EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 12.3.2018
COM(2018) 93 final
2018/0042(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice
(Besedilo velja za EGP)
{SWD(2018) 50 final}
{SWD(2018) 51 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Komisija je danes sprejela sveženj ukrepov za poglobitev unije kapitalskih trgov, skupaj s sporočilom „Dokončanje unije kapitalskih trgov do leta 2019 – čas za pospešitev izvajanja“. Ta sveženj vsebuje ta predlog, predlog za učinkovit okvir EU za krite obveznice, predlog za spodbujanje čezmejne distribucije investicijskih skladov, predlog za učinkovit okvir za evropske ponudnike storitev množičnega financiranja za podjetja, predlog zakonodaje, ki se uporablja za učinke odstopov terjatev na tretje osebe, in sporočilo o veljavni zakonodaji za učinke poslov z vrednostnimi papirji na njihovo lastništvo.
Krite obveznice so dolžniške obveznosti, ki jih izdajajo kreditne institucije in so zavarovane z omejeno skupino sredstev, v zvezi s katerimi lahko imetniki obveznic neposredno uveljavljajo pravice kot prednostni upniki. Imetniki obveznic imajo hkrati še vedno pravico do terjatev do izdajatelja kot navadni upniki. Ta dvojna terjatev do kritnega premoženja in izdajatelja se imenuje mehanizem „dvojnega zavarovanja“.
Krite obveznice izdajajo kreditne institucije in so tako pomemben in učinkovit vir financiranja za evropske banke. Spodbujajo financiranje hipotekarnih kreditov in kreditov javnemu sektorju, s čimer spodbujajo posojanje v širšem obsegu. Bistvena prednost kritih obveznic v primerjavi z drugimi viri bančnega financiranja, kot so vrednostni papirji s premoženjskim kritjem, je dejstvo, da banke tveganje zadržijo v svojih bilancah stanja, vlagatelji pa imajo terjatve neposredno pri banki. Zato krite obveznice bankam ne omogočajo samo, da posojajo več, ampak tudi da posojajo varneje. Krite obveznice so se tudi zaradi tega bolje odrezale med finančno krizo v primerjavi z drugimi instrumenti financiranja. Izkazale so se za zanesljiv in stabilen vir financiranja za evropske banke v času, ko je zmanjkovalo drugih načinov financiranja.
Z učinkovitim okvirom za krite obveznice na ravni EU bi se povečala uporaba teh obveznic kot stabilnega in stroškovno učinkovitega vira financiranja za kreditne institucije, zlasti na manj razvitih trgih, s tem pa bi pripomogli k financiranju realnega gospodarstva v skladu s cilji unije kapitalskih trgov. Poleg tega bi učinkovit okvir vlagateljem zagotovil širšo in varnejšo paleto naložbenih priložnosti ter bi pripomogel k ohranjanju finančne stabilnosti. Države članice bodo morale ta pravila prenesti v nacionalno zakonodajo in pri tem zagotoviti, da so nacionalni okviri za krite obveznice skladni z zahtevami na podlagi načel iz tega predloga. Vse krite obveznice po Evropi bodo zato morale izpolnjevati minimalne zahteve za uskladitev, kot so določene v tem predlogu.
Učinkovit okvir za krite obveznice je del delovnega programa Komisije za leto 2018 1 . Predsednik Evropske komisije je v pismu o nameri po svojem zadnjem govoru o stanju v Uniji potrdil, da bi bilo treba okvir za krite obveznice začeti ali zaključiti do konca leta 2018, da bi zagotovili bolj povezan in pravičnejši notranji trg 2 . Komisija je junija 2017 to namero potrdila v vmesnem pregledu akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov 3 .
Krite obveznice so na enotnem trgu neenotno razvite; v nekaterih državah članicah so zelo pomembne, v drugih pa manj. Poleg tega so le delno obravnavane v pravu Unije. Medtem ko so zaradi nižjega tveganja z nekaterih vidikov deležne ugodnejše bonitetne in regulativne obravnave (npr. bankam, ki vlagajo v te obveznice, ni treba rezervirati toliko regulativnega kapitala, kot če vlagajo v druga sredstva), pravo Unije ne obravnava celovito, kaj krite obveznice dejansko so. Ugodnejša obravnava je namesto tega zagotovljena za krite obveznice, kot so opredeljene v Direktivi 2009/65/ES 4 . Vendar je bila ta opredelitev pripravljena s posebnim namenom, tj. da se omeji, v kaj lahko vlagajo kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), in ni primerna za širše cilje politike unije kapitalskih trgov.
Zakonodajni okvir Unije o kritih obveznicah bi moral povečati zmogljivost kreditnih institucij, da zagotovijo financiranje realnemu gospodarstvu in prispevajo k razvoju kritih obveznic po vsej Uniji, zlasti v tistih državah članicah, kjer trenutno ni trga zanje.
Okvir bi tudi povečal čezmejne tokove kapitala in naložb. S tem bi prispeval k uniji kapitalskih trgov in zlasti k nadaljnjemu povečanju zmogljivosti kreditnih institucij, da podpirajo širše gospodarstvo. Zagotovil bi zlasti, da imajo banke na voljo široko paleto varnih in učinkovitih instrumentov financiranja.
Okvir sestavljata direktiva in uredba, ki bi ju bilo treba obravnavati kot enoten sveženj.
S predlagano uredbo se bo spremenil predvsem člen 129 Uredbe (EU) št. 575/2013 (uredba o kapitalskih zahtevah (CRR)). Spremembe temeljijo na sedanji bonitetni obravnavi, vendar se z njimi dodajajo zahteve glede minimalnega presežnega zavarovanja in nadomestnih sredstev. Tako bi se zaostrile zahteve za krite obveznice, ki so deležne ugodnejše kapitalske obravnave.
V predlagani direktivi bodo določeni temeljni elementi kritih obveznic in navedena enotna opredelitev, ki bo služila kot dosledna in dovolj podrobna referenčna točka za namene bonitetne ureditve in se bo uporabljala v vseh finančnih sektorjih. Določile se bodo strukturne lastnosti instrumenta, poseben javni nadzor nad kritimi obveznicami, pravila za uporabo znaka „evropske krite obveznice“ in obveznosti pristojnih organov glede objave na področju kritih obveznic.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Predlog je del tekočih prizadevanj za zagotovitev zadostne kakovosti kritih obveznic, da se upraviči njihova nadaljnja ugodnejša obravnava.
Temelji na tekočem delu Evropskega bančnega organa (EBA) za opredelitev dobrih praks v zvezi z izdajanjem kritih obveznic 5 . To delo je odziv na priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), da je treba ugotoviti in spremljati najboljše prakse, da se zagotovijo stabilni in dosledni okviri za krite obveznice po vsej Uniji 6 .
Predlog spreminja obstoječo zakonodajo, kot je priporočila EBA, in jo v celoti usklajuje z veljavnimi predpisi na področju bonitetnih zahtev za institucije, ki vlagajo v krite obveznice.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Eden od najpomembnejših ciljev Komisije je spodbujati naložbe in ustvarjati delovna mesta. Komisija je sprožila številne pobude, da bi zagotovila, da finančni sistem v tem smislu polno prispeva. Prva med njimi je unija kapitalskih trgov, ki vključuje vrsto pobud za sprostitev financiranja za gospodarsko rast v Evropi. Krite obveznice bi bilo treba obravnavati v okviru unije kapitalskih trgov, saj je bančno financiranje trenutno daleč najpomembnejši kanal financiranja v Evropi in eden od ukrepov unije kapitalskih trgov je nadalje povečati bančno zmogljivost v podporo širšemu gospodarstvu. Krite obveznice predstavljajo učinkovito in stabilno orodje za financiranje za evropske banke. Zakonodajni okvir za uskladitev kritih obveznic bi bilo treba obravnavati v tem širšem kontekstu politike.
Drug pomemben cilj Komisije na področju finančnih trgov je zagotoviti, da kapitalske zahteve za banke odražajo tveganja, povezana s sredstvi v njihovih bilancah stanja. V skladu s tem zahteve CRR zagotavljajo, da imajo krite obveznice, ki so deležne najugodnejše obravnave, enako visoko raven zaščite vlagateljev. Ker pa pravo Unije ne obravnava celovito, kaj dejansko je krita obveznica (glej zgoraj), je potrebna uskladitev za zagotavljanje, da imajo krite obveznice podobne strukturne lastnosti po vsej Uniji, zaradi katerih so skladne z ustreznimi bonitetnimi zahtevami. Uskladitev kritih obveznic je zato skladna s ciljem Komisije glede finančne stabilnosti, kakor jo želi doseči z regulacijo finančnih trgov.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Predlagana sprememba temelji na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, tj. na isti pravni podlagi kot akt, ki se spreminja.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Ker so krite obveznice deležne ugodnejše kapitalske obravnave v skladu z zakonodajo Unije, je treba s tem povezane zahteve spremeniti na ravni Unije. Zahteve za ugodnejšo kapitalsko obravnavo je treba obravnavati na ravni Unije tudi zaradi tega, da se zagotovijo usklajena raven zaščite vlagateljev in enaki konkurenčni pogoji za evropske kreditne institucije.
•Sorazmernost
Predlog predstavlja ravnovesje med zagotavljanjem dovolj stabilnega okvira za krite obveznice, ki so deležne ugodnejše obravnave, in preprečevanjem nesorazmernega povečanja stroškov izdaje. Pri iskanju pravega ravnovesja je Komisija upoštevala vse s tem povezane stroške in morebitne koristi (glej priloženo oceno učinka). Predlog temelji na priporočilih iz poročila EBA iz leta 2016, vendar dopušča nekaj manjših odstopanj (tj. nekatere določbe so manj podrobne, kot je bilo predvideno v poročilu EBA). Na ta način naj bi bilo zagotovljenega več manevrskega prostora za zaščito obstoječih dobro delujočih nacionalnih sistemov, za kar so se med posvetovanji odločno zavzemale zainteresirane strani, okrepljena pa naj bi bila tudi sorazmernost predloga. Odstopanja ne vključujejo temeljnih strukturnih lastnosti kritih obveznic in njihovega nadzora.
Predlog vključuje določbe o uporabi prehodnih pravil za obstoječe krite obveznice, da bi se zmanjšali stroški za njihove izdajatelje in za trge. Kot kaže ocena učinka, se lahko pričakovani stroški ocenijo kot sorazmerni glede na pričakovane koristi.
•Izbira instrumenta
Uredba je primeren instrument, saj določbe nadomeščajo tiste iz Uredbe (EU) št. 575/2013 o primernosti kritih obveznic za ugodnejšo kapitalsko obravnavo. Tako se doseže isti neposredni pravni učinek kot s sedanjo uredbo ter zagotovi, da se cilji predloga usklajeno dosegajo po vsej Uniji, ter se prispeva k večji gotovosti in enakim konkurenčnim pogojem za izdajatelje in vlagatelje.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje
Ta pobuda o kritih obveznicah se nanaša na področje, ki se v zakonodaji Unije trenutno večinoma ne obravnava.
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
Komisija se je med pripravo tega predloga večkrat posvetovala z zainteresiranimi stranmi, zlasti:
i) med odprtim javnim posvetovanjem o kritih obveznicah (od septembra 2015 do 6. januarja 2016);
ii) ob objavi začetne ocene učinka (9. junija 2017);
iii) na dveh sestankih strokovne skupine za bančništvo, plačila in zavarovanje ter enem sestanku Odbora za finančne storitve.
V okviru akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov je bil namen javnega posvetovanja oceniti pomanjkljivosti in šibke točke nacionalnih trgov kritih obveznic ter oceniti prednosti evropskega okvira. Čeprav so sodelujoči izrazili zaskrbljenost, da bi lahko uskladitev na podlagi pristopa „ena rešitev za vse“ ogrozila dobro delujoče trge ter zmanjšala prožnost in nabor ponujenih produktov, so prav tako zadržano podprli ciljno usmerjeno ukrepanje EU pod pogojem, da uskladitev temelji na načelih, izhaja iz obstoječih okvirov in upošteva posebnosti nacionalnih trgov. O rezultatih posvetovanja se je razpravljalo na javni obravnavi 1. februarja 2016 7 .
Komisija je prejela štiri odzive na začetno oceno učinka, v vseh je bila izražena podpora zakonodajni pobudi EU. Sodelujoči so omenili posebne vidike nacionalnih okvirov (npr. likvidnost) in potrdili splošno stališče v podporo uskladitvi brez ogrožanja dobro delujočih nacionalnih sistemov.
Na prvem sestanku strokovne skupine za bančništvo, plačila in zavarovanje (9. junija 2017) je večina držav članic podprla okvir Unije za krite obveznice na podlagi nasveta EBA iz leta 2016 pod pogojem, da še naprej temelji na načelih. Na drugem sestanku (28. septembra 2017) je bila razprava bolj poglobljena, vendar so države članice na splošno še vedno podpirale pristop, ki temelji na načelih. Države članice so podobna stališča izrazile na sestanku Odbora za finančne storitve julija 2017.
Predlog temelji tudi na nadaljnjih srečanjih z zainteresiranimi stranmi in institucijami EU. Zainteresirane strani so se na splošno (čeprav so se običajno osredotočile na vidik, ki je bil najbolj relevanten za njihove razmere) osredotočile na iskanje ravnovesja med potrebo po spremembi obstoječega okvira, da bi se odpravili bonitetni pomisleki, in željo po preprečevanju nastanka motenj v dobro delujočih nacionalnih sistemih. Odgovore, ki se osredotočajo na bonitetne pomisleke glede ugodnejše obravnave kritih obveznic, so podali predvsem Evropski odbor za sistemska tveganja, Evropski bančni organ in Evropska centralna banka, v določeni meri pa tudi pristojni organi držav članic z dobro razvitimi trgi kritih obveznic ter bonitetne agencije, medtem ko so države članice z dobro razvitimi trgi kritih obveznic, izdajatelji in vlagatelji poudarjali predvsem dobro delujoče nacionalne trge.
Podporo ukrepanju je izrazil tudi Evropski parlament, ki je pozval k evropskemu zakonodajnemu okviru za krite obveznice 8 .
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
EBA je 1. julija 2014 izdala poročilo o ugotovljenih dobrih praksah, da bi se zagotovili trdni in skladni okviri za krite obveznice po vsej Uniji 9 . Poročilo je bilo odgovor na priporočilo ESRB iz decembra 2012 o financiranju kreditnih institucij 10 . V njem je bilo navedeno tudi mnenje EBA o ustreznosti sedanje bonitetne obravnave kritih obveznic, in sicer na podlagi prošnje Komisije iz decembra 2013 v skladu s členom 503 uredbe o kapitalskih zahtevah 11 .
ESRB je kot nadaljnji ukrep priporočil, naj EBA spremlja delovanje trgov kritih obveznic v zvezi z najboljšimi praksami, ki jih je ugotovila, ter jo pozval, naj po potrebi predlaga nadaljnje ukrepe.
EBA je kot odziv na to decembra 2016 izdala Poročilo o kritih obveznicah – priporočila o uskladitvi okvirov za krite obveznice v EU. Poročilo vključuje celovito analizo regulativnega razvoja okvirov za krite obveznice v posameznih državah članicah s posebnim poudarkom na stopnji usklajenosti z dobrimi praksami, ugotovljenimi v prejšnjem poročilu. EBA je na podlagi analize pozvala k zakonodajnim ukrepom za uskladitev kritih obveznic na ravni Unije.
Ta predlog temelji na analizi in nasvetu EBA. Od njega odstopa samo pri malenkostih, npr. glede ravni podrobnosti v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki spadajo v kritno premoženje, v tem, da obstoj nadzornika kritnega premoženja ni obvezen, in v zvezi z ravnjo presežnega zavarovanja.
Komisija je avgusta 2016 naročila študijo pri ICF 12 , da bi ocenila učinkovitost sedanjih trgov kritih obveznic ter stroške in koristi morebitnega ukrepanja EU. V študiji, ki je bila objavljena maja 2017, so bili preučeni potencialne koristi in stroški priporočil EBA. Na splošno je bilo ugotovljeno, da morebitne koristi zakonodajne pobude presegajo morebitne stroške in da je zato obstajal razlog za zakonodajno ukrepanje.
Baselski odbor za bančni nadzor je decembra 2017 dokončal manjkajoče regulativne reforme po krizi iz mednarodnega regulativnega okvira za banke Basel III 13 . Kot del reform je revidiral standardizirani pristop h kreditnemu tveganju, in sicer tako, da je med drugim vključil nove standarde za izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice. Novi standardi prvič na mednarodni ravni posnemajo pristop EU v uredbi o kapitalskih zahtevah, ki omogoča, da se za izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice pod določenimi pogoji lahko izkoristijo nižje uteži tveganja. Tako je priznano, da je obravnava kritih obveznic v EU v bonitetnem smislu izvedljiva in upravičena z osnovnimi značilnostmi instrumenta.
•Ocena učinka
Temu predlogu je priložena ocena učinka, predložena Odboru za regulativni nadzor 6. oktobra 2017 in odobrena 17. novembra 2017 14 .
Odbor za regulativni nadzor je pohvalil celostno in dobro strukturirano naravo ocene učinka ter priznal, da sistematično uporablja logiko ukrepanja in vsebuje visoko stopnjo kvantifikacije za utemeljitev svojih ugotovitev. Odbor za regulativni nadzor je priporočil, naj se poročilo izboljša v nekaterih omejenih vidikih:
a) razlogi za mnenje, da „29. ureditev“ ni privlačna, in
b) večja jasnost glede glavnih elementov pristopa „minimalne uskladitve“ ter ali (in kako) odstopajo od nasveta EBA (v ta namen je bila dodana Priloga 6).
Ocena učinka se je ustrezno spremenila, tako da so upoštevani tudi dodatni predlogi Odbora za regulativni nadzor, kot so:
i) podrobnejša obrazložitev glede evropske zavarovane obveznice (ESN);
ii) podrobnejša razlaga prednosti izdaje kritih obveznic;
iii) izčrpnejša analiza učinka regulativne uskladitve na čezmejno trgovino (izdajanje, vlaganje) s kritimi obveznicami;
iv) opuščena možnost, omejena na prilagoditev bonitetne obravnave kritih obveznic;
v) celovitejša razlaga učinka prenosa, ocenjenega v finančni literaturi, in
vi) razpredelnica, ki prikazuje povezave med dejavnostjo spremljanja in koristmi referenčnih vrednosti.
Komisija je proučila več možnosti politike za razvoj trgov kritih obveznic in odpravo bonitetnih pomislekov. Te se razlikujejo glede na stopnjo uskladitve in segajo od neregulativne možnosti do možnosti, ki vključujejo popolno uskladitev, kot sledi:
·osnovni scenarij: brez ukrepanja;
·možnost 1: neregulativna možnost;
·možnost 2: minimalna uskladitev na podlagi nacionalnih ureditev;
·možnost 3: popolna uskladitev, ki nadomešča nacionalne ureditve, in
·možnost 4: „29. ureditev“, ki se izvaja vzporedno z nacionalnimi ureditvami.
Možnost 1 (neregulativna) je bila ocenjena kot neučinkovita za doseganje ciljev, saj ni jamstva, da bodo države članice upoštevale dobre prakse. Z možnostjo 3 (popolna uskladitev) bi verjetno dosegli cilje, vendar bi lahko povzročili motnje na obstoječih dobro delujočih trgih. Uspeh možnosti 4 („29. ureditev“, ki pomeni popolnoma integrirano ureditev za izdajatelje na prostovoljni podlagi kot alternativo nacionalni zakonodaji o kritih obveznicah in ki ne zahteva sprememb obstoječe nacionalne zakonodaje) je odvisen od tega, v kakšnem obsegu bi jo sprejela panoga. Na podlagi posvetovanj je mogoče sklepati, da je široka uveljavitev malo verjetna, to pa bi ogrozilo možnosti doseganja navedenih ciljev. Vzporedna ureditev bi prav tako prispevala k dodatni razdrobljenosti in podvajanju stroškov.
Izbrana možnost je možnost 2 (minimalna uskladitev na podlagi nacionalnih ureditev). Z izbrano možnostjo se doseže največ ciljev pobude z razumnimi stroški. Prav tako je doseženo ravnovesje med prožnostjo, potrebno za upoštevanje posebnosti držav članic, in enotnostjo, potrebno za skladnost na ravni Unije. Verjetno bo najuspešnejša pri doseganju ciljev, hkrati pa bo učinkovita ter bo zmanjševala motnje in stroške prehoda na najnižjo možno raven. To je tudi ena od bolj ambicioznih možnosti v regulativnem smislu, ima pa tudi največjo podporo zainteresiranih strani.
Izvajanje te možnosti bi spodbudilo razvoj trgov kritih obveznic, kjer ti ne obstajajo ali so manj razviti. Hkrati bi z njo znižali stroške financiranja za izdajatelje, pripomogli k diverzifikaciji baze vlagateljev, spodbudili čezmejne naložbe in pritegnili vlagatelje zunaj EU. Na splošno bi se znižali stroški izposojanja.
S to možnostjo bi odpravili bonitetne pomisleke, vključno v zvezi s tržnimi inovacijami, ter zagotovili bonitetne koristi zaradi uskladitve strukturnih lastnosti produkta z ugodnejšo bonitetno obravnavo na ravni Unije. Okrepila bi se zaščita vlagateljev, njene lastnosti za izboljševanje kreditne kakovosti pa bi zmanjšale stroške skrbnega pregleda za vlagatelje.
Pričakuje se, da se bodo enkratni in ponavljajoči se neposredni upravni stroški v okviru prednostne možnosti povečali za izdajatelje v jurisdikcijah z nizkimi stroški (glej oceno učinka). Povečali bi se tudi stroški za nadzornike. Hkrati bi izdajatelji lahko izkoristili nižje stroške financiranja, zaradi česar bi državljani imeli nižje stroške izposojanja. Zaradi nižjih stroškov skrbnega pregleda se stroški za vlagatelje ne bi povečali.
•Ustreznost in poenostavitev ureditve
Namen svežnja o kritih obveznicah, zlasti direktive, ki spremlja ta predlog, je uskladiti področje, ki se trenutno ureja predvsem na nacionalni ravni. Minimalna uskladitev v direktivi bo prinesla poenostavitev v smislu temeljne uskladitve osnovnih elementov nacionalnih ureditev.
•Temeljne pravice
EU je zavezana visokim standardom varstva temeljnih pravic. V tem okviru predlog verjetno ne bo neposredno vplival na te pravice, kot so navedene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlog ne bo vplival na proračun Unije.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Priloženi predlog nove direktive za krite obveznice vsebuje splošni načrt za spremljanje razvoja trgov kritih obveznic, v skladu s katerim se od Komisije zahteva, da v tesnem sodelovanju z EBA in vsaj pet let po roku za prenos v nacionalno zakonodajo oceni direktivo ter o svojih glavnih ugotovitvah poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.
Oceno je treba izvesti v skladu s smernicami Komisije za boljšo pripravo zakonodaje. Poročilo mora zajemati tudi izdajo kritih obveznic v skladu s členom 129 CRR, razvoj v zvezi s sredstvi, s katerimi se zavarujejo izdaje, in raven presežnega zavarovanja.
Za ta predlog niso predvideni nobeni posebni načrti za izvedbo ali ureditve spremljanja, ocenjevanja in poročanja.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Sprememba člena 129 Uredbe (EU) št. 575/2013
Člen 129 se spremeni, da bi se uvedle nove zahteve glede minimalnega presežnega zavarovanja in nadomestnih sredstev. Prejšnje določbe glede preglednosti se prestavijo v del nove direktive, kjer so opredeljene strukturne lastnosti kritih obveznic.
V skladu s členom 129(1)(d)(ii) in (f)(ii) se lahko krite obveznice zavarujejo z nadrejenimi enotami, ki jih je izdal francoski Fonds Communs de Titrisation ali podobne ustanove, ki jih ureja zakonodaja države članice, kjer se pod določenimi pogoji listinijo izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami, pri čemer te enote ne presegajo 10 % nominalne vrednosti izdaje. Ta možnost se razveljavi, saj le redki nacionalni okviri za krite obveznice dovoljujejo vključitev vrednostnih papirjev, zavarovanih s hipotekami na stanovanjske ali poslovne nepremičnine. Takšne strukture se vse manj uporabljajo in za njih velja, da programu kritih obveznic dodajajo nepotrebno zapletenost.
Druge določbe člena 129 se ohranijo.
Presežno zavarovanje
Predlagane spremembe uvajajo novo zahtevo glede minimalne ravni presežnega zavarovanja (raven zavarovanja s premoženjem, ki presega zahteve glede kritja). Ta raven se na podlagi nominalne metode izračuna glede na sredstva v kritnem premoženju določi pri 2 in 5 %. Je v skladu z nasvetom EBA in rezultati študije ICF. Čeprav je ta raven nižja kot novi baselski standardi, bi naredila produkt varnejši in bi povišala raven za večino držav članic, kjer je zahtevana minimalna raven trenutno nižja.
Razveljavitev člena 496 Uredbe (EU) št. 575/2013
V skladu s členom 496 lahko pristojni organi za določene krite obveznice opustijo uporabo praga v višini 10 % iz člena 129(1)(d)(ii) in (f)(ii).
Ker se člen 129(1)(d)(ii) in (f)(ii) razveljavi, možnost odstopanja od praga ni potrebna. Člen 496 se zato razveljavi.
2018/0042 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke 15 ,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 16 ,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij 17 ,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)V skladu s členom 129 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 18 so krite obveznice pod določenimi pogoji deležne ugodnejše obravnave. V Direktivi (EU) 20xx/xx [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) 20xx/xx o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU] so določeni temeljni elementi kritih obveznic in je navedena njihova enotna opredelitev.
(2)Komisija je 20. decembra 2013 zaprosila za mnenje Evropski bančni organ (EBA) v zvezi z ustreznostjo uteži tveganja iz člena 129 Uredbe (EU) št. 575/2013. Po mnenju EBA 19 je ugodnejša obravnava uteži tveganja, določena v členu 129 navedene uredbe, načeloma ustrezna bonitetna obravnava. Vendar je EBA priporočila, naj se dodatno preuči možnost dopolnitve zahtev glede primernosti, kakor so določene v členu 129 Uredbe (EU) št. 575/2013, da bi zajemale vsaj področja zmanjšanja likvidnostnega tveganja, presežno zavarovanje, vlogo pristojnega organa in izpopolnitev obstoječih zahtev o razkritju informacij vlagateljem 20 .
(3)Glede na mnenje EBA je primerno, da se Uredba (EU) št. 575/2013 spremeni tako, da se dodajo dodatne zahteve za krite obveznice in se s tem okrepi kakovost kritih obveznic, primernih za ugodnejšo kapitalsko obravnavo, kakor je določena v členu 129 navedene uredbe.
(4)V skladu s tretjim pododstavkom člena 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 lahko pristojni organi delno opustijo uporabo zahteve, da morajo izpostavljenosti ustrezati stopnji kreditne kakovosti 1, kot je določeno v točki (c) prvega pododstavka člena 129(1), in dovolijo izpostavljenosti stopnje kreditne kakovosti 2 do višine 10 % skupne izpostavljenosti nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic institucije izdajateljice. Vendar se takšna delna opustitev uporablja samo po predhodnem posvetovanju z EBA in pod pogojem, da je mogoče dokumentirati pomembne potencialne težave glede koncentracije v zadevnih državah članicah zaradi uporabe zahteve po stopnji kreditne kakovosti 1. Ker je v večini držav članic znotraj in zunaj euroobmočja postalo vedno težje izpolnjevati zahteve, da morajo izpostavljenosti ustrezati stopnji kreditne kakovosti 1, kakor jo določijo zunanje bonitetne agencije, so države članice z največjimi trgi kritih obveznic menile, da je uporaba navedene opustitve nujna. Da bi se poenostavila uporaba izpostavljenosti do kreditnih institucij kot zavarovanja za krite obveznice in obravnavala navedena težava, je treba spremeniti člen 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013. Namesto možnosti, da lahko pristojni organi opustijo uporabo zahtev, bi bilo treba brez zahtevanega posvetovanja z EBA določiti pravilo, s katerim se dovoli izpostavljenosti do kreditnih institucij stopnje kreditne kakovosti 2 do višine 10 % skupne izpostavljenosti nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic institucije izdajateljice.
(5)V skladu s točkama (d)(ii) in (f)(ii) prvega pododstavka člena 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 so krediti, zavarovani z nadrejenimi enotami, ki jih je izdal francoski Fonds Communs de Titrisations ali podobne ustanove za listinjenje, kjer se listinijo izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami, primerna sredstva, ki se lahko uporabijo kot zavarovanje za krite obveznice do višine 10 % nominalne vrednosti izdaje kritih obveznic (v nadaljnjem besedilu: prag v višini 10 %). Vendar člen 496 navedene uredbe pristojnim organom omogoča, da opustijo uporabo praga v višini 10 %. Nazadnje, člen 503(4) iste uredbe od Komisije zahteva, da pregleda ustreznost odstopanja, ki pristojnim organom omogoča, da opustijo uporabo praga v višini 10 %. Komisija je 22. decembra 2013 zaprosila EBA za mnenje v zvezi s tem. EBA je 1. julija 2014 navedla, da bi uporaba nadrejenih enot, ki jih je izdal francoski Fonds Communs de Titrisations ali podobne ustanove za listinjenje, kjer se listinijo izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami, kot zavarovanja s premoženjem vzbudila bonitetne pomisleke zaradi dvoslojne strukture programa kritih obveznic, kritega z enotami listinjenja, in bi tako povzročila nezadostno preglednost glede kreditne kakovosti kritnega premoženja. Posledično je EBA priporočila, da se odstopanje od praga v višini 10 % za nadrejene enote v listinjenju, ki je trenutno določeno v členu 496 Uredbe (EU) št. 575/2013, po 31. decembru 2017 odpravi 21 .
(6)Samo omejeno število nacionalnih okvirov za krite obveznice dovoljuje vključitev vrednostnih papirjev, zavarovanih s hipotekami na stanovanjske ali poslovne nepremičnine. Uporaba takšnih struktur se zmanjšuje in za njih velja, da programu kritih obveznic dodajajo nepotrebno zapletenost. Zato je ustrezno, da se uporaba takšnih struktur kot primernih sredstev v celoti odpravi. Točki (d)(ii) in (f)(ii) prvega pododstavka člena 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter člen 496 navedene uredbe bi bilo tako treba črtati.
(7)Združene strukture kritih obveznic znotraj skupine, ki so skladne z Uredbo (EU) št. 575/2013, so se tudi uporabljale kot primerno zavarovanje s premoženjem v skladu s točkama (d)(ii) in (f)(ii) prvega pododstavka člena 129(1) navedene uredbe. Združene strukture kritih obveznic znotraj skupine ne predstavljajo dodatnega tveganja v bonitetnem smislu, saj ne odpirajo enako zapletenih vprašanj, kot je uporaba kreditov, zavarovanih z nadrejenimi enotami, ki jih je izdal francoski Fonds Communs de Titrisations ali podobne ustanove za listinjenje, kjer se listinijo izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami. Po mnenju EBA bi bilo treba zavarovanje kritih obveznic z združenimi strukturami kritih obveznic dovoliti brez omejitev v zvezi z zneskom neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic institucije izdajateljice 22 . V skladu s tem bi bilo treba spremeniti točko (c) prvega pododstavka člena 129(1), da se odpravi zahteva po uporabi meje 15 % ali 10 % v zvezi z izpostavljenostmi do kreditnih institucij v združenih strukturah kritih obveznic znotraj skupine. Te združene strukture kritih obveznic znotraj skupine ureja člen 9 Direktive (EU) 20../.... [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU].
(8)Člen 129(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 določa, da je treba načela vrednotenja za nepremičnine, s katerimi so zavarovane krite obveznice, iz člena 229(1) navedene uredbe uporabljati za krite obveznice, da bi te izpolnjevale zahteve za ugodnejšo obravnavo. Zahteve glede primernosti sredstev, ki služijo kot zavarovanje za krite obveznice, se nanašajo na splošne lastnosti glede kakovosti, ki zagotavljajo stabilnost kritnega premoženja, zato bi se zanje morala uporabljati Direktiva (EU) 20../... [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU]. V skladu s tem bi se morala navedena direktiva uporabljati tudi za določbe o metodologiji vrednotenja. Regulativni tehnični standardi v skladu s členom 124(4)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013 se zato ne bi smeli uporabljati v zvezi z merilom primernosti za krite obveznice, kakor je določeno v členu 129 navedene uredbe. Zato je treba spremeniti člen 129(3) navedene uredbe.
(9)Omejitve razmerja med vrednostjo kredita in vrednostjo zastavljenih nepremičnin (LTV) so nujen del zagotavljanja kreditne kakovosti kritih obveznic. Člen 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 določa mejne vrednosti LTV za hipoteke in vrednosti plovil, vendar ne navaja, kako naj se te mejne vrednosti uporabljajo, kar lahko privede do negotovosti. Mejne vrednosti LTV bi se morale uporabljati kot nezavezujoče mejne vrednosti kritja, kar pomeni, da sicer ni nobenih omejitev glede velikosti osnovnega kredita, vendar se lahko takšen kredit uporablja kot zavarovanje s premoženjem samo v okviru mejnih vrednosti LTV, ki veljajo za sredstva. Mejne vrednosti LTV v odstotkih določajo delež kredita, ki prispeva k zahtevi glede kritja obveznosti. Zato je primerno določiti, da mejne vrednosti LTV veljajo za del kredita, ki prispeva h kritju kritih obveznic.
(10)Da bi zagotovili večjo jasnost, bi bilo treba tudi določiti, da se mejne vrednosti LTV uporabljajo ves čas do zapadlosti kredita. Dejanski LTV se ne bi smel spremeniti, ampak bi mejna vrednost morala ostati pri 80 % vrednosti nepremičnine za stanovanjske kredite in pri 60 % vrednosti premoženja za komercialne kredite in ladje.
(11)Da bi še dodatno izboljšali kakovost kritih obveznic, ki so deležne ugodnejše kapitalske obravnave, kakor je določeno v členu 129 Uredbe (EU) št. 575/2013, bi za navedeno ugodnejšo obravnavo morala veljati minimalna raven presežnega zavarovanja, tj. raven zavarovanja s premoženjem, ki presega zahteve glede kritja iz člena 15 Direktive (EU) 20../... [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU]. Takšna zahteva je namenjena zniževanju najpomembnejših tveganj, ki nastanejo v primeru insolventnosti ali reševanja izdajatelja.
(12)Ena od zahtev iz člena 129(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 je, da mora kreditna institucija, ki vlaga v krite obveznice, prejeti določene informacije o kritih obveznicah najmanj vsakega pol leta. Zahteve glede preglednosti so nepogrešljivi del kritih obveznic, saj zagotavljajo enotno raven razkritja ter vlagateljem dovoljujejo, da izvedejo potrebno oceno tveganja, kar izboljšuje primerljivost, preglednost in stabilnost trga. Zato je primerno zagotoviti, da se zahteve glede preglednosti uporabljajo za vse krite obveznice, kar je mogoče doseči z določitvijo teh zahtev v Direktivi (EU) 20../... [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU] kot skupnih strukturnih lastnostih kritih obveznic. V skladu s tem bi bilo treba črtati člen 129(7) Uredbe (EU) št. 575/2013.
(13)Krite obveznice so dolgoročni instrumenti financiranja in so zato izdane z rokom zapadlosti več let. Zato je treba zagotoviti, da ne pride do motenj kritih obveznic, izdanih pred 31. decembrom 2007 ali pred [Urad za publikacije: vstavite datum začetka uporabe te uredbe]. Za dosego navedenega cilja bi morale biti krite obveznice, izdane pred 31. decembrom 2007, še naprej izvzete iz zahtev iz Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s primernimi sredstvi, presežnim zavarovanjem in nadomestnimi sredstvi. Poleg tega bi morale biti druge krite obveznice, ki so v skladu s členom 129 Uredbe (EU) št. 575/2013 in so bile izdane pred [Urad za publikacije: vstavite datum začetka uporabe te uredbe], izvzete iz zahtev glede presežnega zavarovanja in nadomestnih sredstev in bi morale biti do svoje zapadlosti še naprej primerne za ugodnejšo obravnavo, kakor je določena v navedeni uredbi.
(14)Ta uredba bi se morala uporabljati v povezavi z [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU]. Da bi se zagotovila usklajena uporaba novega okvira o določitvi strukturnih lastnosti izdaje kritih obveznic in spremenjenih zahtev za ugodnejšo obravnavo, bi bilo treba uporabo te uredbe odložiti, da bi se uskladila z datumom, od katerega morajo države članice začeti uporabljati določbe, s katerimi se navedena direktiva prenaša v nacionalno zakonodajo.
(15)Uredbo (EU) št. 575/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Spremembe Uredbe (EU) št. 575/2013
Uredba (EU) št. 575/2013 se spremeni:
1.člen 129 se spremeni:
(a) odstavek 1 se spremeni:
(i) prvi pododstavek se spremeni:
– uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:
„Da bi bile krite obveznice iz člena 2 Direktive (EU) 20xx/xxxx Evropskega parlamenta in Sveta* [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU], primerne za ugodnejšo obravnavo iz odstavkov 4 in 5, morajo izpolnjevati zahteve iz odstavkov 3, 3a in 3b tega člena in biti zavarovane s katerim koli izmed naslednjih primernih sredstev:
______________________________
* [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) 20xx/xx Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU (UL C […], […], str. […])].“;
― točka (c) se nadomesti z naslednjim:
„(c) izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1 ali stopnji kreditne kakovosti 2, kot je določeno v tem poglavju.“;
― v točki (d) se črta točka (ii);
― v točki (f) se črta točka (ii);
(ii) drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:
„Za namene točke (c) prvega pododstavka izpostavljenosti, ki so nastale s prenosom in upravljanjem plačil dolžnikov iz naslova kreditov, zavarovanih z zastavljenimi nepremičninami nadrejenih enot ali z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ali iztržkov iz unovčenja iz naslova teh kreditov, niso zajete v izračun omejitev iz navedenih točk.“;
(iii) tretji pododstavek se črta;
(b) vstavijo se naslednji odstavki 1a, 1b in 1c:
„1a. Za namene točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 se uporablja naslednje:
(a) za izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1, izpostavljenost ne presega 15 % nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditnih institucij izdajateljic;
(b) za izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 2, izpostavljenost ne presega 10 % skupne izpostavljenosti nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice;
(c) skupna izpostavljenost do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1 ali stopnji kreditne kakovosti 2, ne presega 15 % skupne izpostavljenosti nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice.
Ta odstavek ne velja za uporabo kritih obveznic kot primernega zavarovanja s premoženjem, kot je dovoljena v skladu s členom 9 Direktive (EU) 20xx/xxxx [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU].
1b. Za namene točke (d)(i) prvega pododstavka odstavka 1 se omejitev 80 % nanaša na delež kredita, ki prispeva h kritju obveznosti, povezanih s kritimi obveznicami, in se bo uporabljala ves čas do zapadlosti kredita.
1c. Za namene točke (f)(i) in točke (g) prvega pododstavka odstavka 1 se omejitev 60 % nanaša na delež kredita, ki prispeva h kritju obveznosti, povezanih s kritimi obveznicami, in se bo uporabljala ves čas do zapadlosti kredita.“;
(c) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
„3. Za nepremičnine, s katerimi so v skladu s to uredbo zavarovane krite obveznice, morajo biti izpolnjene zahteve iz člena 208.“;
(d) vstavita se naslednja odstavka 3a in 3b:
„3a. Poleg tega, da so krite obveznice zavarovane s primernimi sredstvi, navedenimi v odstavku 1, za njih velja minimalna raven presežnega zavarovanja v višini 5 %, kot je opredeljena v členu 3(12) Direktive (EU) 20xx/xxx [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU].
Za namene prvega pododstavka je skupni nominalni znesek vseh sredstev v kritnem premoženju vsaj enake vrednosti kot skupni nominalni znesek neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic („nominalno načelo“) in je sestavljen iz primernih sredstev, kot so navedena v odstavku 1.
Za sredstva, ki prispevajo k minimalni ravni presežnega zavarovanja, ne veljajo omejitve glede velikosti izpostavljenosti, kakor so navedene v točkah (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 1, in se ne štejejo v okvir navedenih omejitev.
Pristojni organi, določeni v skladu s členom 18(2) Direktive (EU) 20xx/xxx [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU], se lahko odločijo, da bodo uporabljali nižjo minimalno raven presežnega zavarovanja za krite obveznice, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) izračun presežnega zavarovanja temelji na modelu, ki upošteva dodeljene uteži tveganja sredstev, ali modelu, pri katerem za vrednotenje sredstev velja hipotekarna kreditna vrednost, kakor je opredeljena v členu 4(1)(74);
(b) minimalna raven presežnega zavarovanja ne sme biti nižja od 2 % vrednosti na podlagi nominalnega načela.
3b. Primerna sredstva iz odstavka 1 se lahko ob upoštevanju omejitev glede kreditne kakovosti in velikosti izpostavljenosti, kot so opredeljene v odstavku 1 tega člena, vključijo v kritno premoženje kot nadomestna sredstva, kot so opredeljena v členu 3(11) Direktive (EU) 20xx/xxx [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU], za primarna sredstva, kot so opredeljena v členu 3(10) navedene direktive.“;
(e) odstavka 6 in 7 se nadomestita z naslednjim:
„6. Za krite obveznice, izdane pred 31. decembrom 2007, zahteve iz odstavkov 1, 3, 3a in 3b ne veljajo. Do svoje zapadlosti so primerne za ugodnejšo obravnavo iz odstavkov 4 in 5.
7. Za krite obveznice, izdane pred [Urad za publikacije: vstavite datum začetka uporabe te uredbe o spremembah], zahteve iz odstavkov 3a in 3b ne veljajo. Do svoje zapadlosti so primerne za ugodnejšo obravnavo iz odstavkov 4 in 5.“
(2) v točki (a) člena 416(2) se točka (ii) nadomesti z naslednjim:
„(ii) gre za obveznice iz člena 2 Direktive (EU) 20xx/xxxx [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU], razen tistih iz točke (i) te točke;“;
(3) v členu 425 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Institucije poročajo o svojih likvidnostnih prilivih. Omejeni likvidnostni prilivi so likvidnostni prilivi, omejeni na 75 % likvidnostnih odlivov. Institucije lahko iz te omejitve izvzamejo likvidnostne prilive iz vlog pri drugih institucijah in prilive, ki izpolnjujejo pogoje za obravnave iz člena 113(6) ali (7). Institucije lahko iz te omejitve izvzamejo likvidnostne prilive iz zapadlih denarnih zneskov, ki jih dolgujejo kreditojemalci in vlagatelji v obveznice, povezane s hipotekarnimi krediti, financiranimi z obveznicami, ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo iz člena 129(4), (5) ali (6), ali kritimi obveznicami iz člena 2 Direktive (EU) 20xx/xxxx [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU]. Institucije lahko izvzamejo prilive iz svojih promocijskih pretočnih kreditov. Institucija lahko po predhodni odobritvi pristojnega organa, odgovornega za nadzor na posamični podlagi, v celoti ali delno izključi prilive, kadar je izdajatelj institucija, ki je nadrejena ali podrejena instituciji, ali druga podrejena družba iste nadrejene institucije ali je z zadevno institucijo povezana v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS.“;
(4) v točki (b) člena 427(1) se točka (x) nadomesti z naslednjim:
„(x) obveznosti, ki izhajajo iz izdanih vrednostnih papirjev, ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo iz člena 129(4) ali (5) ali iz člena 2 Direktive (EU) 20xx/xxxx [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU];“;
(5) v točki (h) člena 428(1) se točka (iii) nadomesti z naslednjim:
„(iii) financirani z obveznicami ujemajočih značilnosti (pretočni model), ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo iz člena 129(4) ali (5), ali obveznicami iz člena 2 Direktive (EU) 20xx/xxxx [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU];“;
(6) člen 496 se črta;
(7) v točki 6 Priloge III se točka (c) nadomesti z naslednjim:
„(c) so krite obveznice iz člena 2 Direktive (EU) 20xx/xxxx [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU], razen obveznic iz točke (b) te točke.“.
Člen 2
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od [datum, od katerega morajo države članice začeti uporabljati določbe, ki prenašajo Direktivo (EU).../... o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU v nacionalno zakonodajo].
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik