 in Priloga .3(7)
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5
Člen 18
Spremembe Direktive 79/117/EGS
V delu B Priloge k Direktivi 79/117/EGS z naslovom „Obstojne organoklorinske zmesi“ se črtajo točke 1 do 8.
ò novo
Člen 21
Razveljavitev
Uredba (ES) št. 850/2004 se razveljavi.
Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VII.
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5
Člen 19 22
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga – „Agencije“
1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1. Naslov predloga/pobude
1.2. Zadevna področja v strukturi ABM/ABB
1.3. Vrsta predloga/pobude
1.4. Cilji
1.5. Utemeljitev predloga/pobude
1.6. Trajanje ukrepa in finančnih posledic
1.7. Načrtovani načini upravljanja
2. UKREPI UPRAVLJANJA
2.1. Pravila o spremljanju in poročanju
2.2. Upravljavski in kontrolni sistem
2.3. Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
3.2. Ocenjene posledice za odhodke
3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za odhodke
3.2.2. Ocenjene posledice za odobritve [za organ]
3.2.3. Ocenjene posledice za človeške vire [organa]
3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju
3.3. Ocenjene posledice za prihodke
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.Naslov predloga/pobude
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o obstojnih organskih onesnaževalih (prenovitev)
1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 44
Področje: 07 Okolje
Dejavnost: 07 02 Okoljska politika na ravni Unije in mednarodni ravni
1.3.Vrsta predloga/pobude
◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.
◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 45 .
X Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.
◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.
1.4.Cilji
1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo
Ta predlog se nanaša na splošni cilj Komisije:
– Splošni cilj št. 1: nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe;
z zagotavljanjem izvajanja Stockholmske konvencije, zlasti njenega cilja varovanja zdravja ljudi in okolja pred obstojnimi organskimi onesnaževali z zmanjšanjem ali preprečitvijo izpustov iz njihove proizvodnje in uporabe.
1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB
Specifični cilj št. 3
Varovanje državljanov Unije pred pritiski ter tveganji za zdravje in dobro počutje, ki so povezani z okoljem
Specifični cilj št. 6
Povečanje učinkovitosti Unije pri odzivanju na mednarodne okoljske izzive
Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB
Dejavnost: 07 02 Okoljska politika na ravni Unije in mednarodni ravni
1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice
Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.
Cilj predloga je prenovitev Uredbe (ES) št. 850/2004, da bi upoštevala:
(1) spremembe v zakonodaji Unije o kemikalijah, zlasti Uredbe (ES) št. 1907/2006 in Uredbe (ES) št. 1272/2008;
(2) ustanovitev Evropske agencije za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) na podlagi Uredbe (ES) št. 1907/2006;
(3) ustanovitev Evropskega registra izpustov in prenosov onesnaževal (v nadaljnjem besedilu: E-PRTR) na podlagi Uredbe (ES) št. 166/2006;
(4) spremembe zaradi Lizbonske pogodbe;
(5) ugotovitve iz preverjanja ustreznosti okoljskega poročanja in spremljanja;
(6) dosedanje izkušnje s praktičnim izvajanjem.
Pričakovani rezultati/učinki so torej:
(1) večja usklajenost z drugo zakonodajo o kemikalijah, zlasti z uredbama REACH in CLP, ter z obveznostmi in postopki iz Stockholmske konvencije, npr. glede poročanja;
(2) večje sinergije z izvajanjem uredb REACH in CLP, uredbe o biocidnih proizvodih in zlasti Uredbe (EU) št. 649/2012, ki bodo dosežene s prenosom upravnega, tehničnega in znanstvenega dela s Komisije na Agencijo. Z vključitvijo Agencije naj bi se tudi uskladilo in izboljšalo poročanje držav članic in posledično zbirno poročilo Unije o izvajanju uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih;
(3) nekatere predlagane spremembe bodo prinesle zmanjšanje upravnega bremena v zvezi z obveznostmi poročanja, saj bodo omogočile boljše izkoriščanje obstoječih dejavnosti, olajšale in racionalizirale poročanje ter zagotovile uskladitev zahtev s tistimi iz Stockholmske konvencije.
Predlog bo zato še naprej izpolnjeval cilje Stockholmske konvencije, tj. preprečevanje izpustov obstojnih organskih onesnaževal iz njihove proizvodnje in uporabe, vključno iz odpadkov, da bi se zaščitilo zdravje ljudi in okolje. To bo doseženo s prepovedjo proizvajanja, dajanja v promet in uporabe obstojnih organskih onesnaževal in z uvedbo določb o okolju prijaznem ravnanju z odpadki, ki so sestavljeni iz katerih koli navedenih snovi, jih vsebujejo ali so z njimi kontaminirani.
1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic
Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.
Cilj predlagane uredbe je, tako kot pri sedanji uredbi, preprečitev izpustov obstojnih organskih onesnaževal iz njihove proizvodnje in uporabe, vključno iz odpadkov, da bi se zaščitilo zdravje ljudi in okolje, kar bo doseženo s prepovedjo proizvajanja, dajanja v promet in uporabe obstojnih organskih onesnaževal ter uvedbo določb o okolju prijaznem ravnanju z odpadki, ki so sestavljeni iz katerih koli navedenih snovi, jih vsebujejo ali so z njimi kontaminirani. Kazalniki, s katerimi bo mogoče spremljati izvajanje predloga, so torej naslednji:
– število obstojnih organskih onesnaževal na seznamu v Prilogi k tej uredbi;
– število obstojnih organskih onesnaževal, ki so bila kar najhitreje po njihovi vključitvi na seznam iz uredbe v celoti opuščena iz proizvodnje, dajanja v promet in uporabe;
– zmanjšanje izpustov obstojnih organskih onesnaževal v okolje, vključno z nenamernimi izpusti;
– čas, potreben za popolno opustitev proizvodnje, dajanja v promet in uporabe obstojnih organskih onesnaževal s seznamov;
– čas, potreben za dosego ničelne ravni izpustov obstojnih organskih onesnaževal v okolje, vključno z nenamernimi izpusti;
– število težav, ki so nastale pri izvajanju predlagane uredbe in o katerih se je poročalo mreži pristojnih organov, ki jo usklajuje Komisija.
Ti kazalniki bodo zbrani v poročilu, ki ga bodo pripravile države članice, Agencija in Komisija.
1.5.Utemeljitev predloga/pobude
1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno
Glavna zahteva, ki jo je treba zadovoljiti, je uskladitev Uredbe (ES) št. 850/2004, ki se sklicuje na Direktivo 67/548/EGS in Direktivo 75/442/EGS, z Uredbo (ES) št. 1907/2006, Uredbo (ES) št. 1272/2008 in Direktivo 2008/98/ES. Poleg tega se Uredba (ES) št. 850/2004 sklicuje na regulativni odbor, ki ne obstaja več, zato jo je treba v tem delu uskladiti z Lizbonsko pogodbo.
Prav tako bo s prenosom nalog s Komisije na Agencijo nastal ustreznejši okvir za zagotavljanje upravne, znanstvene in tehnične podpore pri izvajanju. Izboljšave se pričakujejo zlasti pri poročanju držav članic in zagotavljanju znanstvene podpore pri pregledu kandidatnih snovi za vključitev na sezname obstojnih organskih onesnaževal.
1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU
Predlagana uredba ne spreminja ciljev iz Uredbe (ES) št. 850/2004, zato je dodana vrednost ukrepanja EU enaka kot pri obstoječi uredbi.
Uredba (ES) št. 850/2004 izvaja obveznosti Unije, ki izhajajo iz Stockholmske konvencije, ki jih je Unija sprejela z njeno ratifikacijo. Ob sprejetju Uredbe (ES) št. 850/2004 se je uredba Unije štela za najučinkovitejše sredstvo za zadovoljitev navedenih obveznosti in glede na izkušnje se to ni spremenilo.
Ta predlog predvideva prenos predvsem tehničnih in znanstvenih nalog na Evropsko agencijo za kemikalije, ki bi jih Agencija prevzela kot nove naloge. Agencija ima na področju kemikalij veliko strokovnega znanja in izkušenj, zato bodo od njene vključenosti bodo po pričakovanjih imele koristi tudi industrija in države članice, saj bo to zagotovilo večjo skladnost, boljše izvajanje in okrepljeno izvrševanje.
1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
Izkušnje, pridobljene pri izvajanju Uredbe (ES) št. 850/2004, kažejo, da je primerno v operativne določbe vključiti nekatere tehnične spremembe, kot so uskladitev in pojasnila nekaterih opredelitev pojmov ter racionalizacija nekaterih obveznosti, kakor tudi vključitev Evropske agencije za kemikalije v nekatere naloge, da bi se ustvarile sinergije z drugo zakonodajo s področja kemikalij in državam članicam olajšalo izpolnjevanje njihovih obveznosti.
Prenos nalog s Komisije na Agencijo bo po pričakovanjih zlasti olajšal in izboljšal poročanje držav članic ter posledično tudi poročanje Unije. Poleg tega bo znanstvena podpora, med drugim pri pregledu snovi, ki bodo morda vključene na sezname obstojnih organskih onesnaževal, zagotovila večjo usklajenost z drugimi področji in večjo kakovost.
Prenos nekaterih upravnih, tehničnih in znanstvenih nalog s Komisije na Agencijo na podlagi Uredbe (EU) št. 649/2012 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij je prinesel številne izboljšave, zlasti zmanjšanje delovne obremenitve v industriji in organih držav članic, racionalizacijo postopkov in višjo stopnjo skladnosti.
1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti
Predlog je v celoti skladen z obstoječimi politikami in cilji, namenjenimi globalnemu varovanju zdravja ljudi in okolja, kakršni so tisti, navedeni v sedmem okoljskem akcijskem programu.
Predlog zagotavlja večjo usklajenost z drugimi pravnimi instrumenti, kot so Uredba (ES) št. 1907/2006, Uredba (ES) št. 1272/2008 in Uredba (ES) št. 166/2006.
S prenosom znanstvenega in tehničnega dela v zvezi z izvajanjem predlagane uredbe na Agencijo je mogoče pričakovati sinergije z izvedbenim delom, ki ga Agencija opravlja v zvezi z uredbama REACH in CLP, uredbo o biocidnih proizvodih ter Uredbo (EU) št. 649/2012.
1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic
◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:
◻ trajanje predloga/pobude od [DD. MM.] LLLL do [DD. MM.] LLLL,
◻ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.
X Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:
izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2018 in 2019,
ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.
1.7.Načrtovani načini upravljanja 46
X Neposredno upravljanje – Komisija:
◻ prek izvajalskih agencij.
◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.
X Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:
◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),
◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,
X organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,
◻ subjektom javnega prava,
◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,
◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,
◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.
Opombe
[…]
[…]
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.Pravila o spremljanju in poročanju
Navedite pogostost in pogoje.
(1) Države članice in Agencija bodo pripravile, objavile na internetu in posodabljale poročila o izvajanju Uredbe, vključno z informacijami o kršitvah in naloženih kaznih.
(2) Države članice bodo Agenciji in Komisiji dale na voljo statistične podatke o proizvodnji in dajanju v promet vseh snovi s seznama v Prilogi I ali II. Poleg tega bodo države članice dale na voljo informacije o izpustih obstojnih organskih onesnaževal v okolje.
(3) Agencija bo nato v rednih časovnih presledkih pripravila poročilo o pregledu Unije, ki vključuje kazalnike realizacije, rezultate in učinke te uredbe ter, če je ustrezno, pregledne karte Unije za namene objave na internetu in dajanja na voljo javnosti, vključno Evropskemu parlamentu in Svetu.
2.2.Upravljavski in kontrolni sistem
Ugotovljena tveganja
Glavna tveganja so:
– neizpolnjevanje obveznosti podjetij,
– nepopolni popisi, ki jih pripravijo države članice,
– nezadostno spremljanje prisotnosti obstojnih organskih onesnaževal v okolju s strani držav članic,
– nezadostni sistemi nadzora in izvrševanja, npr. kontrol, ki jih izvajajo izvršilni organi držav članic,
– neizvajanje nalog s strani Agencije.
Načrtovani načini kontrole
Vrsta sistemov upravljanja in nadzora se je ali se še bo vzpostavila, da bi se zagotovilo ustrezno izvajanje predlagane uredbe:
– države članice morajo imenovati organe, pristojne za upravne naloge in izvrševanje,
– države članice morajo pripraviti in posodabljati svoja poročila, vključno s poročili o dejavnostih nadzora in izvrševanja, opravljenih na njihovem ozemlju,
– tehnično in znanstveno usklajevanje dela EU se spremlja prek sestankov pristojnih organov, ki jim predseduje Komisija;
– vsakodnevno upravljanje nalog Agencije je v pristojnosti izvršnega direktorja, ki nato poroča upravnemu odboru Agencije.
Poleg tega je ta ocena finančnih posledic podlaga za subvencijo, ki jo Agencija potrebuje za izvajanje svojih nalog.
2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.
Za naloge, ki jih izvaja Komisija na podlagi tega predloga, veljajo standardni ukrepi, ki se uporabljajo za preprečevanje goljufij in nepravilnosti v Komisiji.
Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se za Agencijo brez omejitev uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 1037/1999.
Agencija je pristopila k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah, ki jih opravi OLAF, in je izdala ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse osebje.
Sklepi o financiranju ter iz njih izhajajoči izvedbeni sporazumi in instrumenti določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi opravita kontrole na kraju samem nad prejemniki sredstev Agencije in službami, odgovornimi za njihovo razdelitev.
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
Obstoječe proračunske vrstice
Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.
Razdelek večletnega finančnega okvira |
Proračunska vrstica |
Vrsta
|
Prispevek |
|||
070205 |
dif./nedif. 47 |
držav Efte 48 |
držav kandidatk 49 |
tretjih držav |
po členu 21(2)(b) finančne uredbe |
|
2 |
Evropska agencija za kemikalije – Dejavnosti na področju zakonodaje o uvozu in izvozu nevarnih kemikalij |
Dif. |
DA |
NE |
NE |
NE |
Zahtevane nove proračunske vrstice
Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.
Razdelek večletnega finančnega okvira |
Proračunska vrstica |
Vrsta
|
Prispevek |
|||
številka
|
dif./nedif. |
držav Efte |
držav kandidatk |
tretjih držav |
po členu 21(2)(b) finančne uredbe |
|
[…] |
[XX.YY.YY.YY] […] |
[…] |
DA/NE |
DA/NE |
DA/NE |
DA/NE |
3.2.Ocenjene posledice za odhodke
3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Razdelek večletnega finančnega
|
Številka |
2 – Trajnostna rast: naravni viri |
GD za okolje |
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
SKUPAJ |
||||||
Naslov 1: Odhodki za zaposlene (*) |
obveznosti |
(1) |
0,100 |
0,100 |
|||||||
plačila |
(2) |
0,100 |
0,100 |
||||||||
Naslov 2: Infrastruktura in odhodki iz poslovanja |
obveznosti |
(1a) |
0,000 |
0,000 |
|||||||
plačila |
(2a) |
0,000 |
0,000 |
||||||||
Naslov 3: Odhodki iz poslovanja |
obveznosti |
(3a) |
0,269 |
0,163 |
|||||||
plačila |
(3b) |
0,269 |
0,163 |
||||||||
Odobritve za Agencijo
|
obveznosti |
=1+1a +3a |
0,369 |
0,263 |
|||||||
plačila |
=2+2a +3b |
0,369 |
0,263 |
(*) Povprečna standardna dodelitev, vključno s stroški službenih prostorov in ob upoštevanju višjih življenjskih stroškov na Finskem.
(**) Se delno preusmerijo iz proračunske vrstice 07 02 03 (ki je del podprograma programa LIFE za okolje).
|
5 |
„Upravni odhodki“ |
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
SKUPAJ |
||||||
GD: Okolje |
||||||||||
• |
||||||||||
• Drugi upravni odhodki |
||||||||||
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
SKUPAJ |
|||||
Odobritve iz
|
obveznosti |
0,369 |
0,263 |
|||||||
plačila |
0,369 |
0,263 |
3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za Agencijo
◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.
X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Cilji in realizacije ⇩ |
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
SKUPAJ |
|||||||||||||
REALIZACIJE |
|||||||||||||||||||
vrsta 51 |
povprečni stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število realizacij skupaj |
stroški realizacij skupaj |
||
SPECIFIČNA CILJA št. 3 in 6 52 ... |
|||||||||||||||||||
Sistem IT za poročanje |
1 |
0,2 |
1 |
0,1 |
|||||||||||||||
Profil tveganja in ocena obvladovanja tveganja |
2 |
0,01 |
2 |
0,01 |
|||||||||||||||
Zbirno poročilo Unije in poročila držav članic |
0 |
0,039 |
1 |
0,033 |
|||||||||||||||
Izvedbeni načrt Unije |
0 |
0,02 |
1 |
0,02 |
|||||||||||||||
Seštevek za specifična cilja št. 3 in 6 |
0,269 |
0,163 |
|||||||||||||||||
SPECIFIČNI CILJ št. 2 |
|||||||||||||||||||
– realizacija |
|||||||||||||||||||
Seštevek za specifični cilj št. 2 |
|||||||||||||||||||
STROŠKI SKUPAJ |
0,269 |
0,163 |
Sedanji stroški znanstvenega in tehničnega dela, ki znašajo približno 210 000 EUR na leto, se krijejo iz proračuna za poslovanje za obdobje 2015–2016 in vključujejo pogodbe o storitvah. Pričakuje se, da bo prenos na Agencijo ustvaril visoke stroške v letu 2019 za razvoj nove programske opreme, ki bi bila zaradi potrebe po harmonizaciji in izboljšavah na področju poročanja držav članic z vzpostavitvijo podatkovne baze nujna tudi pri katerem koli drugem pristopu. Po tej uvodni fazi naj bi bili stroški poslovanja stabilni. V letu 2019 bodo potrebne naložbe, zlasti naložbe Agencije v informacijsko tehnologijo. Ko bo v letu 2019 Agencija začela delovati, bodo njeni skupni odhodki stabilni, pričakuje pa se povečana delovna obremenitev, zlasti zaradi priprave poročil, „stroški enote“ na realizacijo pa se bodo zmanjšali.
3.2.3.Ocenjene posledice za človeške vire Agencije
3.2.3.1.Povzetek
◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.
X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
SKUPAJ |
Uradniki (razredi AD) |
||||||||
Uradniki (razredi AST) |
||||||||
Pogodbeni uslužbenci |
1 |
1 |
||||||
Začasni uslužbenci |
||||||||
Napoteni nacionalni strokovnjaki |
SKUPAJ |
1 |
1 |
Ocenjene posledice za osebje (dodatni EPDČ) – kadrovski načrt
Funkcionalna skupina in razred |
Leto 2018 |
Leto 2019 |
Leto 2020 |
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
AD16 |
||||
AD15 |
||||
AD14 |
||||
AD13 |
||||
AD12 |
||||
AD11 |
||||
AD10 |
||||
AD9 |
||||
AD8 |
||||
AD7 |
||||
AD6 |
||||
AD5 |
||||
|
||||
AD skupaj |
||||
AST11 |
||||
AST10 |
||||
AST9 |
||||
AST8 |
||||
AST7 |
||||
AST6 |
||||
AST5 |
||||
AST4 |
||||
AST3 |
||||
AST2 |
||||
AST1 |
||||
AST skupaj |
||||
AST/SC 6 |
||||
AST/SC 5 |
||||
AST/SC 4 |
||||
AST/SC 3 |
||||
AST/SC 2 |
||||
AST/SC 1 |
||||
AST/SC skupaj |
||||
VSE SKUPAJ |
Ocenjene posledice za uslužbence (dodatno) – zunanji sodelavci
Pogodbeni uslužbenci |
Leto N |
Leto N+1 |
Leto N+2 |
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
Funkcionalna skupina IV |
||||
Funkcionalna skupina III |
||||
Funkcionalna skupina II |
||||
Funkcionalna skupina I |
||||
Skupaj |
1 |
1 |
Napoteni nacionalni strokovnjaki |
Leto N |
Leto N+1 |
Leto N+2 |
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
Skupaj |
Navedite predvideni datum zaposlitve in ustrezno prilagodite znesek (če pride do zaposlitve v juliju, se upošteva samo 50 % povprečnih stroškov) ter navedite dodatna pojasnila v prilogi.
3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD
◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.
◻ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)
Leto
|
Leto
|
Leto |
Leto N+3 |
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
|||||
·Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) |
|||||||||
0702 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) |
|||||||||
XX 01 01 02 (delegacije) |
|||||||||
XX 01 05 01 (posredne raziskave) |
|||||||||
10 01 05 01 (neposredne raziskave) |
|||||||||
•Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 53 |
|||||||||
XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev) |
|||||||||
XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah) |
|||||||||
XX 01 04 yy 54 |
– na sedežu
55
|
||||||||
– na delegacijah |
|||||||||
XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave) |
|||||||||
10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave) |
|||||||||
Druge proračunske vrstice (navedite) |
|||||||||
SKUPAJ |
XX je zadevno področje ali naslov.
Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
Opis nalog:
Uradniki in začasni uslužbenci |
GD ENV je odgovoren za razvoj politike in izvajanje uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih v EU, vključno s sprejetjem zakonodaje, ter za vse mednarodne obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije. GD ENV zastopa Evropsko unijo, vključno z Odborom za pregled obstojnih organskih onesnaževal, na ravni Konvencije in vodi mednarodna pogajanja. |
Zunanji sodelavci |
Opis izračuna stroškov za enote EPDČ bi moral biti vključen v oddelek 3 Priloge V.
3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
X Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.
◻ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.
Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.
[…]
◻ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira 56 .
Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.
[…]
3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju
X – V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.
V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
Skupaj |
|||
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo |
||||||||
Sofinancirane odobritve SKUPAJ |
3.3.Ocenjene posledice za prihodke
X Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.
◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
◻ za lastna sredstva,
◻ za razne prihodke.
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Prihodkovna proračunska vrstica |
Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto |
Posledice predloga/pobude 57 |
||||||
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
||||
Člen …………. |
Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.
[…]
Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.
[…]
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj,22.3.2018
COM(2018) 144 final
PRILOGE
k
Predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta
o obstojnih organskih onesnaževalih (prenovitev)
ê 757/2010 čl. 1 in Priloga .1 (prilagojeno)
è1 293/2016 čl. 1 in Priloga
è2 519/2012 čl. 1 in Priloga .1(a)
è3 519/2012 čl. 1 in Priloga .1(b)
è4 519/2012 čl. 1 in Priloga .2
è5 2030/2015 čl. 1 in Priloga
ð novo
PRILOGA I
DEL A – Snovi s seznamov, navedene v Konvenciji in Protokolu, ter snovi, navedene ki so samo na seznamih v Konvenciji
Snov |
Št. CAS |
Št. ES |
Posebna izjema v zvezi s proizvodi za vmesnoza uporabo snovi kot intermediata ali druga specifikacija |
Tetrabromodifenil eter C12H6Br4O |
Ö 40088-47-9 in druge Õ |
Ö 254-787-2 in druge Õ |
1. Za namene tega vnosa se člen 4(1)(b) uporablja za koncentracije tetrabromodifenil etra, enake ali nižje od 10 mg/kg (0,001 masnega %), kadar se pojavlja v snoveh, pripravkih Ö zmeseh Õ , izdelkih ali kot sestavina ognjeodpornih delov izdelkov. 2. Z odstopanjem se dovoli proizvodnja, dajanje na trgv promet in uporaba: (a) brez poseganja v pododstavek (b), izdelkov in pripravkovÖ zmesi Õ, ki vsebujejo koncentracije tetrabromodifenil etra, nižje od 0,1 masnega %, kadar se delno ali v celoti proizvedejo iz recikliranih materialov ali materialov iz odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo; (b) električne in elektronske opreme s področja uporabe Direktive 2002/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta 1 . 3. Uporaba izdelkov, ki so bili v Uniji že v uporabi že pred 25. avgustom 2010 in vsebujejo kot sestavino tetrabromodifenil eter, se dovoli. Za te izdelke se uporabljata tretji in četrti pododstavek člena 4(2). |
Pentabromodifenil eter C12H5Br5O |
Ö 32534-81-9 in druge Õ |
Ö 251-084-2 in druge Õ |
1. Za namene tega vnosa se člen 4(1)(b) uporablja za koncentracije pentabromodifenil etra, enake ali nižje od 10 mg/kg (0,001 masnega %), kadar se pojavlja v snoveh, izdelkih, pripravkih Ö zmeseh Õ ali kot sestavina ognjeodpornih delov izdelkov. 2. Z odstopanjem se dovoli proizvodnja, dajanje na trgv promet in uporaba: (a) brez poseganja v pododstavek (b), izdelkov in pripravkovÖ zmesi Õ, ki vsebujejo koncentracije pentabromodifenil etra, nižje od 0,1 masnega %, kadar se delno ali v celoti proizvedejo iz recikliranih materialov ali materialov iz odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo; (b) električne in elektronske opreme s področja uporabe Direktive 2002/95/ES. 3. Uporaba izdelkov, ki bili so v Uniji že v že uporabi pred 25. avgustom 2010 in vsebujejo kot sestavino pentabromodifenil eter, se dovoli. Za te izdelke se uporabljata tretji in četrti pododstavek člena 4(2). |
Heksabromodifenil eter C12H4Br6O |
Ö 36483-60-0 in druge Õ |
Ö 253-058-6 in druge Õ |
1. Za namene tega vnosa se člen 4(1)(b) uporablja za koncentracije heksabromodifenil etra, enake ali nižje od 10 mg/kg (0,001 masnega %), kadar se pojavlja v snoveh, izdelkih, pripravkih Ö zmeseh Õ ali kot sestavina ognjeodpornih delov izdelkov. 2. Z odstopanjem se dovoli proizvodnja, dajanje na trgv promet in uporaba: (a) brez poseganja v pododstavek (b), izdelkov in pripravkovÖ zmesi Õ, ki vsebujejo koncentracije heksabromodifenil etra, nižje od 0,1 masnega %, kadar se delno ali v celoti proizvedejo iz recikliranih materialov ali materialov iz odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo; (b) električne in elektronske opreme s področja uporabe Direktive 2002/95/ES. 3. Uporaba izdelkov, ki so bili v Uniji že v uporabi že pred 25. avgustom 2010 in vsebujejo kot sestavino heksabromodifenil eter, se dovoli. Za te izdelke se uporabljata tretji in četrti pododstavek člena 4(2). |
Heptabromodifenil eter C12H3Br7O |
Ö 68928-80-3 in druge Õ |
Ö 273-031-2 in druge Õ |
1. Za namene tega vnosa se člen 4(1)(b) uporablja za koncentracije heptabromodifenil etra, enake ali nižje od 10 mg/kg (0,001 masnega %), kadar se pojavlja v snoveh, pripravkih Ö zmeseh Õ , izdelkih ali kot sestavina ognjeodpornih delov izdelkov. 2. Z odstopanjem se dovoli proizvodnja, dajanje na trgv promet in uporaba: (a) brez poseganja v pododstavek (b), izdelkov in pripravkovÖ zmesi Õ, ki vsebujejo koncentracije heptabromodifenil etra, nižje od 0,1 masnega %, kadar se delno ali v celoti proizvedejo iz recikliranih materialov ali materialov iz odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo; (b) električne in elektronske opreme s področja uporabe Direktive 2002/95/ES. 3. Uporaba izdelkov, ki so bili v Uniji že v uporabi že pred 25. avgustom 2010 in vsebujejo kot sestavino heptabromodifenil eter, se dovoli. Za te izdelke se uporabljata tretji in četrti pododstavek člena 4(2). |
Perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati (PFOS) C8F17SO2X (X = OH, kovinska sol (O-M+), halogenid, amid in drugi derivati, vključno s polimeri) |
Ö 1763-23-1 2795-39-3 29457-72-5 29081-56-9 70225-14-8 56773-42-3 251099-16-8 4151-50-2 31506-32-8 1691-99-2 24448-09-7 307-35-7 in druge Õ |
Ö 217-179-8 220-527-1 249-644-6 249-415-0 274-460-8 260-375-3 223-980-3 250-665-8 216-887-4 246-262-1 206-200-6 in druge Õ |
1. Za namene tega vnosa se člen 4(1)(b) uporablja za koncentracije PFOS, enake ali nižje od 10 mg/kg (0,001 masnega %), kadar se pojavlja v snoveh ali pripravkih Ö zmeseh Õ . 2. Za potrebe tega vnosa se člen 4(1)(b) uporablja za koncentracije PFOS v polizdelkih ali izdelkih ali njihovih delih, če je koncentracija PFOS nižja od 0,1 masnega %, izračunano glede na maso strukturno ali mikrostrukturno ločenih delov, ki vsebujejo PFOS, ali pri tekstilu ali drugih prevlečenih materialih, če je količina PFOS nižja od 1 μg/m2 prevlečenega materiala. 3. Uporaba izdelkov, ki so bili v Uniji že v uporabi že pred 25. avgustom 2010 in vsebujejo kot sestavino PFOS, se dovoli. Za te izdelke se uporabljata tretji in četrti pododstavek člena 4(2). 4. Pene za gašenje požarov, ki so bile dane na trgv promet pred 27. decembrom 2006, se lahko uporabljajo do 27. junija 2011. 5. Če je količina izpusta v okolje minimizirana, se proizvodnja in dajanje v promet dovolita za naslednje posebne uporabe, če države članice vsaka štiri leta Komisiji poročajo o napredku pri odpravljanju PFOS: (a) do 26. avgusta 2015 kot omočila za uporabo v nadzorovanih sistemih galvanizacije; (b) svetlobno obstojni ali antirefleksni premazi v fotolitografskem postopku; (c) fotografski premazi za filme, papir ali tiskarske plošče; (d) snovi, ki preprečujejo rosenje na nedekorativnih oblogah iz trdega kroma (VI) v zaprtih sistemih; (e) hidravlične tekočine, ki se uporabljajo v letalstvu. Kadar odstopanja v točkah (a) do (e) zadevajo proizvodnjo ali uporabo v obratu v okviru področja uporabe Direktive 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta 2 , se uporabljajo ustrezne najboljše razpoložljive tehnike za preprečevanje in minimizacijo izpustov PFOS, opisane v informacijah, ki jih je v skladu z drugim odstavkom člena 17(2) Direktive 2008/1/ES objavila Komisija. Kakor hitro so na voljo nove informacije o podrobnostih uporabe in varnejše nadomestne snovi ali tehnologije za uporabe iz točk (b) do (e), Komisija ponovno pregleda odstopanja iz drugega odstavka, tako da: (i) se opusti uporaba PFOS, kakor hitro je uporaba varnejših nadomestkovalternativ tehnično in ekonomsko izvedljiva; (ii) odstopanje lahko še naprej velja le za nujne uporabe, za katere varnejše možnosti ne obstajajo in glede katerih se poroča o prizadevanjih za iskanje varnejših možnosti; (iii) se z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik sproščanjeizpusti PFOS v okolje minimizirajo kar najbolj zmanjša. è2 6. Ko Evropski odbor za standardizacijo (CEN) sprejme standarde, se ti uporabljajo kot analizne testne metode za ugotavljanje skladnosti snovi, pripravkov Ö zmesi Õ in izdelkov z odstavkoma 1 in 2. Kot alternativa standardom CEN se lahko uporabi vVsaka druga analitičzna metoda, za katero lahko uporabnik dokaže enakovredno zmogljivost, se lahko uporabi kot alternativa standardom CEN. ç |
DDT (1,1,1-trikloro-2,2-bis(4-klorofenil) etan) |
50-29-3 |
200-024-3 |
— |
Klordan |
57-74-9 |
200-349-0 |
— |
Heksaklorocikloheksani, vključno z lindanom |
58-89-9 |
200-401-2 |
— |
319-84-6 |
206-270-8 |
||
319-85-7 |
206-271-3 |
||
608-73-1 |
210-168-9 |
||
Dieldrin |
60-57-1 |
200-484-5 |
— |
Endrin |
72-20-8 |
200-775-7 |
— |
Heptaklor |
76-44-8 |
200-962-3 |
— |
è3 Endosulfan ç |
è3 115-29-7 959-98-8) 33213-65-9 ç |
è3 204-079-4 ç |
è3 1. Dajanje v promet in uporaba izdelkov, proizvedenih pred ali na 10. julij 2012, ki vsebujejo endosulfan kot sestavni del takih izdelkov, se dovoli do 10. januarja 2013. 2. Dajanje v promet in uporaba izdelkov, v uporabi že pred ali na 10. julij 2012, ki vsebujejo endosulfan kot sestavni del takih izdelkov, se dovoli. 3. Za izdelke iz odstavkov 1 in 2 se uporabljata tretji in četrti pododstavek člena 4(2). ç |
Heksaklorobenzen |
118-74-1 |
200-273-9 |
— |
Klordekon |
143-50-0 |
205-601-3 |
— |
Aldrin |
309-00-2 |
206-215-8 |
— |
Pentaklorobenzen |
608-93-5 |
210-172-5 |
— |
Poliklorirani bifenili (PCB) |
1336-36-3 in druge |
215-648-1 in druge |
Brez poseganja v Direktivo 96/59/ES se dovoli uporaba izdelkov, ki so že v uporabi ob začetku veljavnosti te uredbe. ðDržave članice identificirajo in iz uporabe odstranijo opremo (npr. transformatorje, kondenzatorje ali druge posode, ki vsebujejo zaloge tekočine), ki vsebuje več kot 0,005 % PCB-jev, s prostornino, večjo od 0,05 dm3, takoj ko je to mogoče, najpozneje pa do 31. decembra 2025. ï |
Mireks |
2385-85-5 |
219-196-6 |
— |
Toksafen |
8001-35-2 |
232-283-3 |
— |
Heksabromobifenil |
36355-01-8 |
252-994-2 |
— |
è1 Heksabromociklododekan „Heksabromociklododekan“ pomeni: heksabromociklododekan, 1,2,5,6,9,10-heksabromociklododekan in njegovei glavnei diastereoizomerei: alfa-heksabromociklododekan; beta-heksabromociklododekan; in gama-heksabromociklododekan ç |
è1 25637-99-4, 3194-55-6 134237-50-6 134237-51-7 134237-52-8 ç |
è1 247-148-4, 221-695-9 ç |
è1 1. Za namene tega vnosa se člen 4(1)(b) uporablja za koncentracije heksabromociklododekana, enake ali nižje od 100 mg/kg (0,01 mas. %), kadar se pojavlja v snoveh, pripravkih Ö zmeseh Õ , izdelkih ali kot sestavina ognjeodpornih delov izdelkov, to določbo pa mora Komisija revidirati do 22. marca 2019. 2. Uporaba heksabromociklododekana, samegakot takega ali v pripravkihÖ zmeseh Õ, v proizvodnji izdelkov iz ekspandiranega polistirena ter proizvodnja in dajanje v promet heksabromociklododekana v te namene se dovolijo pod pogojem, da je bila za tako uporabo dodeljena avtorizacija v skladu z naslovom VII Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 3 ali da je taka uporaba predmet vloge za avtorizacijo, ki je bila vložena pred 21. februarjem 2014 in o kateri še ni bilo odločeno. Dajanje v promet in uporaba heksabromociklododekana, samegakot takega ali v pripravkihÖ zmeseh Õ , se v skladu s tem odstavkom dovoli samo do 26. novembra 2019 ali do datuma poteka obdobja pregleda iz odločitve o avtorizaciji v skladu z naslovom VII Uredbe (ES) št. 1907/2006, pri čemer se upošteva zgodnejši datum. Dajanje v promet in uporaba v stavbah izdelkov iz ekspandiranega polistirena, ki vsebujejo heksabromociklododekan kot sestavino in ki se proizvajajo v skladu z izjemo iz tega odstavka, se dovoli do poteka 6 mesecev po datumu poteka veljavnosti te izjeme. Taki izdelki, ki so bili v uporabi že pred navedenim datumom, se lahko še naprej uporabljajo. 3. Brez poseganja v izjemo iz odstavka 2 se dajanje v promet in uporaba v stavbah izdelkov iz ekspandiranega polistirena in izdelkov iz ekstrudiranega polistirena, ki vsebujejo heksabromociklododekan kot sestavino in so proizvedeni pred ali na 22. marec 2016, dovoli do 22. junija 2016. Odstavek 6 se uporablja, kot če bi bili taki izdelki proizvedeni v skladu z izjemo iz odstavka 2. 4. Izdelki, ki vsebujejo heksabromociklododekan kot sestavino in ki so bili v uporabi že pred ali na 22. marec 2016, se lahko še naprej uporabljajo in dajejo v promet, odstavek 6 pa se ne uporablja. Za take izdelke se uporabljata tretji in četrti pododstavek člena 4(2). 5. Dajanje v promet in uporaba v stavbah uvoženih izdelkov iz ekspandiranega polistirena, ki vsebujejo heksabromociklododekan kot sestavino, se dovoli do datuma poteka veljavnosti izjeme iz odstavka 2, odstavek 6 pa se uporablja, če so bili taki izdelki proizvedeni v skladu z izjemo iz odstavka 2. Taki izdelki, ki so bili v uporabi že pred navedenim datumom, se lahko še naprej uporabljajo. 6. Brez poseganja v uporabo drugih določb Unije o razvrščanju, pakiranju in označevanju snovi in zmesi mora biti ekspandirani polistiren, v katerem je heksabromociklododekan uporabljen v skladu z izjemo iz odstavka 2, jasno označen ali drugače prepoznaven skozi celo življenjsko dobo. ç |
ðHeksaklorobutadienï |
ð 87-68-3 ï |
ð 201-765-5 ï |
ð 1. Dajanje v promet in uporaba izdelkov, proizvedenih pred ali na 10. julij 2012, ki vsebujejo heksaklorobutadien kot sestavni del takih izdelkov, se dovoli do 10. januarja 2013. 2. Dajanje v promet in uporaba izdelkov, v uporabi že pred ali na 10. julij 2012, ki vsebujejo heksaklorobutadien kot sestavni del takih izdelkov, se dovoli. 3. Za izdelke iz odstavkov 1 in 2 se uporabljata tretji in četrti pododstavek člena 4(2). ï |
ð Pentaklorofenol ter njegove soli in estri ï |
ð 87-86-5 in druge ï |
ð 201-778-6 in druge ï |
ð - ï |
ð Poliklorirani naftaleni 4 ï |
ð 70776-03-3 in druge ï |
ð 274-864-4 in druge ï |
ð 1. Dajanje v promet in uporaba izdelkov, proizvedenih pred ali na 10. julij 2012, ki vsebujejo poliklorirane naftalene kot sestavni del takih izdelkov, se dovoli do 10. januarja 2013. 2. Dajanje v promet in uporaba izdelkov, v uporabi že pred ali na 10. julij 2012, ki vsebujejo poliklorirane naftalene kot sestavni del takih izdelkov, se dovoli. 3. Za izdelke iz odstavkov 1 in 2 se uporabljata tretji in četrti pododstavek člena 4(2). ï |
Del B – Snovi, ki so navedene samo na seznamih v Protokolu
Snov |
Št. CAS |
Št. ES |
Posebna izjema v zvezi s proizvodi za vmesno uporabo snovi kot intermediata ali druga specifikacija |
è4 Heksaklorobutadien ç |
è4 87-68-3 ç |
è4 201-765-5 ç |
è4 1. Dajanje v promet in uporaba izdelkov, proizvedenih pred ali na 10. julij 2012, ki vsebujejo heksaklorobutadien kot sestavni del takih izdelkov, se dovoli do 10. januarja 2013. 2. Dajanje v promet in uporaba izdelkov, v uporabi že pred ali na 10. julij 2012, ki vsebujejo heksaklorobutadien kot sestavni del takih izdelkov, se dovoli. 3. Za izdelke iz odstavkov 1 in 2 se uporabljata tretji in četrti pododstavek člena 4(2). ç |
è4 Poliklorirani naftaleni ç |
è4 1. Dajanje v promet in uporaba izdelkov, proizvedenih pred ali na 10. julij 2012, ki vsebujejo poliklorirane naftalene kot sestavni del takih izdelkov, se dovoli do 10. januarja 2013. 2. Dajanje v promet in uporaba izdelkov, v uporabi že pred ali na 10. julij 2012, ki vsebujejo poliklorirane naftalene kot sestavni del takih izdelkov, se dovoli. 3. Za izdelke iz odstavkov 1 in 2 se uporabljata tretji in četrti pododstavek člena 4(2). ç |
||
è5 Klorirani alkani C10–C13 (klorirani parafini s kratkimi verigami – SCCP) ç |
è5 85535-84-8 ç |
è5 287-476-5 ç |
è5 1. Z odstopanjem se dovoli proizvodnja, dajanje v promet in uporaba snovi ali pripravkov Ö zmesi Õ, ki vsebujejo SCCP v koncentracijah, nižjih od 1 mas. %, ali izdelkov, ki vsebujejo SCCP v koncentracijah, nižjih od 0,15 mas. %. 2. Uporaba se dovoli v zvezi s/z: (a) transportnimi trakovi v rudarski industriji in tesnilnimi sredstvi pri jezovih, ki vsebujejo SCCP in so bili v uporabi že pred ali na 4. december 2015; ter (b) izdelki, ki vsebujejo SCCP, a niso navedeni v točki (a), in ki so bili v uporabi že pred ali na 10. julij 2012. 3. Za izdelke iz točke 2 se uporabljata tretji in četrti pododstavek člena 4(2). ç |
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5
PRILOGA II
SEZNAM SNOVI, ZA KATERE VELJAJO OMEJITVE
Del A – Ssnovi s seznamov v Konvenciji in Protokolu
Snov |
Št. CAS |
Št. ES |
Pogoji za omejitve |
Del B – Ssnovi, ki so samo na seznamih v Protokolu
Snov |
Št. CAS |
Št. ES |
Pogoji za omejitve |
PRILOGA III
SEZNAM SNOVI, ZA KATERE VELJAJO DOLOČBE O ZMANJŠANJU IZPUSTOV
Snov (št. CAS)
Poliklorinirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani (PCDD/PCDF)
Heksaklorobenzen (HCB) (št. CAS: 118-74-1)
Poliklorinirani bifenili (PCB)
Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAO) 5
ê 757/2010 čl. 1 in Priloga .2
Pentaklorobenzen (št. CAS 608-93-5)
ê 1342/2014 čl. 1.1 in Priloga I (prilagojeno)
è1 460/2016 čl. 1 in Priloga
PRILOGA IV
Seznam snovi, za katere veljajo določbe o ravnanju z odpadki iz člena 7
Snov |
Št. CAS |
Št. ES |
Mejna koncentracijska vrednost iz člena 7(4)(a) |
Endosulfan |
115-29-7 959-98-8 33213-65-9 |
204-079-4 |
50 mg/kg |
Heksaklorobutadien |
87-68-3 |
201-765-5 |
100 mg/kg |
Poliklorirani naftaleni 6 |
10 mg/kg |
||
Klorirani alkani C10–C13 (klorirani parafini s kratkimi verigami – SCCP) |
85535-84-8 |
287-476-5 |
10 000 mg/kg |
Tetrabromodifenil eter C12H6Br4O |
Ö 40088-47-9 in druge Õ |
Ö 254-787-2 in druge Õ |
Vsota koncentracij tetrabromodifenil etra, pentabromodifenil etra, heksabromodifenil etra in heptabromodifenil etra: 1 000 mg/kg |
Pentabromodifenil eter C12H5Br5O |
Ö 32534-81-9 in druge Õ |
Ö 251-084-2 in druge Õ |
|
Heksabromodifenil eter C12H4Br6O |
Ö 36483-60-0 in druge Õ |
Ö 253-058-6 in druge Õ |
|
Heptabromodifenil eter C12H3Br7O |
Ö 68928-80-3 in druge Õ |
Ö 273-031-2 in druge Õ |
|
Perfluorooktansulfonska kislina in njeni derivati (PFOS) C8F17SO2X (X = OH, kovinska sol (O-M+), halogenid, amid in drugi derivati, vključno s polimeri) |
Ö 1763-23-1 2795-39-3 29457-72-5 29081-56-9 70225-14-8 56773-42-3 251099-16-8 4151-50-2 31506-32-8 1691-99-2 24448-09-7 307-35-7 in druge Õ |
Ö 217-179-8 220-527-1 249-644-6 249-415-0 274-460-8 260-375-3 223-980-3 250-665-8 216-887-4 246-262-1 206-200-6 in druge Õ |
50 mg/kg |
Poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani (PCDD/PCDF) |
15 μg/kg 7 |
||
DDT (1,1,1-trikloro-2,2-bis (4-klorofenil)etan) |
50-29-3 |
200-024-3 |
50 mg/kg |
Klordan |
57-74-9 |
200-349-0 |
50 mg/kg |
Heksaklorocikloheksani, vključno z lindanom |
58-89-9 319-84-6 319-85-7 608-73-1 |
210-168-9 200-401-2 206-270-8 206-271-3 |
50 mg/kg |
Dieldrin |
60-57-1 |
200-484-5 |
50 mg/kg |
Endrin |
72-20-8 |
200-775-7 |
50 mg/kg |
Heptaklor |
76-44-8 |
200-962-3 |
50 mg/kg |
Heksaklorobenzen |
118-74-1 |
200-273-9 |
50 mg/kg |
Klordekon |
143-50-0 |
205-601-3 |
50 mg/kg |
Aldrin |
309-00-2 |
206-215-8 |
50 mg/kg |
Pentaklorobenzen |
608-93-5 |
210-172-5 |
50 mg/kg |
Poliklorirani bifenili (PCB) |
1336-36-3 in druge |
215-648-1 |
50 mg/kg 8 |
Mireks |
2385-85-5 |
219-196-6 |
50 mg/kg |
Toksafen |
8001-35-2 |
232-283-3 |
50 mg/kg |
Heksabromobifenil |
36355-01-8 |
252-994-2 |
50 mg/kg |
è1 Heksabromociklododekan 9 ç |
è1 25637-99-4, 3194-55-6 134237-50-6 134237-51-7 134237-52-8 ç |
è1 247-148-4 221-695-9 ç |
è1 1 000 mg/kg, zavezano pregledu Komisije do 20.4.2019 ç |
ê Popravek, UL L 229, 29.6.2004, str. 5 (prilagojeno)
è1 304/2009 čl. 1 in Priloga .2(a)
PRILOGA V
RAVNANJE Z ODPADKI
Del 1 Odstranjevanje in predelava po členu 7(2)
Naslednje dejavnosti odstranjevanja in predelave, kakor so predvidene v prilogah IIIA in IIB k Direktivi 2008/98/ES75/442/EGS, so dovoljene za namene člena 7(2), če se izvajajo tako, da se zagotovi uničenje ali trajna pretvorba obstojnih organskih onesnaževal:
D9 |
fizikalno-kemičnjska obdelava; |
|
D10 |
sežiganje na kopnem; |
|
R1 |
poglavitna uporaba načelno kotza gorivo ali drugače sredstva za pridobivanjeproizvodnjo energije, razen odpadkov, ki vsebujejoz vsebnostjo PCB. |
|
è1 R4 ç |
è1 ç |
è1 Recikliranje/pridobivanje kovin in njihovih spojin pod naslednjimi pogoji: Dejavnosti so omejene na ostanke, nastale v postopkih izdelave železa in jekla, kot so prah ali mulj, nastali med čiščenjem plinov, valjarniška škaja, filtrski prah z vsebnostjo cinka iz jeklarn, ki vsebuje cink, prah iz sistemov za čiščenje plinov v talilnicah bakra in podobni odpadki ter ostanki luženja z vsebnostjo svinca pri proizvodnji barvnih kovin, ki vsebujejo svinec. Izključeni so odpadki, ki vsebujejo PCB. Dejavnosti so omejene na postopke predelave železa in železovih zlitin (plavži, jaškovne peči in martinovke) ter barvnih kovin (postopek z waelzovo rotacijsko pečjo, postopki taljenja v kopeli z uporabo vertikalnih ali horizontalnih peči) pod pogojem, da obrati izpolnjujejo minimalne zahteve glede mejnih vrednosti emisij za PCDD in PCDF, določene v Ö skladu z Õ Direktivoi 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov 10 , in sicer ne glede na to, ali za te postopke velja navedena direktiva velja, in brez poseganja v druge določbe Direktive 2000/76/ES, kadar se ta uporablja, in določbe Direktive 96/61/ES. ç |
Postopek predobdelave pred uničenjem ali trajno pretvorbo v skladu s tem delom te priloge se lahko izvaja pod pogojem, da se snov s seznama v Prilogi IV izolira od odpadkov med postopkom predobdelave in pozneje odstrani v skladu s tem delom te priloge.è1 Kadar samo del proizvoda ali odpadka, kot je odpadna oprema, vsebuje obstojna organska onesnaževala ali je z njimi kontaminiran, se ta del loči in nato odstrani v skladu z zahtevami te uredbe. ç Poleg tega se lahko postopki prepakiranja in začasnega uskladiščenja izvajajo pred to predobdelavo ali pred uničenjem ali trajno pretvorbo v skladu s tem delom te priloge.
ê 172/2007 čl. 1 in Priloga
Del 2 Odpadki in postopki, za katere velja člen 7(4)(b)
Naslednji postopki so dovoljeni za namene člena 7(4)(b) v zvezi z navedenimi odpadki, ki so v Odločbi Komisije 2000/532/ES 11 razvrščeni po šestmestnih klasifikacijskih številkah.
ê 323/2007 čl. 1 in Priloga
Postopki predobdelave pred trajnim uskladiščenjem v skladu s tem delom te priloge se lahko izvajajo pod pogojem, da se snov s seznama v Prilogi IV izolira od odpadkov med postopkom predobdelave in pozneje odstrani v skladu z delom 1 te priloge. Poleg tega se lahko postopki prepakiranja in začasnega uskladiščenja izvajajo pred to predobdelavo ali pred trajnim uskladiščenjem v skladu s tem delom te priloge.
ê 460/2016 čl. 1 in Priloga
Odpadki, kakor so razvrščeni v Odločbi Komisije 2000/532/ES |
Največje mejne koncentracijske vrednosti snovi s seznama v Prilogi IV 12 |
Delovanje |
|
10 |
ODPADKI IZ TERMIČNIH PROCESOV |
Klorirani alkani C10-C13 (klorirani parafini s kratkimi verigami – SCCP) 10 000 mg/kg; Aldrin: 5 000 mg/kg; Klordan: 5 000 mg/kg; Klordekon: 5 000 mg/kg; DDT (1,1,1-trikloro-2,2-bis (4-klorofenil)etan): 5 000 mg/kg; Dieldrin: 5 000 mg/kg; Endosulfan: 5 000 mg/kg; Endrin: 5 000 mg/kg; Heptaklor: 5 000 mg/kg; Heksabromobifenil: 5 000 mg/kg; Heksabromociklododekan 13 : 1 000 mg/kg; Heksaklorobenzen: 5 000 mg/kg; Heksaklorobutadien: 1 000 mg/kg; Heksaklorocikloheksani, vključno z lindanom: 5 000 mg/kg; Mireks: 5 000 mg/kg; Pentaklorobenzen: 5 000 mg/kg; Perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati (PFOS) (C8F17SO2X) (X = OH, kovinska sol (O-M+), halogenid, amid in drugi derivati, vključno s polimeri): 50 mg/kg; Poliklorirani bifenili (PCB) 14 : 50 mg/kg; Poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani: 5 mg/kg; Poliklorirani naftaleni (*): 1 000 mg/kg; Vsota koncentracij tetrabromodifenil etra (C12H6Br4O), pentabromodifenil etra (C12H5Br5O), heksabromodifenil etra (C12H4Br6O) in heptabromodifenil etra (C12H3Br7O): 10 000 mg/kg; Toksafen: 5 000 mg/kg; |
Trajno skladiščenje se dovoli le, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (1) skladiščenje poteka na enem izmed naslednjih mest: –v varnih, globokih, podzemnih, skalnatih formacijah, –v rudnikih soli, –na odlagališču nevarnih odpadkov (pod pogojem, da so odpadki utrjeni ali deloma stabilizirani, če je to tehnično izvedljivo, kakor je potrebno za razvrstitev odpadkov v podpoglavje 19 03 Odločbe 2000/532/ES); (2) upoštevane so bile določbe Direktive Sveta 1999/31/ES 15 in Odločbe Sveta 2003/33/ES 16 ; (3) dokazano je, da je izbrana možnost okoljsko najsprejemljivejša. |
10 01 |
Odpadki iz elektrarn in drugih kurilnih naprav (razen tistih, ki so zajeti v poglavju 19) |
||
10 01 14 * 17 |
Pepel, žlindra in kotlovski prah, ki vsebujejo nevarne snovi, iz naprav za sosežig |
||
10 01 16 * |
Elektrofiltrski pepel, ki vsebuje nevarne snovi, iz naprav za sosežig |
||
10 02 |
Odpadki iz železarske in jeklarske industrije |
||
10 02 07 * |
Trdni odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi, iz čiščenja odpadnih plinov |
||
10 03 |
Odpadki iz termične metalurgije aluminija |
||
10 03 04 * |
Žlindrea iz primarnega taljenja |
||
10 03 08 * |
Solne žlindre iz sekundarnega taljenja |
||
10 03 09 * |
Črni posnemki iz sekundarnega taljenja |
||
10 03 19 * |
Prah dimnih plinov, ki vsebuje nevarne snovi |
||
10 03 21 * |
Drugi delci in prah (vključno s prahom iz krogličnih mlinov), ki vsebujejo nevarne snovi |
||
10 03 29 * |
Odpadki iz obdelave solnih žlinder in črnih posnemkov, ki vsebujejo nevarne snovi |
||
10 04 |
Odpadki iz termične metalurgije svinca |
||
10 04 01 * |
Žlindra iz primarnega in sekundarnega taljenja |
||
10 04 02 * |
Posnemki iz primarnega in sekundarnega taljenja |
||
10 04 04 * |
Prah dimnih plinov |
||
10 04 05 * |
Drugi delci in prah |
||
10 04 06 * |
Trdni odpadki iz čiščenja odpadnih plinov |
||
10 05 |
Odpadki iz termične metalurgije cinka |
||
10 05 03 * |
Prah dimnih plinov |
||
10 05 05 * |
Trdni odpadki iz čiščenja odpadnih plinov |
||
10 06 |
Odpadki iz termične metalurgije bakra |
||
10 06 03 * |
Prah dimnih plinov |
||
10 06 06 * |
Trdni odpadki iz čiščenja odpadnih plinov |
||
10 08 |
Odpadki iz termične metalurgije drugih barvnih kovin |
||
10 08 08 * |
Solna žlindra iz primarnega in sekundarnega taljenja |
||
10 08 15 * |
Prah dimnih plinov, ki vsebuje nevarne snovi |
||
10 09 |
Odpadki iz livarn železa |
||
10 09 09 * |
Prah dimnih plinov, ki vsebuje nevarne snovi |
||
16 |
ODPADKI, KI NISO NAVEDENI DRUGJE NA SEZNAMU |
||
16 11 |
Odpadne obloge in ognjevzdržni materiali |
||
16 11 01 * |
Obloge in ognjevzdržni materiali na osnovi ogljika, ki vsebujejo nevarne snovi, iz metalurških postopkov |
||
16 11 03 * |
Druge obloge in ognjevzdržni materiali, ki vsebujejo nevarne snovi, iz metalurških postopkov |
||
17 |
GRADBENI ODPADKI IN ODPADKI IZ RUŠENJA OBJEKTOV (VKLJUČNO Z ZEMELJSKIMI IZKOPI Z ONESNAŽENIH OBMOČIJ) |
||
17 01 |
Beton, opeke, ploščice in keramika |
||
17 01 06 * |
Mešanice ali ločene frakcije betona, opeke, ploščic in keramike, ki vsebujejo nevarne snovi |
||
17 05 |
Zemlja (vključno z zemljo, izkopano na onesnaženih območjih), kamenje in material, izkopan pri poglabljanju dna z bagranjem |
||
17 05 03 * |
Zemlja in kamenje, ki vsebujeta nevarne snovi |
||
17 09 |
Drugi gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov |
||
17 09 02 * |
Gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov, ki vsebujejo PCB, razen opreme, ki vsebuje PCB |
||
17 09 03 * |
Drugi gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov (vključno z mešanicami odpadkov), ki vsebujejo nevarne snovi |
||
19 |
ODPADKI IZ NAPRAV ZA RAVNANJE Z ODPADKI, ČISTILNIH NAPRAV ZUNAJ KRAJA NASTANKA TER IZ PRIPRAVE PITNE VODE IN VODE ZA INDUSTRIJSKO RABO |
||
19 01 |
Odpadki iz sežiga ali pirolize odpadkov |
||
19 01 07 * |
Trdni odpadki iz čiščenja odpadnih plinov |
||
19 01 11 * |
Ogorki in žlindra, ki vsebujejo nevarne snovi |
||
19 01 13 * |
Elektrofiltrski pepel, ki vsebuje nevarne snovi |
||
19 01 15 * |
Kotlovski prah, ki vsebuje nevarne snovi |
||
19 04 |
Zastekljeni odpadki in odpadki iz zastekljevanja |
||
19 04 02 * |
Elektrofiltrski pepel in drugi odpadki iz čiščenja dimnih plinov |
||
19 04 03 * |
Nezastekljena trdna faza |
Največja mejna koncentracijska vrednost za poliklorirane dibenzo-p-dioksine in dibenzofurane (PCDD in PCDF) se izračuna glede na faktorje ekvivalence toksičnosti (TEF):
PCDD |
TEF |
2,3,7,8-TeCDD |
1 |
1,2,3,7,8-PeCDD |
1 |
1,2,3,4,7,8-HxCDD |
0,1 |
1,2,3,6,7,8-HxCDD |
0,1 |
1,2,3,7,8,9-HxCDD |
0,1 |
1,2,3,4,6,7,8-HpCDD |
0,01 |
OCDD |
0,0003 |
PCDF |
TEF |
2,3,7,8-TeCDF |
0,1 |
1,2,3,7,8-PeCDF |
0,03 |
2,3,4,7,8-PeCDF |
0,3 |
1,2,3,4,7,8-HxCDF |
0,1 |
1,2,3,6,7,8-HxCDF |
0,1 |
1,2,3,7,8,9-HxCDF |
0,1 |
2,3,4,6,7,8-HxCDF |
0,1 |
1,2,3,4,6,7,8-HpCDF |
0,01 |
1,2,3,4,7,8,9-HpCDF |
0,01 |
OCDF |
0,0003 |
é
PRILOGA VI
Razveljavljena uredba s seznamom njenih zaporednih sprememb
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004
|
|
Uredba Sveta (ES) št. 1195/2006
|
|
Uredba Sveta (ES) št. 172/2007
|
|
Uredba Komisije (ES) št. 323/2007
|
|
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 219/2009
|
Samo točka 3.7 Priloge |
Uredba Komisije (ES) št. 304/2009
|
|
Uredba Komisije (EU) št. 756/2010
|
|
Uredba Komisije (EU) št. 757/2010
|
|
Uredba Komisije (EU) št. 519/2012
|
|
Uredba Komisije (EU) št. 1342/2014
|
|
Uredba Komisije (EU) 2015/2030
|
|
Uredba Komisije (EU) 2016/293
|
|
Uredba Komisije (EU) 2016/460
|
_____________
PRILOGA VII
Korelacijska tabela
Uredba (ES) št. 850/2004 |
Ta uredba |
Člen 1(1) |
Člen 1 |
Člen 2, uvodno besedilo |
Člen 2, uvodno besedilo |
Člen 2, točke (a) do (d) |
Člen 2, točke (a) do (d) |
_ |
Člen 2, točki (e) in (f) |
Člen 2, točka (e) |
Člen 2, točka (g) |
Člen 2, točka (f) |
Člen 2, točka (h) |
Člen 2, točka (g) |
Člen 2, točka (i) |
_ |
Člen 2, točka (j) |
Člen 3 |
Člen 3 |
Člen 4(1)(a) |
Člen 4(1)(a) |
Člen 4(1)(b) |
Člen 4(1)(b) |
Člen 1(2) |
Člen 4(1)(c) |
Člen 4(2) |
Člen 4(2) |
Člen 4(3)(a) |
Člen 4(3)(a) |
Člen 4(3)(b) |
Člen 4(3)(b) |
_ |
Člen 4(3)(c) |
Člen 1(2) |
Člen 4(4) |
Člen 5 |
Člen 5 |
Člen 6 |
Člen 6 |
Člen 7(1) |
Člen 7(1) |
Člen 7(2) |
Člen 7(2) |
Člen 7(3) |
Člen 7(3) |
Člen 7(4) |
Člen 7(4) |
Člen 7(5) |
Člen 7(5) |
Člen 7(6) |
Člen 7(6) |
Člen 7(7) |
_ |
_ |
Člen 8 |
Člen 8 |
Člen 9 |
Člen 9 |
Člen 10 |
Člen 10 |
Člen 11 |
Člen 11 |
Člen 12 |
Člen 12(1) |
Člen 13(1)(a) |
Člen 12(3)(a) |
Člen 13(1)(b) |
Člen 12(3)(b) |
Člen 13(1)(c) |
_ |
Člen 13(1)(d) |
Člen 12(3)(c) |
Člen 13(1)(e) |
Člen 12(2) |
Člen 13(1)(f) |
_ |
Člen 13(2) |
Člen 12(4) |
_ |
Člen 12(5) |
Člen 13(3) |
Člen 12(6) |
_ |
_ |
Člen 13(4) |
_ |
Člen 13(5) |
Člen 13 |
Člen 14 |
Člen 14 |
Člen 15 |
_ |
Člen 16 |
_ |
Člen 17 |
_ |
Člen 18 |
Člen 15 |
Člen 19 |
Člen 16 |
Člen 20 |
Člen 17 |
_ |
Člen 18 |
_ |
_ |
Člen 21 |
Člen 19 |
Člen 22 |
Priloge od I do V |
Priloge od I do V |
– |
Priloga VI |
– |
Priloga VII |
_____________
Mejna vrednost se izračuna kot PCDD in PCDF glede na faktorje ekvivalence toksičnosti (TEF):
PCDD |
TEF |
PCDF |
TEF |
PCDD |
TEF |
2,3,7,8-TeCDD |
1 |
1,2,3,7,8-PeCDD |
1 |
1,2,3,4,7,8-HxCDD |
0,1 |
1,2,3,6,7,8-HxCDD |
0,1 |
1,2,3,7,8,9-HxCDD |
0,1 |
1,2,3,4,6,7,8-HpCDD |
0,01 |
OCDD |
0,0003 |
2,3,7,8-TeCDF |
0,1 |
1,2,3,7,8-PeCDF |
0,03 |
2,3,4,7,8-PeCDF |
0,3 |
1,2,3,4,7,8-HxCDF |
0,1 |
1,2,3,6,7,8-HxCDF |
0,1 |
1,2,3,7,8,9-HxCDF |
0,1 |
2,3,4,6,7,8-HxCDF |
0,1 |
1,2,3,4,6,7,8-HpCDF |
0,01 |
1,2,3,4,7,8,9-HpCDF |
0,01 |
OCDF |
0,0003 |