Mnenje Evropskega Odbora regij – Predlogi reforme ekonomske in monetarne unije (december 2017)

(2018/C 387/06)

Poročevalec:

Christophe ROUILLON (FR/PES), župan mesta Coulaines

Referenčni dokumenti:

Predlog direktive Sveta o določbah za krepitev fiskalne odgovornosti in srednjeročne proračunske usmerjenosti v državah članicah

COM(2017) 824 final

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu in Evropski centralni banki – Evropski minister za gospodarstvo in finance

COM(2017) 823 final

Predlog uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada

COM(2017) 827 final

V vednost:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu in Evropski centralni banki – Nadaljnji koraki za dokončanje ekonomske in monetarne unije: načrt

COM(2017) 821 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog direktive Sveta o določbah za krepitev fiskalne odgovornosti in srednjeročne proračunske usmerjenosti v državah članicah

(COM(2017) 824 final)

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 7

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ker je v več državah članicah posledica gospodarske in finančne krize visok javni dolg , je okvir z numeričnimi fiskalnimi pravili, ki so specifična za posamezno državo članico in katerih cilj je okrepiti odgovorno vodenje fiskalne politike ter hkrati učinkovito spodbujati spoštovanje proračunskih obveznosti, ki izhajajo iz PDEU, bistvenega pomena pri zagotavljanju približevanja javnega dolga preudarnim ravnem. Tak okvir bi moral delovati predvsem z določanjem srednjeročnega cilja v smislu strukturnega salda, ki je zavezujoč za nacionalne proračunske organe in njihove letne odločitve. Srednjeročni cilji za proračunsko stanje omogočajo upoštevanje različnih deležev javnega dolga v BDP in tveganj glede vzdržnosti, ki so značilni za posamezne države članice, pri čemer utrjujejo gibanje dolga proti referenčni vrednosti iz člena 1 Protokola (št. 12) o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o Evropski uniji in PDEU.

Ker se več držav članic hkrati sooča z visokim javnim dolgom ter pomanjkanjem javnih naložb , je okvir z numeričnimi fiskalnimi pravili, ki so specifična za posamezno državo članico in katerih cilj je okrepiti odgovorno vodenje fiskalne politike ter hkrati učinkovito spodbujati spoštovanje proračunskih obveznosti, ki izhajajo iz PDEU, bistvenega pomena pri zagotavljanju približevanja javnega dolga preudarnim ravnem. Tak okvir bi moral delovati predvsem tako, da se po koncu preglednega in demokratičnega postopka na nacionalni ravni določi srednjeročni cilj v smislu strukturnega salda, ki je zavezujoč za nacionalne proračunske organe in njihove letne odločitve. Srednjeročni cilji za proračunsko stanje omogočajo upoštevanje različnih deležev javnega dolga v BDP in tveganj glede vzdržnosti, ki so značilni za posamezne države članice, pri čemer upoštevajo izvajanje strukturnih reform na ravni države članice z evropsko dodano vrednostjo, pri katerih je pristojnost deljena ali ima EU podporno pristojnost, ki bi lahko imele pomemben družbenoekonomski vpliv, utrjujejo gibanje dolga proti referenčni vrednosti iz člena 1 Protokola (št. 12) o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o Evropski uniji in PDEU.

Obrazložitev

Obrazložitev je razvidna iz besedila.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 8

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za doseganje in ohranjanje srednjeročnega cilja v strukturnem smislu morajo države članice določiti dosledno prilagoditveno pot, ki temelji na spremenljivkah pod nadzorom proračunskih organov. Nacionalno fiskalno načrtovanje, ki temelji na vladnem načrtu odhodkov, prilagojenem za učinek diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, pri spremljanju fiskalnih gibanj daje prednost učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti. Da bi tesno povezali načrte s skupnimi fiskalnimi rezultati v srednjeročnem obdobju in zagotovili močnejši občutek nacionalne odgovornosti za fiskalno politiko , bi bilo treba za celotno zakonodajno obdobje, kot je določeno v nacionalnem ustavnem pravnem sistemu vsake države članice, določiti srednjeročni načrt rasti javnofinančnih odhodkov brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov . Ta načrt bi bilo treba določiti takoj ob nastopu mandata nove vlade in bi ga bilo treba upoštevati v letnih proračunih, da bi dosegli odločno približevanje srednjeročnemu cilju.

Za doseganje in ohranjanje srednjeročnega cilja v strukturnem smislu morajo države članice določiti dosledno prilagoditveno pot, ki temelji na spremenljivkah pod nadzorom proračunskih organov. Nacionalno fiskalno načrtovanje, ki temelji na vladnem načrtu odhodkov, prilagojenem za učinek diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, pri spremljanju fiskalnih gibanj daje prednost učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti. Da bi tesno povezali načrte s skupnimi fiskalnimi rezultati v srednjeročnem obdobju ter ob upoštevanju pristojnosti držav članic na fiskalnem področju kakor tudi določb členov 110 do 113 PDEU , bi bilo treba za celotno zakonodajno obdobje, kot je določeno v nacionalnem ustavnem pravnem sistemu vsake države članice , po koncu preglednega in demokratičnega postopka določiti srednjeročni načrt rasti javnofinančnih odhodkov , ki bi v skladu z načeli partnerstva in upravljanja na več ravneh povezoval lokalne in regionalne oblasti ter socialne in ekonomske partnerje in s tem zagotavljal močnejši občutek nacionalne odgovornosti za fiskalno politiko . Ta načrt bi bilo treba upoštevati v letnih proračunih, da bi dosegli postopno približevanje srednjeročnemu cilju.

Obrazložitev

—	Srednjeročni načrt rasti javnofinančnih odhodkov sam po sebi ne zagotavlja močnejšega občutka nacionalne odgovornosti za fiskalno politiko.

—	Načrta ni mogoče določiti hkrati za zakonodajno obdobje in takoj ob nastopu mandata nove vlade.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 9

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Izvajanje večjih strukturnih reform, ki spodbujajo dolgoročno vzdržnost, lahko zaradi njihovih pozitivnih učinkov v prihodnosti upravičuje spremembe prilagoditvene poti za doseganje srednjeročnega proračunskega cilja, če imajo preverljiv pozitiven učinek na proračun, kar se potrdi z oceno, izvedeno v skladu s postopkovnimi zahtevami Pakta za stabilnost in rast. Zaradi lažje ekonomske stabilizacije bi morale izjemne okoliščine – v obliki resnega upada gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali celotni Uniji ali neobičajnih dogodkov zunaj nadzora zadevne države članice, ki pomembno vplivajo na finančno stanje sektorja država, – dovoljevati začasen odklon od srednjeročnega cilja ali prilagoditvene poti za njegovo doseganje, če tak odklon ne ogroža srednjeročne fiskalne vzdržnosti.

Izvajanje večjih strukturnih reform z evropsko dodano vrednostjo , ki so povezane s pristojnostmi EU ali z javnimi naložbami in spodbujajo dolgoročno vzdržnost, lahko v prihodnosti upravičuje spremembe prilagoditvene poti za doseganje srednjeročnega proračunskega cilja, če imajo preverljiv pozitiven učinek na proračun, kar se potrdi z oceno, izvedeno v skladu s postopkovnimi zahtevami Pakta za stabilnost in rast. Zaradi lažje ekonomske stabilizacije bi morale izjemne okoliščine – v obliki resnega upada gospodarske aktivnosti v eni ali več državah članicah v euroobmočju ali celotni Uniji ali neobičajnih dogodkov zunaj nadzora zadevne države članice, ki pomembno vplivajo na finančno stanje sektorja država, – dovoljevati začasen odklon od srednjeročnega cilja ali prilagoditvene poti za njegovo doseganje, če tak odklon ne ogroža srednjeročne fiskalne vzdržnosti.

Obrazložitev

—

Nekatere javne naložbe, ki imajo pozitivne, neposredne in preverljive dolgoročne proračunske učinke na rast ter vzdržnost javnih financ, se štejejo za enakovredne večjim strukturnim reformam v okviru Pakta za stabilnost in rast. Pri oblikovanju nacionalnih fiskalnih pravil je treba upoštevati tudi določbo o naložbah Pakta za stabilnost in rast.

—	Ker gre za vzpostavitev okvira fiskalnih pravil na nacionalni ravni, je treba upoštevati možne izjemne okoliščine, ki bi lahko vplivale na eno ali več držav članic, ne da bi vodile v upad gospodarske aktivnosti v celotnem euroobmočju ali Uniji.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 17

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 13 PSUU določa, da bodo Evropski parlament in nacionalni parlamenti pogodbenic skupaj razpravljali o proračunskih politikah in drugih zadevah, določenih s to pogodbo, v skladu z Naslovom II Protokola (št. 1) o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbama. Ta direktiva bi se morala uporabljati brez poseganja v to prakso, ker tak dialog prispeva h krepitvi demokratične odgovornosti v okviru ekonomskega upravljanja Unije.

Člen 13 PSUU določa, da bodo Evropski parlament in nacionalni parlamenti pogodbenic skupaj razpravljali o proračunskih politikah in drugih zadevah, določenih s to pogodbo, v skladu z Naslovom II Protokola (št. 1) o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbama. V teh razpravah sodelujeta tudi Evropski odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor. Ta direktiva potrjuje to prakso, ker tak dialog prispeva h krepitvi demokratične odgovornosti v okviru ekonomskega upravljanja Unije.

Obrazložitev

Praksa medparlamentarnih srečanj prispeva h krepitvi demokratične odgovornosti v okviru ekonomskega upravljanja Unije in bi jo bilo zato treba ponovno potrditi. Priznati bi bilo treba tudi učinkovito sodelovanje OR na teh srečanjih.

Predlog spremembe 5

Člen 2(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 2

Opredelitev pojmov

Člen 2

Opredelitev pojmov

(…)

Poleg teh se uporabljajo tudi naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„izjemne okoliščine“ pomenijo neobičajen dogodek zunaj nadzora zadevne države članice, ki pomembno vpliva na finančno stanje sektorja država, ali resen upad gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali Uniji kot celoti;

Poleg teh se uporabljajo tudi naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„izjemne okoliščine“ pomenijo neobičajen dogodek zunaj nadzora zadevne države članice, ki pomembno vpliva na finančno stanje sektorja država, ali resen upad gospodarske aktivnosti v eni ali več državah članicah, euroobmočju ali Uniji kot celoti;

Obrazložitev

Glej predlog spremembe uvodne izjave 9.

Predlog spremembe 6

Člen 3(2)(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 3

Fiskalna odgovornost in srednjeročna proračunska usmerjenost

Člen 3

Fiskalna odgovornost in srednjeročna proračunska usmerjenost

(…)

(a)

letni proračuni zagotavljajo izpolnjevanje srednjeročnega cilja iz točke (a) odstavka 1 ali približevanje temu cilju, zlasti z zagotavljanjem spoštovanja načrta javnofinančnih odhodkov iz točke (b) tega odstavka. Države članice lahko pri določanju prilagoditvene poti za doseganje srednjeročnega cilja in v skladu s postopkovnimi zahtevami okvira Unije upoštevajo: izvajanje večjih strukturnih reform z evropsko dodano vrednostjo, v skladu z deljeno ali podporno pristojnostjo, ki bi lahko imele pomemben družbenoekonomski vpliv, javne naložbe ali sofinanciranje evropskih strukturnih in investicijskih skladov ali Evropskega sklada za strateške naložbe , ki imajo neposredne dolgoročne pozitivne proračunske učinke, vključno s povečanjem potencialne trajnostne rasti, in tako preverljiv učinek na dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Obrazložitev

Predlog spremembe 7

Člen 3(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Člen 3

Fiskalna odgovornost in srednjeročna proračunska usmerjenost

4. Države članice imenujejo neodvisne organe za spremljanje spoštovanja določb iz odstavkov 1 in 2. Neodvisni organi zagotovijo javne ocene, v katerih ocenijo:

(a)

ustreznost srednjeročnega cilja iz točke (a) odstavka 1 in načrta javnofinančnih odhodkov iz točke (b) odstavka 1. Pri tej oceni se upoštevajo zlasti verjetnost povezanih makroekonomskih napovedi, raven podrobnosti načrtovanih javnofinančnih odhodkov in prihodkov ter morebitni neposredni dolgoročni pozitivni proračunski učinki večjih strukturnih reform;

(b)	izpolnjevanje srednjeročnega cilja in spoštovanje načrta javnofinančnih odhodkov, vključno z obstojem resnega tveganja za nastanek znatnega odklona od srednjeročnega cilja ali prilagoditvene poti za njegovo doseganje;

(c)	vsak nastanek ali prenehanje izjemnih okoliščin, navedenih v odstavku 3.

Obrazložitev

Vse države članice že imajo svoje javne institucije za popolnoma neodvisno ocenjevanje javnofinančnih odhodkov in prihodkov. Vzpostavitev dodatnih organov z nejasno legitimnostjo ni potrebna, saj bi lahko to ogrozilo občutek nacionalne odgovornosti za fiskalno politiko.

Predlog spremembe 8

Za členom 5 se doda novi člen.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Novi člen

Medparlamentarne konference

Kot je določeno v naslovu II Protokola (št. 1) o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbama o Evropski uniji, Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic skupaj določijo, kako organizirati in spodbujati konferenco predstavnikov zadevnih odborov Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov, da bi razpravljali o proračunskih politikah in ekonomskem upravljanju Unije. Na teh konferencah sodelujeta tudi posvetovalna organa Unije – Evropski odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor.

Obrazložitev

Glej predlog spremembe 4 uvodne izjave 17.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

pozdravlja pripravljenost Komisije, da bi v času sorazmernega okrevanja evropskega gospodarstva čim prej reformirali ter poglobili ekonomsko in monetarno unijo (EMU), pri tem pa podpirali konvergenco med državami članicami euroobmočja in tistimi, ki to niso. Od leta 2008 je kriza razkrila institucionalne pomanjkljivosti euroobmočja in sprejeti ukrepi ne zadoščajo za zagotovitev njegove stabilnosti in blaginje v primeru morebitnih novih gospodarskih in finančnih pretresov; poudarja, da premajhna konvergenca in kohezija v Uniji ter šibke točke v gospodarstvu in bančništvu posebej vplivajo na lokalne in regionalne oblasti, zlasti kar zadeva povečanje socialnih izdatkov zaradi krize in omejitev njihovih zmogljivosti za vlaganje in ohranjanje ustrezno kakovostnih javnih storitev (1);

podpira načelo uvedbe fiskalne zmogljivosti za povečanje odpornosti euroobmočja in pripravo na zbliževanje z njegovimi prihodnjimi članicami; vendar pa se mora ta financirati iz lastnih sredstev, ki so ločena od sredstev, predvidenih za financiranje proračuna Evropske unije, da se prepreči njeno poseganje v programe EU, ki so na voljo EU-27. Poleg tega bi se morala upoštevati zunaj zgornje meje sredstev proračuna EU;

obžaluje, da Komisija v svojem predlogu z dne 31. maja 2018 to zmogljivost razporeja med ukrepe v korist strukturnim reformam, ki niso nujno vezani na konvergenco v euroobmočju, in evropski mehanizem za stabilizacijo naložb v obliki posojil v relativno skromnem znesku največ 30 milijard EUR, samemu konvergenčnemu instrumentu pa namenja zgolj 2,16 milijarde EUR;

se strinja z možnostjo evropskega sofinanciranja strukturnih reform na nacionalni ravni, če se te v skladu u načelom subsidiarnosti izvajajo na področjih pristojnosti EU, ki zajemajo ukrepe z evropsko dodano vrednostjo in znatnim pozitivnim gospodarskim vplivom. O predlogu uredbe z dne 31. maja 2018 o programu za podporo reformam s skupim proračunom v višini 25 milijard EU bo OR pripravil posebno mnenje;

vendar meni, da se ti novi finančni instrumenti ne smejo financirati na račun kohezijske politike (2) (3);

ponovno poziva k boljšemu usklajevanju gospodarskih in socialnih politik v okviru evropskega semestra ter k večjemu vključevanju lokalnih in regionalnih oblasti na podlagi kodeksa ravnanja (4);

poudarja, da obstoječa pravila in postopki za evropski nadzor nad nacionalnimi proračuni v Uniji ne morejo učinkovito odpraviti neravnotežij in ranljivosti ter da jim primanjkuje demokratične legitimnosti;

je seznanjen s predlogom Evropske komisije o vrednostnih papirjih, kritih z državnimi obveznicami, katerega cilj je okrepiti povezovanje in diverzifikacijo evropskega finančnega sektorja. OR priznava, da vrednostni papirji, kriti z državnimi obveznicami, ne bi vnaprej pomenili skupnega prevzemanja tveganj in izgub držav članic euroobmočja in da bi taki vrednostni papirji omogočili prekinitev povezave med bankami in državami posojilojemalkami ter onemogočili privilegiran status državnih obveznic. Vendar pa OR ponavlja svoje vprašanje, kako bi lahko „preobrazba“ državnih obveznic v listinjene produkte zmanjšala tveganje, namesto da ga prerazporedi na neregulirane finančne udeležence (5);

poudarja, da je dokončanje bančne unije nujno, in obžaluje, da je Evropski svet preložil sprejetje načrta za njeno dokončanje na junij 2018. Podpira vzporedno zmanjševanje obsega slabih posojil in nedonosnih kreditov v bankah in postopno uvajanje evropskega sistema jamstva za vloge;

Predlog direktive Sveta o določbah za krepitev fiskalne odgovornosti in srednjeročne proračunske usmerjenosti v državah članicah

10.

je seznanjen s predlogom Komisije, katerega cilj je vključitev vsebine Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (PSUU) v evropski pravni okvir, ki je bila določena že v členu 16 same PSUU; se vseeno sprašuje, ali je pravno, politično in demokratično ustrezno uporabiti predlog direktive (v skladu s členom 126(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije – PDEU), v katerem je predvideno le posvetovanje z Evropskim parlamentom in zato ne zagotavlja preglednega in demokratičnega odločanja, ki je potrebno glede na izzive tega ukrepa;

11.

vendar poudarja, da naj bi v skladu s PSUU ta vključitev temeljila na „oceni izkušenj z njenim izvajanjem“, ki se ne zdi izčrpna in je Komisija ni objavila. Ta ocena bi morala pojasniti zaskrbljujoče stanje javnih naložb v EU. Po podatkih Eurostata se je skupni delež javnih naložb v Uniji s 3,4 % BDP leta 2008 znižal na 2,7 % leta 2016. Hkrati so se znižale tudi naložbe lokalnih oblasti, in sicer z 1,5 % BDP leta 2008 na 1,1 % leta 2016, v nekaterih državah članicah (6) pa so bile razmere še veliko slabše; obžaluje, da politike proračunske konsolidacije pogosto najbolj vplivajo na javne naložbe, tudi na ravni lokalnih in regionalnih oblasti, čeprav so te odgovorne za več kot polovico javnih naložb v EU, ki neposredno vplivajo na lokalna gospodarstva in vsakdanje življenje evropskih državljanov; v zvezi s tem izraža tudi zaskrbljenost glede vse večje centralizacije javnih naložb, saj se je delež naložb lokalnih in regionalnih oblasti v primerjavi z njegovo stopnjo v devetdesetih letih 20. stoletja (7), ko je znašala 60 %, zelo zmanjšal. Ocena bi morala tudi očitno izpostaviti posledice krize in politike konsolidacije na socialne izdatke in storitve socialne države v številnih državah in regijah;

12.

zato izraža zaskrbljenost, da Komisija v svojem predlogu ne omenja javnih naložb, zlasti ker je bilo že v preteklosti ugotovljeno, da je v zvezi z naložbami potrebna prožnost, na primer v sporočilu Komisije o tej temi iz januarja 2015 (8), in ker imajo nekatere javne naložbe dolgoročne pozitivne in preverljive učinke na rast ter s tem na vzdržnost javnih financ; v zvezi s tem želi spomniti tudi, da je v členu 126(3) PDEU določeno, da poročilo, pripravljeno pred začetkom postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, „upošteva tudi, ali javnofinančni primanjkljaj presega javne investicijske odhodke, in vse druge pomembne dejavnike“;

13.

poleg tega želi spomniti, da je OR obravnaval vprašanje pravne varnosti iz razlagalnega sporočila Komisije in je ocenil, da bi bilo treba za dejanski učinek na naložbeno sposobnost lokalnih in regionalnih oblasti upoštevati stopnjo pomanjkanja naložb na nacionalni ali regionalni ravni (9); ob branju sporočila Komisije z dne 23. maja 2018 o pregledu prožnosti v okviru Pakta za stabilnost in rast (10) ugotavlja, da je njegova analiza pravilna, glede na to, da so od leta 2015 za uporabo klavzule za strukturne reforme in/ali naložbene klavzule zaprosile štiri države članice, medtem ko bi bila skoraj polovica držav članic upravičena do tega, da zaprosi za uporabo klavzule o strukturnih reformah. Dejansko je pogoj, da mora biti država članica v neugodnih gospodarskih razmerah, če želi uporabiti naložbeno klavzulo, znatno omejil njeno uporabo. Obveznost triletnega spoštovanja varnostne rezerve do zgornje meje primanjkljaja v višini 3 % se je prav tako izkazala za omejevalno za nekatere države članice. Komisija priznava, „da je zapleteno natančno oceniti učinek (razlagalnega sporočila) na obseg javnih naložb“. Zato se zdi potrebno razširiti obseg sporočila, da bi dosegli učinke na naložbe;

14.

ponovno poziva, naj se med strukturne, javne ali podobne odhodke, ki so opredeljeni v Paktu za stabilnost in rast, ne štejejo javnofinančni odhodki držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti za sofinanciranje evropskih strukturnih in investicijskih skladov, vseevropskih omrežij in Instrumenta za povezovanje Evrope, brez drugih pogojev, saj so te naložbe že po definiciji kakovostne in evropske;

15.

navaja, da so v skladu s protokolom št. 12 PDEU za primanjkljaj sektorja država v širšem smislu, ki vključuje vse ravni, odgovorne države članice. Toda učinki fiskalnih pravil EU na lokalne in regionalne oblasti v Evropi se močno razlikujejo. Odvisni so od a) načina, na katerega so države članice fiskalna pravila EU prenesle v nacionalno zakonodajo; b) stopnje fiskalne decentralizacije znotraj posamezne države članice; c) tega, kako pomembne so pristojnosti lokalnih in regionalnih oblasti, ter d) finančnega položaja teh oblasti, ki se lahko celo znotraj držav članic zelo razlikuje;

16.

ponovno poziva Komisijo, naj pripravi belo knjigo ter na ravni EU določi tipologijo kakovosti javnih naložb za račune javnofinančnih odhodkov glede na njihove dolgoročne učinke (11);

17.

meni, da bi bilo treba v direktivi o vzpostavitvi okvira fiskalnih pravil na nacionalni ravni upoštevati možne izjemne okoliščine, ki bi lahko vplivale na eno ali več držav članic, ne da bi vodile v upad gospodarske aktivnosti v celotnem euroobmočju ali Uniji;

18.

ponovno izraža zaskrbljenost glede računovodskega okvira Eurostata ESR 2010, ki se izvaja od septembra 2014 in ne razlikuje med odhodki in naložbami. V nekaterih državah članicah prenos teh standardov v nacionalno zakonodajo pomeni, da morajo lokalne in regionalne oblasti določiti najvišji znesek javnih naložb na leto in na prebivalca. Ti najvišji zneski zlasti ovirajo lokalne in regionalne oblasti pri zagotavljanju potrebnega sofinanciranja za projekte v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Obenem ti zneski pomenijo oviro tudi za tiste lokalne in regionalne oblasti, ki imajo rezervirana finančna sredstva za uvedbo pomembnih naložbenih projektov, ki niso povezani s strukturnimi in investicijskimi skladi; zato poziva Evropsko komisijo, naj predloži poročilo o izvajanju ESR 2010;

19.

opozarja, da je ena od možnosti za trdno upravljanje pravil Pakta za stabilnost in rast – brez vrzeli, ki bi dovoljevala „kreativno računovodstvo“ – sprememba pravil o amortizaciji, ki veljajo za javne naložbe, tako da se skupni investicijski stroški v prvem letu ne bi obravnavali kot stroški, temveč bi se, tako kot v zasebnih podjetjih, odpisali za celotno predvideno obdobje trajanja naložbe;

20.

meni, da praksa medparlamentarnih srečanj, kot so določena v členu 13 PSUU, prispeva h krepitvi demokratične odgovornosti v okviru ekonomskega upravljanja Unije in bi jo bilo zato treba v tem predlogu direktive ponovno potrditi, vendar poziva k formalizaciji sodelovanja OR na teh srečanjih, da bi se priznala potreba po sodelovanju lokalnih in regionalnih oblasti pri ekonomskem upravljanju;

Predlog uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada

21.

meni, da sta bila evropski instrument za finančno stabilnost (EFSF) in njegov naslednik evropski mehanizem za stabilnost (EMS) ključna za kratkoročno obvladovanje gospodarske in finančne krize; vendar ugotavlja, da odločitve v okviru EMS niso dovolj pregledne, da lahko nujnost soglasja še vedno privede do blokad in da sta instrumenta zunaj evropskega pravnega okvira;

22.

zato pozdravlja dejstvo, da je EMS v skladu s predlogom Komisije vključen v primarno evropsko zakonodajo in je, ne da bi to vplivalo na države članice, ki niso v euroobmočju, odgovoren Evropskemu parlamentu, ima obveznost objave letnih poročil in računovodskih izkazov, zanj veljajo pravila za dostop do dokumentov ter ga nadzirata Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in evropski varuh človekovih pravic;

23.

podpira predlog Komisije, da je treba pomembne odločitve, zlasti o dodeljevanju finančne pomoči, sprejeti s ponderirano večino na podlagi razpoložljivega kapitala, ki znaša 85 %, in ne s soglasjem, kar naj bi poenostavilo sprejemanje odločitev;

24.

podpira tudi uporabo Evropskega denarnega sklada kot varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje, ki je ključni element bančne unije, če slednji nima dovolj sredstev za urejeno reševanje velikih bank v težavah; vendar predlaga spremembo imena sklada, da bo bolj razumljivo in jasnejše za državljane;

25.

predlaga spremembo imena sklada, da bo bolj razumljivo in jasnejše za državljane; v skladu s členom 127 PDEU monetarno politiko določajo in izvajajo Evropska centralna banka ter nacionalne centralne banke v Evropskem sistemu centralnih bank (ESCB); ime sklada, ki je predviden s to uredbo in ni del tega sistema, ne bi smel vsebovati izraza „denarni“; meni, da bi bilo ustreznejše poimenovanje evropski sklad za pomoč ali evropski stabilizacijski sklad;

Sporočilo: Evropski minister za gospodarstvo in finance

26.

pozdravlja sporočilo Komisije o evropskem ministru za gospodarstvo in finance, ki bi bil hkrati podpredsednik Komisije in predsednik Euroskupine, s čimer bi imel dvakratno legitimnost ter bi utelešal večjo demokratično odgovornost in preglednost upravljanja EMU. Kljub temu je treba natančno opredeliti način izvajanja te funkcije, da ne bi prišlo do še večje centralizacije sprejemanja odločitev glede proračuna;

27.

želi spomniti, da podpira združitev funkcije predsednika Euroskupine in komisarja za gospodarske in finančne zadeve s ciljem zastopati splošne interese euroobmočja znotraj Euroskupine ter zagotoviti njegovo odgovornost Evropskemu parlamentu, ki je zdaj nima;

28.

poudarja, da bi se v primeru volitev evropskega ministra za gospodarstvo in finance uporabljali pravni podlagi iz člena 2 protokola št. 14 o Euroskupini in člena 17 PEU;

29.

vendar meni, da bi bilo treba ta ukrep dopolniti s temeljito reformo Euroskupine, katere status bi bilo treba bolj formalizirati in ki bi na primer morala objavljati podrobne zapisnike, da bi bilo sprejemanje večjih odločitev na teh srečanjih pregledno;

30.

ponavlja svoje prepričanje, da bo vprašanje demokratičnega primanjkljaja EMU mogoče rešiti le, če bodo evropski državljani prepričani, da EMU deluje v korist družbenega napredka ter da zaposlovanje, rast plač in socialni standardi zanjo niso drugotnega pomena v primerjavi z makroekonomskimi in proračunskimi zadevami;

31.

opozarja na ključni pomen poglobitve ekonomske in monetarne unije ter usklajevanja fiskalnih politik, zlasti z dokončanjem bančne unije, unije kapitalskih trgov in Evropskega denarnega sklada. Hkrati pa je treba upoštevati tudi politične razmere in javno mnenje.

V Bruslju, 5. julija 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(1) Mnenje OR: Razmislek o poglobitvi ekonomske in monetarne unije do leta 2025, sprejeto 30. novembra 2017. Poročevalec: Christophe Rouillon (FR/PES): http://webapi.cor.europa.eu/documentsanonymous/ cor-2017-03197-00-01-ac-tra-sl.docx.

(2) Resolucija OR: Sprememba uredbe o skupnih določbah za sklade ESI v podporo strukturnim reformam, sprejeta 1. februarja 2018: http://webapi.cor.europa.eu/documentsanonymous/ cor-2017-06173-00-00-res-tra-sl.docx.

(3) Mnenje OR: Spremenjeni program za podporo strukturnim reformam in novi proračunski instrumenti za euroobmočje. Poročevalka: Olga Zrihen (BE/PES). Sprejeto 22. marca 2018. http://webapi.cor.europa.eu/documentsanonymous/cor-2018-00502-00-00-ac-tra-sl.docx

(4) Mnenje OR: Izboljšanje upravljanja evropskega semestra: kodeks ravnanja za vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti. Poročevalec: Rob Jonkman (NL/ECR). Sprejeto 11. maja 2017. UL C 306, 15.9.2017, str. 24.

(5) Glej točko 22 mnenja OR z dne 30. novembra 2017: Razmislek o poglobitvi ekonomske in monetarne unije do leta 2025.

(6) Eurostat: Bruto investicije v osnovna sredstva sektorja država. Oznaka: tec00022. Začasni podatki za leto 2016. http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/refreshTableAction.do?tab=table&plugin=1&pcode=tec00022&language=en

(7) Evropska komisija (EU), Sedmo poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, september 2017, str. 168. http://ec.europa.eu/regional_policy/en/information/cohesion-report/

(8) Sporočilo Evropske komisije: Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast. 13. januar 2015.

Ref.: COM(2015) 12 final: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52015DC0012&from=SL.

(9) Mnenje OR: Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast, sprejeto 9. julija 2015. Poročevalka: Olga Zrihen (BE/PES). UL C 313, 22.9.2015, str. 22.

(10) COM(2018) 335 final.

(11) Mnenje OR: Spodbujanje kakovosti javne porabe na področjih, na katerih se uporabljajo ukrepi EU, sprejeto 3. decembra 2014. Poročevalka: Catiuscia MARINI (IT/PES). UL C 19, 21.1.2015, str. 4.