Mnenje Evropskega odbora regij – Makroregionalne strategije na primeru Podonavja: okvir za spodbujanje nadnacionalnih grozdov

(2019/C 404/01)

Poročevalec	:	Dainis TURLAIS (LV/ALDE), član mestnega sveta Rige
Referenčni dokument	:	Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju makroregionalnih strategij EU COM(2019) 21 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

1.

z zadovoljstvom sprejema zaprosilo, ki ga je prejel od romunskega predsedstva Sveta za pripravo mnenja o konkurenčnosti in industrijski politiki Evropske unije, katere cilj je med drugim razvoj nadnacionalnih grozdov za boljšo gospodarsko konvergenco na makroregionalni ravni (kot na primer v Podonavju);

2.

pozdravlja drugo poročilo Evropske komisije o izvajanju makroregionalnih strategij EU (1), v katerem je ocenila izvajanje štirih makroregionalnih strategij za spodbujanje gospodarskega razvoja in preučila nadaljnji razvoj teh strategij z vidika možnega proračunskega okvira EU po letu 2020. Posamezne makroregionalne strategije so podrobno ocenjene v delovnem dokumentu služb Komisije (2), ki dopolnjuje sporočilo;

3.

z zadovoljstvom ugotavlja, da Evropska komisija v poročilu navaja konkretne uspehe na področjih okolja in podnebnih sprememb ter raziskav, inovacij, gospodarskega razvoja in povezljivosti. Hkrati Komisija upravičeno opozarja na probleme, s katerimi se soočajo pristojni za izvajanje makroregionalnih strategij: različne upravne zmogljivosti, stopnja gospodarskega razvoja ter težave z upravljanjem na več ravneh in pridobivanjem kapitala;

4.

pozdravlja sklepe Sveta Evropske unije z dne 21. maja 2019 o izvajanju makroregionalnih strategij EU (3), v katerih ta poziva sodelujoče države, naj prevzamejo večjo odgovornost in zagotovijo politično podporo na nacionalni ravni, obenem pa spodbujajo vključevanje lokalnih in regionalnih deležnikov, ter poudarja, da je treba makroregionalne strategije še naprej uporabljati kot strateški okvir, ki spodbuja bolj usklajeno in sinergijsko izvajanje politik, programov in skladov EU;

5.

poudarja, da za upravljanje na več ravneh ni pomembno zgolj usklajevanje na makroregionalni in nacionalni ravni. Še pomembnejša je neposredna udeležba predstavnikov mest in regij;

6.

znova poudarja, da makroregionalne strategije izhajajo iz resnične in globoke evropske vizije (4), in pozdravlja navedbo Komisije v poročilu, da makroregionalne strategije ponujajo velik potencial ter edinstveno in inovativno prispevajo k sodelovanju znotraj EU in s sosednjimi državami. Vendar pa Odbor opozarja, da potrebuje EU čezmejno vizijo teritorialnega razvoja (5);

7.

poudarja, da še vedno nismo dosegli ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, ki je kot cilj določena v Lizbonski pogodbi. Gospodarska rast in blaginja, ki jo ta prinaša za državljane, sta resnična moč EU. Makroregionalne strategije lahko z izkoriščanjem potenciala vseh ravni upravljanja v EU za spodbujanje gospodarske rasti bistveno prispevajo k temu, da se v primernem času izenači življenjski standard ljudi, ki živijo na sosednjih območjih, in s tem tudi uspešno prispevajo h kohezijskemu cilju iz Pogodbe EU. Izboljšanje blaginje državljanov mora biti v središču vseh strateških dokumentov;

8.

znova opozarja, da so se makroregionalne strategije razvile v izjemen instrument usklajevanja na teritorialni ravni, ki izhaja od spodaj navzgor in omogoča „učinkovitejši izkoristek skupnega potenciala makroregij“ (6). Ponujajo možnosti za resnično upravljanje na več ravneh brez dodatne birokracije in hkrati zmanjšujejo vrzel med evropsko in lokalno politiko, s tem ko neposredno vključujejo predstavnike mest in regij;

9.

pozdravlja delo Komisije na področju politike grozdov ter poziva k veliko tesnejši povezavi te politike z makroregionalnimi strategijami. To bi prispevalo h gospodarski rasti in uresničevanju kohezijskih ciljev, saj je najpomembnejši motiv navedene politike krepitev regionalnih konkurenčnih prednosti. Grozdi so že pomembno in zelo pozitivno prispevali k izvajanju makroregionalnih strategij. Tako na primer projekt DanuBioValNet (7) v Podonavju ustvarja nove vrednostne verige za proizvode na biološki osnovi. Makroregionalne strategije spodbujajo ustanavljanje grozdov, vendar njihovih dejavnosti nikakor ne omejujejo na svoje geografsko območje;

10.

opozarja na svoje mnenje Izvajanje makroregionalnih strategij (8), v katerem podpira načelo „trikratnega da“ za izboljšanje delovanja makroregionalnih strategij: „OR pravi da, potrebne so boljše sinergije z instrumenti financiranja, da, sedanje strukture je treba bolje umestiti v makroregionalne strategije in da, veljavna pravila je treba bolje izvajati.“ Odbor obžaluje, da Evropska komisija tega predloga ni upoštevala;

11.

se v celoti strinja s stališčem italijanskega predsedstva glede strategije EU za alpsko regijo, da bi vključitev makroregionalnih strategij EU v pravni okvir kohezijske politike v obdobju 2021–2027 prineslo koristi za vse, saj bi okrepilo te strategije in pripomoglo k izboljšanju teritorialne kohezije Unije;

12.

izraža odprtost pobudi za novo makroregionalno strategijo, ki jo je skupaj pripravilo in jo podpira več držav članic in regij, s katero naj bi se v opredeljenem geografskem prostoru spoprijeli s skupnimi izzivi. Pri oceni priprave nove makroregionalne strategije je treba zagotoviti, da ta ne bo otežila sposobnosti delovanja že sprejetih makroregionalnih strategij;

13.

podpira pobudo za pripravo strategije EU za karpatsko regijo, ki bi tvorila stalen okvir za sodelovanje med državami, regijami in skupnostmi Karpatov. Priprava strateškega dokumenta za karpatsko regijo bo po eni strani omogočila osredotočanje na probleme te makroregije po drugi pa oblikovanje priložnosti za posebne potenciale na področju kulture in okolja v karpatskih državah. Pri tem je treba poudariti sodelovanje mnogih akterjev, ki zastopajo tako lokalno in regionalno raven kot tudi nacionalno in evropsko, v pripravi te strategije, ki se med drugim odraža v dejavnostih medregionalne skupine za karpatsko regijo, ki deluje v Odboru regij;

14.

podpira razmišljanje atlantskih regij in držav, ki sedaj sodelujejo v strategiji atlantskega morskega bazena, da bi to sodelovanje nadgradile s pripravo makroregionalne strategije, ki bi temeljila na sodelovanju, ki že desetletja poteka med atlantskimi partnerji. Makroregionalna strategija za atlantski prostor bi dopolnjevala sedanjo pomorsko strategijo, ki bi ji dala politično razsežnost in upravljanje na več ravneh, ki bi lahko vključevalo tretje države in regije. Njeno področje delovanja bi razširila na teritorialna vprašanja in spodbudila večjo usklajenost tematskih prednostnih nalog in obstoječih instrumentov financiranja. V središču makroregionalne strategije bi bila področje pomorstva, na primer morska energija, opredeljena kot prednostna naloga za atlantske partnerje, in druga ključna področja, kot sta zaposlovanje in izobraževanje;

Financiranje in upravljanje

15.

poudarja, da je treba makroregionalne strategije še bolje povezati s sektorskimi strategijami EU, kot so Obzorje 2020, Erasmus+, Ustvarjalna Evropa, Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), LIFE, Instrument za povezovanje Evrope in Evropski sklad za strateške naložbe, da se ustvarijo sinergije za skupno reševanje nujnih problemov;

16.

odobrava prizadevanja Evropske komisije, da z zakonodajnim predlogom o evropskem teritorialnem sodelovanju (9) poskrbi za boljše sinergije z Evropskim skladom za regionalni razvoj; pri tem ugotavlja, da se prilagoditve nanašajo le na zelo majhen del finančnih sredstev EU;

17.

se strinja s priporočilom Komisije, da se z usklajevanjem dejavnosti pristojnih organov za načrtovanje politike in ključnih izvajalcev makroregionalnih strategij pred sklenitvijo sporazuma o partnerstvu bolje uskladijo navedene prednostne naloge makroregionalnih strategij in skladi EU. Države in regije, ki sodelujejo pri izvajanju makroregionalnih strategij, se morajo skupaj in v okviru pristopa od spodaj navzgor dogovoriti o prednostnih nalogah teh strategij;

18.

poziva Komisijo, naj usklajevanje zagotavlja ne le v državah članicah in med njimi, temveč tudi na tretji, evropski ravni. Makroregionalne strategije se nanašajo na številna področja politike in se razvijajo ločeno od politike EU o teritorialnem sodelovanju. Politične strategije za financiranje na makroregionalni ravni tako med seboj niso povezane. Da bi zagotovili resničen pristop na več ravneh, bi moralo izvajanje makroregionalnih strategij soditi v neposredno pristojnost Komisije, pri čemer je treba poskrbeti za to, da se delo različnih generalnih direktoratov Komisije vključi v posamezne makroregionalne strategije;

19.

meni, da je mreža nacionalnih organov, ki v regiji Baltskega morja od leta 2016 upravlja s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj, dober primer usklajevanja od spodaj navzgor, ki bi se lahko spodbujal v drugih sektorskih politikah in na drugih geografskih območjih;

20.

se v celoti strinja z Evropsko komisijo, da je uspešno izvajanje makroregionalnih strategij odvisno od zavzetosti držav članic in regij. Če države članice in regije ne bodo prejele potrebnih finančnih in človeških virov, ne bo mogoče izkoristiti potenciala teh strategij in jih ne bo mogoče učinkovito izvajati;

21.

poudarja, da makroregionalne strategije prispevajo k usklajevanju dejavnosti in strokovnega znanja obstoječih struktur ter učinkovitejši porabi razpoložljivih finančnih sredstev in da so na ta način dokazale svoj pomen pri spodbujanju in razvoju načela upravljanja na več ravneh pri izvajanju projektov EU;

Izstop Združenega kraljestva iz EU

22.

poudarja – zlasti v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz EU – svoje stališče, da lahko makroregionalne strategije spodbujajo celostni razvoj tudi preko meja EU; zato predlaga, da se preuči, kako lahko makroregionalne strategije prispevajo k oblikovanju prihodnjih odnosov med Združenim kraljestvom in EU, ter obe strani poziva, naj v nadaljnjo razpravo o tej temi tesno vključijo lokalne in regionalne oblasti;

23.

poudarja, da OR makroregionalne strategije, v katerih bi lahko sodelovali Združeno kraljestvo in regije EU, priznava kot pomemben instrument, ki bi v prihodnosti zagotavljal trajnostno skupno načrtovanje programov, usklajevanje in sodelovanje med mesti in regijami Združenega kraljestva in EU. OR poziva, naj se v razvoj tega sodelovanja dejavno vključijo mesta in regije;

Grozdi

24.

poudarja, da so v svetu, kjer svetovna konkurenčnost ne pomeni več zgolj konkurenčnosti med podjetji, temveč tudi med regijami, grozdi kot centri odličnosti izjemno pomembni za blaginjo v regijah, konkurenčnost in gospodarski razvoj ter tako prispevajo k teritorialni koheziji;

25.

poudarja, da so grozdi pomembna gonila inovacij, saj so zanimivi tako za vlagatelje kot inovatorje ter povezujejo podjetja, lokalne organe, raziskovalne inštitute in izobraževalne ustanove; poudarja, da je izjemno pomembno, da se grozdi vključijo v razvoj strategij pametne specializacije, zlasti v tematske platforme S3, ki jih podpira Evropska komisija. V okviru makroregionalnih strategij se lahko naravno spodbuja pristop, ki temelji na grozdih; poudarja, da je pomembna učinkovita uskladitev strategij pametne specializacije ter regionalnih in nacionalnih politik, da se z močnejšo prisotnostjo grozdov in boljšim dostopom do virov financiranja spodbujata učinkovito medregionalno sodelovanje in s tem tudi dodana vrednost makroregionalnih strategij z vidika usklajenega razvoja zadevnih območij; poudarja, da je treba zagotavljati vzdržne oblike financiranja, da se okrepijo pobude grozdov pri izvajanju strategij pametne specializacije v okviru medregionalnega in nadnacionalnega sodelovanja;

26.

poudarja, da je sodelovanje med grozdi obetaven instrument za krepitev inovacijske zmogljivosti regij, zato se organizacije, ki združujejo grozde, ne bi smele omejiti na čezmejno ali regionalno sodelovanje v Evropi, temveč se usmeriti v sodelovanje na svetovni ravni s ciljem oblikovanja grozdov na svetovni ravni. Makroregionalne strategije med regijami EU, državami članicami in potencialno tretjimi državami so lahko ustrezen okvir za tovrstno sodelovanje;

27.

znova opozarja na sklepe Sveta Evropske unije z dne 12. marca 2018, v katerih se poziva k nadaljnjemu razvoju evropske politike grozdov, da bi na podlagi načel pametne specializacije regionalne grozde povezali v mreže in jih razvili v vseevropske grozde svetovnega merila, da bi tako podprli nastanek novih vrednostnih verig v vsej Evropi. Zato bi bilo treba v naslednjem proračunu Interreg zagotoviti sredstva za financiranje sodelovanja na področju pametne specializacije v celotni EU;

28.

pozdravlja sklepe Sveta Evropske unije z dne 21. maja 2019 o izvajanju makroregionalnih strategij EU (10), v katerih ta poziva k izkoriščanju povezav med strategijami pametne specializacije in grozdi, da bi v okviru makroregionalnih strategij bolje povezali ekosisteme ter industrijske in inovacijske politike;

29.

zato poziva Evropsko komisijo, naj pripravi ukrepe za nadaljnje spodbujanje dela grozdov in njihovega sodelovanja, zlasti za krepitev njihove regionalne razsežnosti; poleg tega bi morali s teritorialnim in regionalnim pristopom poskrbeti za večjo skladnost in sinergije v politiki grozdov;

30.

meni, da makroregionalne strategije lahko prispevajo k okolju, kjer lahko uspevajo grozdi. Tako lahko javne uprave, zlasti lokalne in regionalne oblasti, univerze, raziskovalni centri in podjetja usklajeno delujejo. Čezmejni grozdi že sami po sebi spodbujajo sodelovanje med različnimi partnerji, ki sega preko geografskih in sektorskih meja;

31.

poziva EU, naj v okviru politike grozdov močneje spodbuja čezmejno sodelovanje, na primer s podporo pri iskanju mednarodnih partnerjev za grozde (in njihovih članov) in zagotavljanjem finančnih sredstev v določenem obsegu za preizkušanje in nadaljnji razvoj sodelovanja med grozdi. Ta koncept se je na primer uspešno izvajal za projekt „Innovation Express“ (11) v regiji Baltskega morja;

Makroregionalna strategija za Podonavje

32.

ugotavlja, da so v Podonavju prisotne precejšnje razlike na področju inovacij, pri čemer nekatere regije sodijo med najuspešnejše v EU, druge pa zaostajajo. Vzrok za to so neenaki okvirni pogoji in širok nabor postopkov upravljanja na področju raziskav in naložb. V zvezi s tem poziva k boljšemu usklajevanju zadevnih javnih ukrepov ter pametnejšim in bolj ciljno usmerjenim naložbam, tudi v okviru programov EU;

33.

opozarja, da je razmeroma močna rast malih in srednjih podjetij (MSP) eden od najpomembnejših dejavnikov konkurenčnosti podonavske makroregije. Ker so v središču pobud za grozde običajno MSP ter sta regionalna inovacijska uspešnost in regionalna konkurenčnost tesno povezani, bi lahko bila to priložnost za regije, da izboljšajo svojo konkurenčnost;

34.

opozarja, da izboljšanje konkurenčnosti na makroregionalni ravni zahteva aktivnejši pristop in da je treba okrepiti okvir za prihodnji razvoj grozdov, čeprav se že zdaj izvaja več obetavnih makroregionalnih projektov in pobud. Evropsko komisijo in organe, pristojne za izvajanje makroregionalne strategije, poziva, naj ne le spremljajo in ocenjujejo napredek in rezultate izvajanja teh pobud, temveč naj na njihovi podlagi potegnejo zaključke, izmenjujejo izkušnje in ponudijo nove mehanizme za spodbujanje rasti in okrepitev konkurenčnosti na makroregionalni ravni;

35.

se zavzema za to, da se razmisli o možnosti priprave strategije pametne specializacije za podonavsko makroregijo, v kateri se bodo upoštevale posebne prednosti in potrebe regije, na primer sorazmerno močna rast MSP;

36.

poziva k začetku sistematične izmenjave izkušenj, informacij in podatkov z drugimi makroregionalnimi strategijami, da se razvije konkurenčnost makroregij s poudarkom na zelenem gospodarstvu, sektorju inovacij in ustvarjanju novih zaposlitvenih možnosti;

37.

poudarja, da imajo grozdi pomembno vlogo tudi v pristopu trojne vijačnice, kjer gre za sodelovanje med univerzami, javnim sektorjem in zasebnim gospodarstvom. Ker so blizu lokalnim trgom in poznajo lokalne potrebe, so primerni instrumenti za izvajanje temeljnega načela ukrepov, prilagojenih lokalnim razmeram, v povezavi s pristopom od spodaj navzgor;

Sklepi

38.

poudarja, da je treba podpreti vsako pobudo, ki krepi enotnost, sodelovanje, povezovanje, varnost, socialno enakost in resnično kohezijo Evropske unije. Makroregionalna strategija lahko bistveno prispeva k temu, da se v primernem času izenači življenjski standard prebivalcev sosednjih območij;

39.

makroregionalne strategije so izraz globoke evropske vizije, ponujajo velik potencial in inovativno spodbujajo konkretno sodelovanje za izvajanje skupnih ciljev, ki so pomembni za državljane, ne glede na to, v kateri državi ali regiji živijo;

40.

makroregionalne strategije omogočajo resnično upravljanje na več ravneh, od lokalnih oblasti do Evropske komisije. Pri tem se ne ustvarjajo nove birokratske strukture, temveč se zmanjšuje vrzel med politiko na evropski in lokalni ravni. Součinkovanje politike grozdov in makroregionalnih strategij lahko prispeva k uresničevanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, ki je kot cilj določena v Lizbonski pogodbi.

---

(1)  COM(2019) 21 final.

(2)  SWD(2019) 6 final.

(3)  https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9895-2019-INIT/sl/pdf

(4)  Mnenje Evropskega odbora regij – Izvajanje makroregionalnih strategij (COR-2017-02554).

(5)  Mnenje Evropskega odbora regij – Kakšna bo prihodnja teritorialna vizija do leta 2050? (COR-2015-04285).

(6)  Mnenje Evropskega odbora regij – Izvajanje makroregionalnih strategij (COR-2017-02554).

(7)  http://www.interreg-danube.eu/approved-projects/danubiovalnet

(8)  Mnenje Evropskega odbora regij – Izvajanje makroregionalnih strategij (COR-2017-02554).

(9)  Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in zunanji instrumenti financiranja, COM(2018) 374 final, člen 15(3).

(10)  https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9895-2019-INIT/sl/pdf

(11)  http://www.bsr-stars.eu/innovation-express/