—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Kitajskem, zlasti tistih z dne 26. novembra 2009 o Kitajski: pravice manjšin in uporaba smrtne kazni (1), z dne 10. marca 2011 o razmerah in kulturni dediščini v Kašgarju (avtonomna ujgurska regija Xinjiang) (2), z dne 6. julija 2017 o primeru Nobelovega nagrajenca Lia Xiaoboja in Lee Ming Cheja (3), z dne 15. decembra 2016 o primerih tibetanske budistične akademije Larung Gar in Ilhama Tohtija (4) ter 12. septembra 2018 o odnosih med EU in Kitajsko (5),

—

ob upoštevanju 36. člena ustave Ljudske republike Kitajske, ki vsem prebivalcem zagotavlja pravico do svobode veroizpovedi, in člena 4, ki brani pravice narodnostnih manjšin,

—

ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Kitajsko, ki je začelo veljati leta 2003, in skupnega sporočila Evropske komisije in Evropske službe za zunanje delovanje Parlamentu in Svetu z dne 22. junija 2016 o elementih nove strategije EU za Kitajsko (JOIN(2016)0030),

—

ob upoštevanju 36. kroga dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki je potekal 9. in 10. julija 2018 v Pekingu,

—

ob upoštevanju pripomb iz govora visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet na 39. zasedanju sveta OZN za človekove pravice 10. septembra 2018, v katerem je izrazila globoko zaskrbljenost nad taborišči „za prevzgojo“in pozvala kitajsko vlado, naj sprejme neodvisne preiskovalce,

—

ob upoštevanju nedavnega pisma s splošnimi navedbami, ki ga je maja 2018 delovna skupina OZN o prisilnih in neprostovoljnih izginotjih poslala kitajski vladi, in v katerem je izrazila zaskrbljenost zaradi stalnega slabšanja položaja in povečanja števila naključno pridržanih Ujgurov,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

—

ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker bi moralo biti spodbujanje in spoštovanje splošnih človekovih pravic, demokracije in načela pravne države v središču dolgoletnega odnosa med EU in Kitajsko, v skladu z zavezo EU, da bo pri svojem zunanjem delovanju podpirala ravno te vrednote, in izraženim interesom Kitajske, da bi jih vključila v svoj razvoj in mednarodno sodelovanje;

B.

ker so se razmere na področju človekovih pravic na Kitajskem nadalje poslabšale po nastopu na oblast predsednika Xi Jinpinga, saj je vlada postala bolj sovražna do mirnega nasprotovanja, svobode izražanja in svobode veroizpovedi ter pravne države;

C.

ker so se razmere v Xinjiangu, kjer živi 11 milijonov Ujgurov in etničnih Kazahov, naglo poslabšale, odkar je popoln nadzor nad avtonomno ujgursko pokrajino Xinjiang postal prednostna naloga, razmere pa še dodatno zaostrujejo občasni teroristični napadi Ujgurov v tej pokrajini ali domnevno povezanih z njo;

D.

ker je Odbor OZN za odpravo rasne diskriminacije podal oceno, da bi lahko bilo v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang pridržanih več deset tisoč do več kot milijonov Ujgurov, ne da bi bili uradno obtoženi ali bi jim bilo sojeno, pod pretvezo, da gre za boj proti terorizmu in verskemu ekstremizmu; ker bi to pomenilo največjo množično odvzetje prostosti pripadnikom narodnostne manjšine na svetu v tem času;

E.

ker je tudi izvršna komisija ameriškega kongresa o Kitajski navedla, da obstajajo zanesljive informacije, da so bili Ujguri, Kazahi in druge predvsem muslimanske etnične manjšine v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang podvržene samovoljnemu pridržanju, mučenju, nezaslišanim omejitvam verske prakse in kulture ter da je sistem za digitalni nadzor tako razširjen, da spremlja vsak vidik vsakdanjega življenja, in sicer s pomočjo kamer za prepoznavanje obraza, skenerjev na mobilnih telefonih, zbiranja podatkov DNK ter obsežno in vsiljivo policijsko prisotnostjo;

F.

ker po poročilih pridržani bivajo v slabih razmerah, so podvrženi politični indoktrinaciji, vključno z obveznimi domoljubnimi tečaji, in so se prisiljeni odpovedati svoji etnični in verski identiteti; ker nedavna poročila govorijo o umrlih v priporu, tudi o samomorih;

G.

ker naj bi na tisoče otrok ločili od staršev, ki so samovoljno pridržani v taboriščih za pridržanje, in so nastanjeni v prenatrpanih sirotišnicah, čeprav je v taborišču priprt samo eden od staršev;

H.

ker je kitajska delegacija na zaslišanju pred OZN v Ženevi 13. avgusta 2018 zavrnila obtožbe izvedencev OZN, da zadržuje ujgurske muslimane v „taboriščih za prevzgojo“v zahodni regiji Xinjiang; ker obstajajo obsežni dokazi o gradnji in širitvi teh taborišč;

I.

ker se je na nekatere tuje novinarje izvajal pritisk, naj ne poročajo o občutljivih vprašanjih, kot so človekove pravice Ujgurov in uporaba taborišč za pridržanje, v nekaterih primerih tudi z zavrnitvijo podaljšanja novinarskih akreditacij;

J.

ker nikjer na svetu prebivalstvo ni tako strogo nadzorovano kot v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang; ker je regionalna vlada zaposlila več deset tisoč dodatnih pripadnikov varnostnih sil;

K.

ker „integrirana platforma za skupne operacije“zbira podatke in tudi shranjuje dodatne podatke o prebivalstvu, vključno z potrošniškimi navadami, bančnimi aktivnostmi, zdravstvenim stanjem in profilom DNK vsakega prebivalca avtonomne ujgurske regije Xinjiang; ker se od muslimanov v regiji zahteva, da v svoje mobilne telefone namestijo vohunsko programsko opremo (ang. spyware), in ker je nenamestitev te opreme kaznivo dejanje;

L.

ker osebna pričevanja in verodostojne akademske raziskave kažejo na namerno osredotočanje na Ujgure, ki imajo vezi z ljudmi v tujini, in na tiste z verskimi prepričanji;

M.

ker se na številne Ujgure v tujini izvaja pritisk, naj se vrnejo na Kitajsko, kar pogosto podpirajo države gostiteljice; ker so kitajska veleposlaništva v tujini številnim Ujgurom zavrnila podaljšanje potnega lista, kar jim povzroča negotovost glede dela in študija;

N.

ker kitajska vlada rutinsko zavrača prošnje delovne skupine za prisilna in neprostovoljna izginotja (WGEID) in visokega komisarja OZN za človekove pravice ter duih posebnih postopkov OZN, da bi v Xinjiang poslala neodvisne preiskovalce;

O.

ker je bil ujgurski profesor ekonomije Ilham Tohti januarja 2014 pridržan, 23. septembra 2014 pa obsojen na dosmrtno zaporno kazen na podlagi obtožbe o domnevnem separatizmu; ker je bilo zaradi sodelovanja z njim pridržanih in nato na zaporno kazen od treh do osem let obsojenih tudi sedem njegovih nekdanjih študentov; ker je Ilham Tohti vedno zavračal separatizem in nasilje in iskal spravo, ki naj temelji na spoštovanju ujgurske kulture;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.