Mnenje Evropskega odbora regij – Kulturna dediščina kot strateški vir bolj povezanih in trajnostnih regij v EU

(2018/C 361/06)

Poročevalka: Babette WINTER (DE/PES), državna sekretarka za evropske zadeve in kulturo v deželni vladi, Turingija

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Kulturna raznolikost in skupna evropska dediščina

1.

ugotavlja, da so raznolike oblike kulturne dediščine dragocena evropska dobrina, saj so vir, ki ima lahko velik učinek vzvoda za bolj povezane in bolj trajnostne regije v EU ter lahko prispeva h krepitvi identitete v posameznih regijah in vsej Evropi ter še posebej dobro pooseblja slogan EU Združena v raznolikosti, dopolnjuje pa tudi zavezo Evropske unije k spoštovanju kulturne raznolikosti, zapisano v členu 22 Listine EU o temeljnih pravicah;

2.

se v tem mnenju sklicuje na dokumente Evropske komisije (1), (2), Evropskega sveta (3) in Evropskega odbora regij (OR) (4), ki obravnavajo prihodnost Evrope in krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture;

3.

poudarja pomen vrednot EU iz Listine o temeljnih pravicah – dostojanstva, svobode, enakopravnosti in solidarnosti – pri doseganju skupnega dobrega in zato poziva k njihovemu večjemu upoštevanju pri spodbujanju kulturne dediščine;

4.

poudarja, da sta kulturna dediščina in kulturna identiteta pomembno sredstvo za utrjevanje znanja in zavedanja državljanov o skupnih kulturnih, duhovnih in verskih koreninah – ki so jih zaznamovale vrednote razsvetljenstva – v Evropi v vsej njihovi raznolikosti. Kulturna dediščina in kulturna identiteta lahko izboljšata razumevanje družbenih sprememb in zgodovine ter povečata strpnost in sprejemanje razlik v odziv na evroskepticizem in vse večjo protievropsko razdeljenost;

5.

poudarja, da je treba – zlasti ob zavedanju večstoletne prepletenosti Evrope – priznati in vzajemno spoštovati raznolikost in razlike, ki se nikakor ne smejo zlorabiti za razmejevanje ali celo zapiranje ter zato zavrača vsakršno zlorabo kulturne dediščine za postavljanje meja znotraj in tudi zunaj EU;

6.

ugotavlja, da državljani EU po podatkih ankete Eurobarometer (5) po eni strani dojemajo kulturo kot najtesnejšo vez v Evropski uniji – v anketi so jo umestili pred evropskimi vrednotami in pravno državo – po drugi strani pa je več kot 50 % vprašanih zanikalo obstoj skupne evropske kulture (6);

7.

meni, da so ti rezultati le navidezno protislovni; predvsem so izraz skupnih kulturnih korenin in povezanosti, ki pa se prepletajo z različnimi regionalnimi značilnostmi, v tem pa se odseva glavno geslo EU Združena v raznolikosti;

8.

ugotavlja, da je zato še zlasti regionalna raven odgovorna za spodbujanje kulture kot pomembnega veznega člena v družbi – tako s poudarjanjem njenih regionalnih posebnosti kot tudi povezanosti in izmenjav znotraj Evrope, pa tudi preko meja sedanje Evropske unije – ravno zato je EU temelj geografske Evrope;

9.

zato poziva Unijo, naj občutek regionalne in nacionalne pripadnosti obogati z lastno identiteto in skupnimi vrednotami ter s tem spodbuja državljanstvo na več ravneh, kot je določeno v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in v členu 2 Lizbonske pogodbe;

10.

opozarja na poročila za posamezne države o izvajanju konvencije Unesca (7), h kateri so pristopile mnoge, čeprav ne vse države EU;

11.

potrjuje ugotovitev Evropske komisije (8), da so za izobraževanje in kulturo pristojne predvsem države članice na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. V členih 6 in 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije je določeno, da je EU na področju kulture pristojna zgolj za podporo, usklajevanje ali dopolnjevanje dejavnosti držav članic, zato OR podpira pobude EU v okviru teh pristojnosti, ki poudarjajo pomembne mednacionalne in evropske razsežnosti na tem področju politike;

12.

odobrava, da je v okviru neformalnega zasedanja Sveta ministrov za kulturo o kulturi kot vključujoči vrednoti EU ter v sklepih Sveta o delovnem načrtu za področje kulture (9) poudarjen pomen dostopa do kulture, varstva kulturne dediščine, mobilnosti umetnikov ter okrepljene javne podpore;

Kulturna dediščina in kulturna ponudba za identifikacijo, socialno kohezijo in družbeni razvoj

13.

poudarja, da lahko kulturna dediščina okrepi dojemanje skupne identitete znotraj neke regije in njeno povezanost z lastno tradicijo in zgodovino ter podpre razvoj učinkov medregionalnega sodelovanja. To lahko spodbudi nove pobude na področju kulture in izobraževanja, medkulturni dialog in s tem družbene dejavnosti;

14.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti pomembne pristojnosti pri spodbujanju medkulturnega dialoga, zlasti z usklajevanjem večdimenzionalnih lokalnih in regionalnih mrež na področju kulture, v katere so vključeni vsi pomembni akterji. V tem okviru je treba okrepiti javno-zasebna partnerstva;

15.

se veseli priznanja izobraževanja, kulture in strategij, usmerjenih v mlade, v Rimski izjavi voditeljev EU (10) in podpira oceno, da izobraževanje in kultura ne služita le konkurenčnosti, temveč tudi družbenemu vključevanju in koheziji;

16.

poudarja, da je evropsko leto kulturne dediščine 2018 pomembna pobuda, in odobrava, da je Evropska komisija že napovedala njeno oceno; v zvezi s tem poudarja, da je treba v prihodnjih letih z nadaljnjimi ukrepi še povečati pozitivne učinke tega leta. To se mora odražati tudi v različnih programih podpore v prihodnjem večletnem finančnem okviru, da se podpre razširjanje evropske kulturne dediščine po letu 2018;

17.

opozarja, da mobilnost umetnikov, ki jo med drugim omogoča program Ustvarjalna Evropa, prispeva k zgodbi o uspehu evropskega povezovanja, in zato meni, da je ta program treba nadaljevati in ga razširiti;

18.

je prepričan, da kulturna dediščina prispeva k družbeni koheziji in kakovosti življenja. Zaradi zgodovinskega pomena, ki ga imajo ne le kraji, ki so trenutno deležni večje pozornosti in so bolj obiskani, temveč tudi kraji in regije, ki se soočajo s posebnimi izzivi, lahko nudi razvojne možnosti, med drugim tudi zaradi pomembnega potenciala za ustvarjanje delovnih mest. To zlasti velja za regije, ki so jih prizadele demografske spremembe in upad števila prebivalstva, najbolj oddaljene regije ter aglomeracije, ki se soočajo s posebnimi izzivi vključevanja;

19.

poudarja, da bi lokalne in regionalne oblasti s participativnimi pristopi lahko zagotovile široko družbeno podlago za koncepte kulturnega razvoja in dosegle večjo podporo in identifikacijo v prid naložbam v kulturi. S tem se bosta trajnostno krepila družbeno sožitje in družbena odgovornost za lokalno kulturno dediščino;

20.

spodbuja lokalne in regionalne oblasti, naj izkušnje s tovrstnimi participativnimi pristopi ocenijo in med seboj izmenjajo;

21.

se zavzema za okrepljeno izmenjavo med različnimi akterji o morebitnih konceptih za razvoj knjižnic, muzejev in drugih kulturnih lokacij kot agor oziroma „tretjih krajev“ (angl. third places) za izmenjavo in sodelovanje v razpravah o prihodnosti naših mest in regij. V zvezi s tem poudarja možnost, da bi uporabili mreže Evropske unije za splošne informacije, kot je Europe Direct;

22.

hkrati poziva, naj se na ravni EU okrepi podpora za izmenjavo izkušenj med lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter med predstavniki kulturnih ustanov iz različnih regij in držav članic;

23.

pri tem ugotavlja, da se lokalni akterji zlasti soočajo z jezikovnimi ovirami, zato bi evropska raven morala podreti njihovo premagovanje;

24.

se poleg tega zavzema, da se v naslednjem večletnem finančnem okviru nadaljuje infrastrukturna podpora za kulturno dediščino, s posebnim poudarkom na družbeno-kulturni koheziji. Poleg tega je treba okrepiti proizvodne verige, ki vključujejo trajnostno varstvo kulturne dediščine, in podpreti medsektorske projekte sodelovanja, na primer med kulturno dediščino in izobraževanjem;

25.

poudarja, da je kultura skupna naloga vseh družbenih akterjev – lokalnih in regionalnih oblasti in držav članic – hkrati pa zahteva tudi posebne načine financiranja iz zasebnega sektorja ter prostovoljske oziroma civilnodružbene dejavnosti;

26.

poudarja, da zlasti digitalizacija kulturne dediščine in oblik njenega razširjanja vsebuje pomemben potencial za prihodnost: z njo je mogoče do kulturne dediščine dostopati na nove načine, kar zlasti velja za mlade generacije, ter v vsej Evropi prek meja razširjati znanje o kulturni raznolikosti. Digitalizacija je poleg tega sama po sebi nadnacionalna in je zelo koristno orodje za razvoj raznolikega in trajnostnega turizma;

27.

zato vse ravni poziva, naj močno podprejo evropsko digitalno knjižnico EUROPEANA kot javni digitalni prostor naše dediščine;

28.

podpira poziv mreže Culture Action Europe (11), naj se zagotovi, da se kulturi v vseh politikah in programih financiranja nameni vsaj 1 % prihodnjega večletnega finančnega okvira;

Vpliv kulturne dediščine na turizem in gospodarski razvoj regij

29.

poudarja vrednost kulturne dediščine za gospodarski razvoj regij, zlasti prek turizma, saj 26 % vseh turistov iz EU (12) navaja, da je kultura ključni dejavnik pri izboru njihovega cilja potovanja, hkrati pa je tudi dejavnik, ki prispeva k privlačnosti kraja za delovna mesta;

30.

ugotavlja, da kulturni in ustvarjalni sektor prispeva več kot 3-odstotni delež k BDP in približno enak delež k zaposlenosti v EU (13) ter je zlasti v aglomeracijah vse pomembnejši gospodarski dejavnik;

31.

poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti kulturni in ustvarjalni sektor uspešno vključile v razvojne strategije in da je to pripomoglo k spodbuditvi lokalnega gospodarstva ter pospešilo tudi nastajanje novih podjetij, ki nudijo strokovne in večsektorske storitve. Za še večje izkoriščanje ustvarjalnega potenciala v regijah bi bile dobrodošle širše možnosti financiranja, tako na gospodarskem kot tudi kulturnem področju;

32.

ugotavlja, da je poleg prednostne naloge sanacije in varstva kulturnih spomenikov bistveno vprašanje upravljanja in pedagoškega dela kulturnih ustanov, kar odloča o tem, ali bo nek kulturni spomenik v celoti razvil svoj kulturnoturistični, gospodarski in družbeni učinek;

33.

poudarja, da ustvarjalnost, s katero umetniki obravnavajo kulturno dediščino, ponuja poseben in inovativen potencial za učenje iz zgodovine za prihodnost družbe;

34.

ugotavlja, da nadaljnji razvoj kulturne dediščine v strateški vir regije poleg pomanjkanja finančnih virov ovira tudi pomanjkljiva prepoznavnost in premajhno zavedanje politike glede kulturnih virov;

35.

v tem okviru odobrava uvedbo znaka evropske dediščine in poziva Evropsko komisijo k sprejetju ukrepov za povečanje njegove prepoznavnosti;

36.

poudarja, da ima kultura – poleg javnih storitev in infrastrukture, med drugim stanovanjske gradnje, lokalnega javnega prevoza in možnosti šolanja otrok – odločilno vlogo pri privlačnosti krajev. Ob upoštevanju aktualnih trendov na področju migracij, medregionalne in zunajregionalne mobilnosti ter demografskih trendov je to vse pomembneje za lokalne in regionalne razvojne strategije, da se več delavcev zadrži v prikrajšanih regijah in vzpostavi ravnovesje v urbanih aglomeracijah;

37.

opozarja, da mora biti kulturna dediščina – poleg privlačne sodobne kulturne ponudbe – trajnostni turistični dejavnik s posebnim regionalnim učinkom. To v enaki meri velja za vodilne destinacije, kot so Unescova območja kulturne dediščine ali območja z oznako evropske dediščine kot tudi za raznovrstna lokalna območja kulturne dediščine;

38.

poudarja, da široko prostorsko razpršena kulturna dediščina s širšo ponudbo turističnih znamenitosti ponuja možnost za preusmeritev učinkov kulturnega turizma in njihovo boljšo razporeditev. S tem se lahko razbremenijo območja, kjer je število turistov doseglo meje zmogljivosti in bi nadaljnje povečanje števila ogrozilo kulturno dediščino. Poudarja, da je izkoriščanje manj znane kulturne dediščine v turistične namene koristen instrument divezifikacije turistične ponudbe in lahko spodbudi trajnostni razvoj obrobnih regij, zlasti če so posamezni turistični projekti skladni s širšimi načrti teritorialnega razvoja in vključeni v sistem lokalnih storitev, zlasti za trajnostno mobilnost. To je treba zlasti upoštevati ob dejstvu, da kulturni turizem v Evropi raste in ustvarja predvsem lokalno vezana delovna mesta;

Ukrepi, potrebni za razvoj in izkoriščanje potenciala kulturne dediščine

39.

negativno ocenjuje, da v strategiji Evropa 2020 o nadaljnjem razvoju EU ni upoštevana kultura;

40.

zato poziva, naj se kultura skupaj z ustanovami in območji dediščine zaradi dokazanega pomena, ki ga ima za kohezijo v EU in za socialnoekonomski razvoj v mnogih regijah, upošteva kot strateško področje v naslednici omenjene strategije ter pri političnem načrtovanju;

41.

vztraja, da je kulturo in kulturno dediščino treba bolje vključiti med prednostne naloge naslednjega večletnega finančnega okvira tako z njunim sistematičnim upoštevanjem v vseh politikah kot z določitvijo proračunskega cilja v višini več kot 2 milijardi EUR za naslednika programa Ustvarjalna Evropa;

42.

poudarja, da se partnerstva na področju kulture vzpostavljajo med vsemi državami članicami in zato spodbuja k večji podpori tematskih kulturnih poti prek meja držav članic, med drugim v okviru programa Interreg;

43.

poziva, naj bo podpora virov kulturne dediščine za regionalni razvoj pomemben element kohezijske politike po letu 2020. Za kulturno dediščino v širšem smislu bi bilo treba dodeliti več sredstev, ki se nikakor ne bi smela zmanjšati. Tematska osredotočenost – če se bo kot pravilo ohranila tudi po letu 2020 – bi morala upoštevati kulturna vprašanja;

44.

poudarja, da mora Evropska unija vzpostaviti dejansko strategijo kulturne diplomacije. V ta namen je treba spodbujati komuniciranje na področju kulture in umetnosti ter ustrezne izmenjave evropskih regij – zlasti tudi najbolj oddaljenih regij – s tretjimi državami, med drugim z ukrepi, ki bi olajšali mobilnost umetnikov in njihovih del v tretje države in obratno. V zvezi s tem poudarja poziv Evropski komisiji, naj prednostno obravnava razvoj kulturne diplomacije, da se jo vključi v zunanjo politiko EU (14);

45.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Komisijina omejitev proračuna za projekte naložb Evropskega sklada za regionalni razvoj v infrastrukturo na področju kulture na 5 milijonov EUR v sedanjem obdobju financiranja Kohezijskega in strukturnih skladov ovira razvoj večjih projektov infrastrukture na področju kulture;

46.

zato poziva Evropsko komisijo, naj to pavšalno omejitev odpravi ter programe usmeri v skladu z vsebinskimi merili in zadanimi cilji, zlasti evropsko dodano vrednostjo;

47.

znova poziva strani v pogajanjih o izstopu Združenega kraljestva iz EU, naj upoštevajo morebitne posledice izstopa te države iz programov EU na področju izobraževanja, kulture in mladih ter poiščejo primerne rešitve, ki bodo omogočile sodelovanje držav nečlanic EU;

48.

meni, da mora Svet pripraviti nadaljevanje delovnega načrta za področje kulture 2015–2018 (15) in ga nadalje razviti;

49.

podpira cilj Evropske komisije, da se pripravi dolgoročni akcijski načrt EU za kulturno dediščino EU (16), s čimer se bodo nadaljevale dejavnosti evropskega leta kulturne dediščine 2018;

50.

poziva Evropsko komisijo in Svet, naj predstavnike regij, ki imajo neposredne izkušnje, primerno in bistveno močneje vključijo v konference in pobude vzajemnega učenja, določene v okviru sklepov Sveta o delovnem načrtu na področju kulture;

51.

podpira povečanje finančne zmogljivosti jamstvene sheme za kulturni in ustvarjalni sektor ter vztraja, da mora biti njeno področje uporabe širše ter vključevati mala in srednja podjetja, saj bo tako ustrezno zajet kulturni in ustvarjalni sektor;

52.

poziva države članice, naj v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj okrepijo podporo tudi za projekte kulturne infrastrukture, izobraževanja, poklicne prekvalifikacije, inovacij in sodelovanja;

53.

spodbuja lokalne in regionalne oblasti, naj tudi v delovnih skupinah LEADER obravnavajo kulturno infrastrukturo na podeželju kot pomemben dejavnik družbene kohezije ter zagotovijo trajnostne oblike mobilnosti, ki bodo obiskovalcem omogočile, da v pokrajini uživajo s čim manjšim vplivom na okolje, kot so kolesarske steze, pešpoti ali vodne poti;

54.

poziva tudi podjetnike v kulturnem in ustvarjalnem sektorju k aktivnemu sodelovanju pri razvoju skupnosti in družbe, tudi z razširitvijo uspešnih modelov mrežnega povezovanja med podjetji na evropsko raven, v podporo MSP v tem sektorju, da bi izkoristili izjemno zgodovinsko in kulturno bogastvo svojih območij;

55.

poziva k tesnemu sodelovanju z Evropskim festivalskim združenjem pri razvoju izmenjave in prostovoljskih dejavnostih pod okriljem evropske solidarnostne enote na področju kulture in kulturne dediščine v okviru evropskega leta kulturne dediščine 2018 in po njem;

56.

priporoča, naj se EU v vlogi sekundarne podpornice močneje osredotoči na kulturne projekte, zlasti na regionalni in medregionalni ravni;

57.

je kritičen glede dejstva, da ni vseevropskih primerjalnih ocen, zato poziva države članice in Evropsko komisijo, naj redno naročajo ocene in strokovne študije za primerjavo na evropski ravni ter ugotovitve uporabljajo v političnih razpravah na vseh ravneh;

58.

vendar zavrača redno obsežno zbiranje podatkov in obveznosti poročanja zaradi prevelike birokracije;

59.

opozarja Evropsko komisijo, da bistveno več regij kulturno dediščino in kulturno produkcijo opredeljuje kot pomemben dejavnik regionalnega razvoja, kot je to razvidno iz strategij pametne specializacije (S3);

60.

zato poziva, da se v tem smislu omogoči boljša podpora raziskavam, ki presega ozko osredotočenost na strategije pametne specializacije;

61.

poziva regije, ki svojo kulturno dediščino dojemajo kot posebno pomemben vir, da to upoštevajo tudi v svoji strategiji pametne specializacije;

62.

podobno tudi obžaluje, da dostop do umetnosti in kulture, ki sta bistvenega pomena za socialno kohezijo in vključenost, ni zapisan v evropskem stebru socialnih pravic (17);

63.

poziva k nadaljnjemu in okrepljenemu financiranju virtualne knjižnice EUROPEANA, ki ga mora spremljati vključevanje nacionalnih pristopov digitalizacije. Desetletni obstoj, ki ga EUROPEANA obeležuje leta 2018, je idealna priložnost za naslednjo stopnjo v njenem razvoju;

64.

poziva Evropsko komisijo k povečanju števila nagrad in priznanj, ki bi morali biti neodvisni od tega, ali so se projekti financirali s sredstvi EU. Z nagrajevanjem inovativnih projektov se poveča prepoznavnost zunaj regije in države članice, spodbuja evropska izmenjava in posnemanje v drugih evropskih regijah;

65.

ponovno izreka odločno podporo pobudi evropska prestolnica kulture (2020–2033) in poziva k njenemu nadaljevanju tudi po letu 2033, ko bi morala še bolje odražati vso raznolikost kulturnega bogastva Evrope in spodbujati dolgoročni razvoj skupnega evropskega kulturnega prostora, ki bi temeljil na sodelovanju javnosti. Ob upoštevanju navedenega obžaluje, da je Evropska komisija iz pobude za leto 2023 sklenila izključiti Združeno kraljestvo, kajti skupni evropski kulturni prostor presega meje Evropske unije;

66.

priporoča, naj se to mnenje na lastno pobudo uporabi za zasedanje Sveta kulturnih ministrov 22. in 23. maja 2018, ki bo obravnavalo prihodnost EU z vidika dolgoročne vizije za evropske kulturne vsebine in potrebo po vključitvi evropske kulturne dediščine v vse direktive;

67.

poziva člane OR, naj se zavzemajo za redno izmenjavo informacij o projektih in izkušnjah, povezanih z območji kulturne dediščine.

---

(1)  Bela knjiga o prihodnosti Evrope. Razmisleki in scenariji za EU-27 do leta 2025 (COM(2017) 2025 final).

(2)  Sporočilo Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture k srečanju voditeljev držav in vlad EU v Göteborgu (Švedska), 17. novembra 2017 (COM(2017) 673 final).

(3)  Izhodišča v okviru Agende voditeljev o izobraževanju in kulturi, v angleščini na voljo na http://www.european-council.europa.eu/media/31544/en_leaders-agenda-note-on-education-and-culture.pdf.

(4)  RESOL-VI/014, CdR 4785/2016 fin.

(5)  Standard Eurobarometer 88.

(6)  Special Eurobarometer 466.

(7)  Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, ki jo je generalna konferenca sprejela na 17. seji 16. novembra 1972 v Parizu.

(8)  COM(2017) 673 final.

(9)  Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o delovnem načrtu za področje kulture (2015–2018) (UL C 463, 23.12.2014, str. 4).

(10)  https://europa.eu/european-union/eu60_sl.

(11)  https://cultureactioneurope.org/files/2018/03/CAE-Reflection-paper-Agenda-for-Culture-2018.pdf.

(12)  Preferences of Europeans towards Tourism – Flash Eurobarometer Report 432 (marec 2016):

http://ec.europa.eu/COMMFrontOffice/publicopinion/index.cfm/Survey/getSurveyDetail/instruments/FLASH/surveyKy/2065.

(13)  https://ec.europa.eu/culture/policy/cultural-creative-industries_en.

(14)  COR-2016-05110.

(15)  UL C 463, 23.12.2014, str. 4.

(16)  To bi bila lahko zapuščina evropskega leta kulturne dediščine; ustrezen sklep bi lahko sprejeli na dogodku „Assises du Patrimoine“.

(17)  CDR 3141/2017.