EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 2.3.2018
COM(2018) 85 final
2018/0040(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 zaradi podaljšanja prehodne uporabe drugih načinov tehnik obdelave podatkov poleg tehnik elektronske obdelave podatkov, določenih v carinskem zakoniku Unije
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Določbe carinskega zakonika Unije 1 (v nadaljnjem besedilu: zakonik) se uporabljajo od 1. maja 2016. Eden glavnih ciljev zakonika je prehod na uporabo izključno elektronskih sistemov pri sodelovanju gospodarskih subjektov in carinskih organov in med carinskimi organi samimi ter konec carinskih postopkov v papirni obliki.
Zakonik določa, da bi bilo treba različne carinske postopke izvajati z elektronskimi sistemi ter da bi bilo treba podrobnosti in načrtovanje za takšne sisteme opredeliti v ločenem delovnem programu. V delovnem programu carinskega zakonika unije 2 je določeno načrtovanje za skupno sedemnajst elektronskih sistemov carinskega zakonika unije, in sicer na podlagi večletnega strateškega načrta za vse projekte elektronskega carinjenja, ki se pripravi in redno posodablja v skladu z Odločbo 3 Evropskega parlamenta in Sveta iz leta 2008. Sistemi se lahko razdelijo na dve kategoriji:
(a)štirinajst vseevropskih sistemov, vključno z nekaterimi sistemi z nacionalnimi komponentami, ki jih razvijajo države članice, ter
(b)tri nacionalne sisteme, ki jih morajo razviti ali posodabljati države članice same.
Člen 278 zakonika določa, da se lahko za carinske postopke še naprej uporabljajo obstoječi sistemi v elektronski in papirni obliki, dokler ne bodo operativni vsi novi elektronski sistemi iz zakonika. Navedeni člen za končni datum, do katerega se lahko najpozneje uporabljajo te prehodne ureditve, določa konec leta 2020. V skladu s tem rokom delovni program določa načrte za postopno dokončanje dela v zvezi z elektronskimi sistemi do leta 2020.
Komisija in države članice so na dobri poti, da bodo pravočasno dokončale večino dela v zvezi z elektronskimi sistemi. V letu 2017 so bili vzpostavljeni trije od sedemnajstih sistemov, poleg tega pa je bila dokončana prva faza drugega sistema. Vse to je bilo izvedeno do predvidenih datumov. Dejansko bo do navedenega datuma dokončanih skoraj 80 odstotkov dela Komisije v zvezi z vseevropskimi sistemi iz delovnega programa. Vendar so zadnje faze razvoja sistemov informacijske tehnologije pogosto najdaljše, zato bo sicer večina sistemov dokončanih do leta 2020, nekaj pa le delno. Komisijo in države članice pri vzpostavitvi teh sedemnajstih elektronskih sistemov čaka veliko izzivov. Ti izzivi, ki jih je bilo v času, ko je bil določen rok, nemogoče napovedati, vključujejo naslednje:
·Neizogibna zamuda pri dokončanju zasnove elektronskih sistemov. Pri določitvi roka, tj. leta 2020, se je pričakovalo, da bodo pravila o dopolnitvi in izvajanju carinskega zakonika Unije (delegirana uredba 4 carinskega zakonika Unije, izvedbena uredba 5 carinskega zakonika Unije in prehodna delegirana uredba 6 carinskega zakonika Unije) sprejeta kmalu po sprejetju carinskega zakonika Unije v letu 2013, da bi bilo mogoče njihove določbe upoštevati pri razvoju sistemov informacijske tehnologije. Vendar so nato razprave trajale bistveno dlje od pričakovanega, akti pa so bili v končni obliki sprejeti šele konec leta 2015 / v začetku leta 2016. Ta zamuda je posledično povzročila zamudo pri pripravi funkcionalnih in tehničnih specifikacij za veliko elektronskih sistemov.
·Ogromno dela z medsebojnim povezovanjem sedemnajstih elektronskih sistemov po vsej EU in posebna zapletenost nekaterih elektronskih sistemov. To je postalo jasno šele, ko so se začela dela v zvezi s funkcionalnimi in tehničnimi specifikacijami za te sisteme. Komisija in države članice so po delu v zvezi s specifikacijami pridobile celovit pregled nad stanjem, na podlagi česar so sklenile, da bo treba v nekaterih primerih spremeniti ciljni datum za dokončanje sistemov. To velja zlasti za tiste elektronske sisteme, za katere bodo specifikacije končane šele leta 2018.
·Težave glede usklajenosti podatkov. Od sprejetja delegirane in izvedbene uredbe potekajo tudi intenzivna dela v zvezi z usklajevanjem podatkov, ki jih zagotavljajo gospodarski subjekti. Ta element je ključen za interoperabilnost različnih elektronskih sistemov carinskega zakonika Unije, za usklajeno uporabo pravnih pravil in za sodelovanje z drugimi javnimi službami, ki delujejo na meji. Usklajevanje podatkov v skladu z mednarodnimi modeli podatkov, kakršnega uporablja Svetovna carinska organizacija, zagotavlja tudi boljše povezave s sistemi informacijskih tehnologij tretjih držav in zato zelo olajšuje trgovino. Vendar to delo pri popolnem reprogramiranju nekaterih obstoječih elektronskih sistemov zahteva precej večji časovni in finančni vložek od pričakovanega.
·Določitev zaporedja. Pri načrtovanju realističnih rokov in stroškov je treba pozorno spremljati vpliv predlaganih elektronskih sprememb na carinski in trgovinski ekosistem. Ker so elektronski sistemi tesno medsebojno povezani, je pomembno, da se uvedejo v pravilnem vrstnem redu (razvrščanje v zaporedje), da se zagotovi upoštevanje medsebojne odvisnosti ter da se spremembe za upravne organe in trgovino uvajajo strukturirano in skladno.
Zaradi vseh teh razlogov je bilo treba za dokončanje dela v celoti v zvezi z nekaterimi sistemi določiti poznejši datum (najpozneje leta 2025). S tem ciljnim datumom se bosta zagotovili nemotena vzpostavitev večine sistemov do leta 2020 in poznejša vzpostavitev preostalih sistemov v pravilnem zaporedju, in sicer po datumih med letoma 2021 in 2025. Polovica sistemov, katerih vzpostavitev bo odložena, že obstaja in se zgolj posodablja v okviru carinskega zakonika Unije, druga polovica sistemov pa obsega nove sisteme.
Sistemi, ki bodo odloženi, so:
·posodobitve, pri katerih je glavni tehnični izziv usklajevanje podatkov, tj. posodobitve sistema nadzora uvoza, novega računalniškega tranzitnega sistema, avtomatiziranega izvoznega sistema in nacionalnega sistema izvoza (vključno z izvozno komponento nacionalnega sistema posebnih postopkov); ter
·trije novi sistemi, ki so zasnovani za uporabo inovativnih elementov zakonika, tj. centralizirano carinjenje za uvoz, dokazilo o statusu Unije in upravljanje zavarovanj.
Odlog najpoznejšega datuma vzpostavitve teh elektronskih sistemov na leto 2025 je v nasprotju s členom 278 zakonika, ki uporabo drugih načinov izmenjave in shranjevanja informacij, poleg načrtovanih elektronskih sistemov, dovoljuje le do leta 2020. Zato je treba rok iz člena 278 za odložene sisteme podaljšati. Poleg tega je treba ukrepati hitro, da se zagotovi pravna varnost; podjetja in carinske uprave bi imele resne težave, če do leta 2020 nekateri elektronski sistemi ne bi bili vzpostavljeni, hkrati pa bi zakonodaja prepovedovala nadaljnjo prehodno uporabo alternativnih ureditev.
Ker potrebujejo države članice in podjetja v povprečju dve leti, da sprejmejo ureditev za vsak elektronski sistem, mora Komisija do leta 2018 zagotoviti gotovost glede spremenjenega načrtovanja za nekatere sisteme in s tem povezanega podaljšanja uporabe prehodnih ureditev po letu 2020 do leta 2025.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Sprememba člena 278 zakonika je v skladu s koledarjem za načrtovanje na področju informacijske tehnologije iz večletnega strateškega načrta, delovni program za zakonik pa bo na tej podlagi kmalu posodobljen z novim izvedbenim sklepom Komisije.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Pravna podlaga sta člena 33 in 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) (carinsko sodelovanje in skupna trgovinska politika).
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Predlog je v izključni pristojnosti EU v skladu s členom 3(1)(e) PDEU. •Sorazmernost
Predlog ne pomeni novega razvoja politike v primerjavi z zakonodajnim aktom, ki ga spreminja; spreminja samo eno določbo navedenega zakonodajnega akta, da se podaljša rok za uporabo prehodnih ukrepov v zvezi z majhnim številom carinskih postopkov in tako zagotovi boljše izvajanje obstoječe izbire politike (postopni prehod na elektronsko okolje). Ker je zakonik pravni akt EU, se lahko spremeni le z enakovrednim pravnim aktom. Države članice na tem področju ne morejo delovati posamezno.
•Izbira instrumenta
Komisija predlaga, da se navedena težava reši s spremembo člena 278 zakonika, da bi se lahko prehodne ureditve za izmenjavo in shranjevanje carinskih informacij (tj. obstoječi sistemi v elektronski in papirni obliki) še naprej uporabljale po letu 2020 za carinske postopke, za katere so predvideni elektronski sistemi, ki ne bodo vzpostavljeni do leta 2020.
Predlagana sprememba ohranja rok iz člena 278, tj. leto 2020, vendar hkrati določa podaljšanje roka na leto 2025 v zvezi s carinskimi postopki, za katere so predvideni navedeni elektronski sistemi, ki do leta 2020 ne bodo začeli delovati.
3.POSVETOVANJA Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA
Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
Komisija se je obširno posvetovala z državami članicami in prisluhnila njihovim pomislekom glede potrebe po bolj realističnem časovnem razporedu za razvoj elektronskih sistemov carinskega zakonika Unije ter glede s tem povezane potrebe po nadaljnji uporabi prehodnih ureditev za izmenjavo in shranjevanje carinskih informacij po trenutno določenem roku, tj. letu 2020. Ta vprašanja so bila obravnavana v nekaterih pisnih in dvostranskih posvetovanjih, poleg tega pa so o njih potekale podrobne razprave na sestankih Komisije z državami članicami 31. marca 2017 ter 29.–30. junija 2017. Komisija je državam članicam tudi poslala podroben vprašalnik, da bi pridobila informacije o njihovih željah glede sistemov, ki bi jih bilo morda treba odložiti. Predlagani novi rok in nov časovni razpored vzpostavljanja elektronskih sistemov upošteva odgovore držav članic na navedeni vprašalnik.
Komisija se je na plenarnih srečanjih 27. aprila 2017 in 12. julija 2017 v okviru foruma strokovne skupine, v kateri so zbrani predstavniki različnih trgovinskih združenj, tj. Kontaktne skupine za trgovino , posvetovala tudi s trgovinskimi predstavniki. Podjetja potrebujejo realistične časovne razporede in se strinjajo, da je treba podaljšati rok za uporabo prehodnih ureditev za izmenjavo in shranjevanje carinskih informacij za elektronske sisteme, ki bodo vzpostavljeni šele po letu 2020.
Ocena učinka
Za to pobudo ocena učinka ni potrebna, ker ne gre za izbiro politike. Pobuda preprosto predlaga podaljšanje uporabe prehodnih ureditev, ki so že določene v carinskem zakoniku Unije, za dodatno obdobje. S tem podaljšanjem se bo dejansko zagotovilo bolj nemoteno in manj moteče izvajanje izbire politike iz kodeksa, katere cilja sta postopni prehod na uporabo izključno elektronskih sistemov pri sodelovanju gospodarskih subjektov in carinskih organov in med carinskimi organi samimi ter konec carinskih postopkov v papirni obliki.
Komisija je sprejela poročilo 7 o dosedanjem izvajanju in učinku carinskega zakonika Unije, vključno z elektronskimi sistemi, v katerem je več podrobnosti o razlogih za zamudo pri vzpostavitvi nekaterih elektronskih sistemov.
Ustreznost in poenostavitev ureditve
Cilj zakonika je, da se zagotovi prehod na elektronsko okolje v celoti za vse carinske postopke, da se zagotovi okvir za carino EU, ki je prilagojen sodobnim trgovinskim razmeram, ter se tako izboljša konkurenčnost evropskih podjetij, obenem pa tudi zaščita finančnih in gospodarskih interesov Unije in držav članic ter zagotovi večja varnost in zaščita potrošnikov EU. Vendar rok za vzpostavitev vseh sedemnajstih zadevnih elektronskih sistemov do leta 2020 za vse akterje, tj. države članice, Komisijo in poslovno skupnost, pomeni precejšen pritisk. Predlagana zamuda pri vzpostavitvi majhnega števila sistemov bo pripomogla k osredotočanju na učinkovito vzpostavitev drugih sistemov do leta 2020. Poleg tega je mogoče odlog vključiti v trenutno spremembo pravnega okvira, da se omogoči nadaljnja prehodna uporaba obstoječih ureditev po letu 2020 v zvezi s carinskimi zadevami, ki jih obravnavajo odloženi elektronski sistemi. Dejansko te obstoječe ureditve v nekaterih primerih že vključujejo elektronske sisteme in določbe zakonika določajo le njihovo posodobitev. Zato ta odlog roka za vzpostavitev nekaterih sistemov informacijske tehnologije ne bo ogrozil izpolnjevanja ciljev carinskega zakonika Unije.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Možnost uporabe alternativnih načinov za izmenjavo in shranjevanje carinskih informacij v primeru nekaterih elektronskih sistemov iz carinskega zakonika Unije kratkoročno nima proračunskih posledic. Ta pobuda zagotavlja pravno varnostno mrežo za majhno število elektronskih sistemov, ki bodo vzpostavljeni po letu 2020, s čimer omogoča, da se pozornost v naslednjih dveh letih v celoti preusmeri na prizadevanja, da se do leta 2020 dokonča večina sistemov. S tem prispeva k doseganju ciljev carinskega zakonika Unije, vključno s ciljem boljšega zagotavljanja zaščite finančnih sredstev EU.
Financiranje bo potrebno v okviru naslednje generacije programov financiranja EU na področju carine za obdobje po letu 2020, da se omogoči nadaljnje delo v zvezi z razvojem elektronskih sistemov iz carinskega zakonika Unije do leta 2025.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Komisija bo do leta 2021 izvedla vmesno oceno pravnega okvira carinskega zakonika Unije in elektronskih sistemov, ki bodo vzpostavljeni do navedenega datuma. Obsežnejše preverjanje ustreznosti bo začela po letu 2025, ko bodo vzpostavljeni vsi elektronski sistemi, da bi ugotovila, ali v zakoniku obstajajo vrzeli ali napake, ki bi jih bilo treba obravnavati v bolj celovitem predlogu spremembe.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Komisija v skladu z zakonodajnim pristopom, uporabljenim za sedanje besedilo člena 278 in zakonik v celoti, predlaga, da spremenjeni člen 278 ne navede odloženih elektronskih sistemov. Namesto tega se bo sprememba sklicevala na skupine zakonodajnih določb, za uporabo katerih so bili zasnovani zadevni elektronski sistemi, in sicer:
·upravljanje zavarovanj je elektronski sistem, zasnovan za uporabo členov 89 do 98 zakonika (zavarovanje morebitnega ali obstoječega carinskega dolga);
·sistem nadzora uvoza je elektronski sistem, zasnovan za uporabo členov 127 do 130 zakonika (vstopna skupna deklaracija);
·dokazilo o statusu Unije je elektronski sistem, zasnovan za uporabo členov 153 do 155 zakonika (carinski status blaga);
·centralizirano carinjenje za uvoz je elektronski sistem, zasnovan za uporabo člena 179 zakonika;
·novi računalniški tranzitni sistem je elektronski sistem, zasnovan za uporabo členov 210(a) in 215(2), členov 226 do 230 in 233 do 234 zakonika (tranzit) ter
·avtomatizirani izvozni sistem in posodobitev nacionalnega sistema izvoza (ki vključuje tudi izvozno komponento nacionalnega sistema posebnih postopkov) sta elektronska sistema, zasnovana za uporabo odstavka (d) člena 210, člena 215(1) ter členov 263, 264, 267, 269 do 272, 274 in 275 zakonika (kakor se uporabljajo za blago, izneseno s carinskega območja Unije).
Avtomatizirani izvozni sistem je zasnovan tudi za uporabo centraliziranega carinjenja za izvoz (člen 179 zakonika), vendar če bosta oba sistema, tj. centralizirano carinjenje in avtomatizirani izvozni sistem, vzpostavljena po letu 2020, povezave med členom 179 in avtomatiziranim izvoznim sistemom v predlaganem novem odstavku člena 278 zakonika ni treba izrecno omeniti.
Če bo spremenjeno besedilo sprejeto, bo omogočilo nemoten prehod z obstoječih sistemov, ki se izvajajo predvsem v papirni obliki, na novo elektronsko okolje, določeno v zakoniku. Prehodne ureditve za vsak nedokončani elektronski sistem, ki bi se posledično še naprej uporabljale za odložene sisteme, so podrobno opisane v prehodni delegirani uredbi carinskega zakonika Unije. Pravna posledica spremembe člena 278 zakonika v smislu, kakor je opisano zgoraj, bi bila, da se bodo nekateri od teh prehodnih ukrepov uporabljali za daljše obdobje. Najpomembnejši takšni ukrepi so:
·elektronski sistemi, ki obravnavajo vstopne skupne deklaracije, tranzitni postopek in nadzor izvoza, bi se še naprej uporabljali v obstoječih različicah sistema nadzora uvoza, novega računalniškega tranzitnega sistema in sistema nadzora izvoza,
·carinski organi bi obrazec T2L v papirni obliki še naprej potrjevali kot dokazilo o statusu Unije,
·namesto Priloge B delegirane uredbe bi veljavne zahteve glede podatkov za deklaracije in obvestila v navedenih sistemih informacijske tehnologije, ki bodo vzpostavljeni po letu 2020, določala Priloga 9 prehodne delegirane uredbe,
·še naprej bi se uporabljali obstoječi postopki tranzita Unije v papirni obliki za blago, ki se prevaža po železnici, zraku ali morju,
·za obveščanje o izstopu blaga s carinskega območja bi se lahko še naprej uporabljali dokumenti v papirni obliki,
·čeprav bi morale države članice, ki so udeležene pri postopkih v zvezi z dovoljenji za centralizirano carinjenje, sodelovati, bi imele pravico takšno dovoljenje zavrniti, kadar bi njegova odobritev pomenila nesorazmerno upravno breme, ter
·informacije o zavarovanjih, ki se uporabljajo v več državah članicah za druge namene kakor za tranzit, bi morale države članice izmenjevati po elektronski pošti in jih shranjevati v svojih nacionalnih sistemih.
2018/0040 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 zaradi podaljšanja prehodne uporabe drugih načinov tehnik obdelave podatkov poleg tehnik elektronske obdelave podatkov, določenih v carinskem zakoniku Unije
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 33 in 207 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)V skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije 8 (v nadaljnjem besedilu: zakonik) je treba vso izmenjavo informacij med carinskimi organi ter med gospodarskimi subjekti in carinskimi organi in shranjevanje takšnih informacij izvajati z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov.
(2)Vendar zakonik v prehodnem obdobju poleg tehnik elektronske obdelave podatkov omogoča tudi uporabo drugih načinov izmenjave in shranjevanja informacij, če elektronski sistemi, ki so potrebni za uporabo določb zakonika, še niso operativni, vendar najdlje do 31. decembra 2020.
(3)V skladu z zakonikom morajo države članice sodelovati s Komisijo pri razvoju, vzdrževanju in uporabi elektronskih sistemov za izmenjavo in shranjevanje carinskih informacij, Komisija pa mora pripraviti delovni program v zvezi z razvojem in uporabo teh elektronskih sistemov.
(4)Delovni program je opredeljen v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2016/578 9 . Vsebuje seznam sedemnajstih elektronskih sistemov, ki jih morajo za uporabo zakonika razviti bodisi države članice same (kadar gre za sisteme, ki se upravljajo na nacionalni ravni, t. i. nacionalni sistemi) bodisi države članice in Komisija v tesnem sodelovanju (kadar gre za sisteme, ki zajemajo celotno Unijo, pri čemer so lahko nekateri sestavljeni tako iz komponent, ki zajemajo celotno Unijo, kot tudi iz nacionalnih komponent – t. i. vseevropski sistemi).
(5)Delovni program določa časovni razpored za vzpostavitev teh nacionalnih in vseevropskih sistemov.
(6)Pri vzpostavitvi vseh potrebnih elektronskih sistemov do leta 2020 je pred Komisijo in državami članicami veliko izzivov. Prvič, za usklajevanje podatkovnih elementov na podlagi mednarodno sprejetih modelov podatkov, kakor je zahtevano v zakoniku, so v nekaterih primerih potrebni popolno reprogramiranje obstoječih elektronskih sistemov ter naložbe tako s finančnega kot tudi časovnega vidika, ki so večje, kakor se je predvidevalo ob sprejetju zakonika. Drugič, ker so elektronski sistemi tesno medsebojno povezani, je pomembno, da se uvedejo v pravilnem vrstnem redu. Zamuda pri razvoju enega sistema bo zato neizogibno povzročila zamudo pri razvoju drugih. Tretjič, zakonik (vključno s končnim datumom za prehodne ukrepe, tj. 31. decembrom 2020) je bil sprejet leta 2013, pravila o njegovi dopolnitvi in izvajanju, tj. Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 10 , Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 11 in Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/341 12 , pa šele v letih 2015 in 2016. Razprave o teh pravilih so potekale veliko dlje, kot se je pričakovalo, zaradi česar je prišlo do zamude pri določanju funkcionalnih in tehničnih specifikacij, ki so potrebne za razvoj elektronskih sistemov.
(7)Pokazalo se je, da bo do leta 2020 vzpostavljena večina sistemov, drugi pa le delno.
(8)Komisija zato po posvetovanju z državami članicami in gospodarskimi subjekti predlaga, naj se po 31. decembru 2020 nadaljuje delo v zvezi z dvema skupinama sistemov. Prva skupina obsega obstoječe elektronske sisteme, ki jih je treba posodobiti, da se upoštevajo nekatere zahteve zakonika, kot je uskladitev zahtev o podatkih, ki jih je treba vnesti v sistem. To skupino sestavljajo trije vseevropski sistemi (sistem, ki obravnava vstopne skupne deklaracije, sistem, ki obravnava zunanji in notranji tranzit, in sistem, ki obravnava blago, izneseno s carinskega območja Unije) ter nacionalni sistem izvoza (vključno z izvozno komponento nacionalnega sistema posebnih postopkov). Drugo skupino sestavljajo trije novi vseevropski elektronski sistemi (sistemi v zvezi z zavarovanji morebitnega ali obstoječega carinskega dolga, carinskim statusom blaga in centraliziranim carinjenjem). Komisija je v sodelovanju z državami članicami pripravila podroben časovni razpored za vzpostavitev teh sistemov v obdobju do konca leta 2025.
(9)V skladu z novim načrtovanjem za razvoj elektronskih sistemov bi bilo treba tudi obdobje, določeno v zakoniku, v katerem se lahko v predhodnem obdobju poleg tehnik elektronske obdelave podatkov iz člena 6(1) zakonika uporabljajo tudi drugi načini izmenjave in shranjevanja informacij, v zvezi s tema dvema skupinama elektronskih sistemov podaljšati do leta 2025.
(10)V zvezi z drugimi sistemi, ki jih je treba vzpostaviti za namene izvajanja zakonika, bi se moral še naprej uporabljati splošni končni datum 31. decembra 2020, do katerega se lahko poleg tehnik elektronske obdelave podatkov iz člena 6(1) zakonika uporabljajo tudi drugi načini izmenjave in shranjevanja informacij.
(11)Zakonik bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EU) št. 952/2013 se spremeni:
(1)člen 278 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 278
Prehodni ukrepi
1.V prehodnem obdobju, vendar najdlje do 31. decembra 2020, se lahko poleg tehnik elektronske obdelave podatkov iz člena 6(1) uporabljajo tudi drugi načini izmenjave in shranjevanja informacij, če elektronski sistemi, ki so potrebni za uporabo določb Zakonika, razen tistih iz odstavka 2, še niso operativni.
2.V prehodnem obdobju, vendar najdlje do 31. decembra 2025, se lahko poleg tehnik elektronske obdelave podatkov iz člena 6(1) uporabljajo tudi drugi načini obdelave podatkov, če elektronski sistemi, ki so potrebni za uporabo naslednjih določb Zakonika, še niso operativni:
(a)določbe o zavarovanjih morebitnega ali obstoječega carinskega dolga iz členov 89 do 98;
(b)določbe o vstopnih skupnih deklaracijah iz členov 127 do 130;
(c)določbe o carinskem statusu blaga iz členov 153 do 155;
(d)določbe o centraliziranem carinjenju iz člena 179;
(e)določbe o tranzitu iz členov 210(a) in 215(2), členov 226 do 230 in 233 do 234 ter
(f)določbe o blagu, iznesenem s carinskega območja Unije, iz členov 210(d) in 215(1), členov 263 do 264, 267, 269 do 272 in 274 do 275.“;
(2)V členu 279 se besedilo „v primeru iz“ nadomesti z besedilom „v primerih iz“.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik