P8_TA(2018)0240

Izvajanje strategije EU za mlade

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. maja 2018 o izvajanju strategije EU za mlade (2017/2259(INI))

(2020/C 76/22)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 9, 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 14, 15, 21, 24 in 32,

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov, ki jo je EU ratificirala leta 2010,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (1),

—	ob upoštevanju resolucije Sveta o delovnem načrtu Evropske unije za mladino za obdobje 2011–2018 (2),

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino (3),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. in 8. februarja 2013 o ustanovitvi pobude za zaposlovanje mladih (4),

—	ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 27. novembra 2009 o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) (5),

—	ob upoštevanju ocene Komisije o strategiji EU za mlade (6),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) (7),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2017 o prihodnosti programa Erasmus+ (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2017 o izvajanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (9),

—	ob upoštevanju pariške deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije prek izobraževanja, ki je bila sprejeta na neformalnem srečanju ministrov EU za izobraževanje 17. marca 2015 v Parizu,

—	ob upoštevanju skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018), ki ga je Svet sprejel 23. novembra 2015 (10),

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (11),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. avgusta 2015 z naslovom Osnutek skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (COM(2015)0408),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. januarja 2018 o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje (COM(2018)0022),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2016 o oceni strategije EU za mlade 2013–2015 (12),

—	ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. marca 2014 o okviru za kakovost pripravništev (13),

—	ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

—	ob upoštevanju resolucije Sveta Evrope z dne 25. novembra 2008 o mladinski politiki Sveta Evrope (CM/Res(2008)23),

—	ob upoštevanju priporočila Sveta Evrope z dne 31. maja 2017 o mladinskem delu (CM/Res(2008)4),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o učenju o EU v šolah (14),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o spodbujanju podjetništva mladih prek izobraževanja in usposabljanja (15),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij – Evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) (16),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o vlogi medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in izobraževanja pri spodbujanju temeljnih vrednot EU (17),

—	ob upoštevanju neuradnega poročila o mladinski politiki, ki ga je objavil Evropski mladinski forum,

—	ob upoštevanju resolucije o strategiji EU za mlade, ki jo je objavil Evropski mladinski forum (18),

—	ob upoštevanju stališča Evropske agencije za svetovanje in informiranje mladih (ERYICA) z naslovom: Engage. Inform. Empower (Pritegniti. Informirati. Okrepiti moč),

—	ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0162/2018),

A.	ker je v vsej Evropski uniji še vedno čutiti negativni učinek recesije na možnosti mladih, da v celoti razvijejo svoj potencial;

B.	ker mnoge države članice, zlasti tiste na jugu Evrope, pri številnih kazalnikih na mladinskem področju, kot so zaposlovanje, socialna varnost in zaščita, še vedno ne dosegajo ravni, ki so jih dosegale pred krizo;

C.	ker se zmanjšujejo razlike na regionalni ravni v vsej EU; ker je stopnja zaposlenosti v številnih regijah še vedno nižja od stopnje pred krizo;

ker se je brezposelnost mladih v zadnjih letih postopno zmanjševala, kljub temu pa je po podatkih Eurostata januarja 2018 znašala 16,1 %, v nekaterih državah članicah pa celo več kot 34 %; ker se je ta stopnja v primerjavi s podatki iz leta 2008 (15,6 %) zvišala; ker te številke ne dovoljujejo enotne rešitve, če želimo uresničiti celotni potencial mladih; ker je stopnja brezposelnosti mladih v najbolj oddaljenih regijah skrb vzbujajoča, v nekaterih od njih, na primer na otokih Mayotte, pa celo presega 50 %;

E.	ker je socialno-ekonomska kriza najbolj prizadela prikrajšane skupine, kot so etnične manjšine, osebe s posebnimi potrebami, ženske, osebe LGBTIQ, migranti in begunci, ki se soočajo z ovirami pri vstopu na trg dela in dostopu do kulture, socialnih storitev in izobraževanja;

F.	ker izobraževanje prispeva k zmanjševanju učinka socialno-ekonomskih neenakosti ter zagotavlja znanja, spretnosti in kompetence, potrebne za zmanjševanje medgeneracijskega prenosa prikrajšanosti;

ker mladi zaradi splošnega nevlaganja vanje ne bodo mogli zahtevati, uresničevati in braniti svojih pravic, kar bo dodatno zaostrilo pojave, kot so upadanje števila prebivalstva, šolski osip, pomanjkanje strokovnih in poklicnih kvalifikacij, pozen vstop na trg dela, pomanjkanje finančne neodvisnosti, morebitno nedelovanje sistemov socialne varnosti, splošna negotovost glede delovnih mest in socialna izključenost;

ker se mladi pri zaposlovanju, izobraževanju in usposabljanju ter socialnem in političnem udejstvovanju srečujejo z različnimi težavami, pri čemer so nekatere skupine nesorazmerno bolj prizadete kot druge; ker si je treba bolj prizadevati za podporo tistim, ki so najbolj oddaljeni od trga dela ali popolnoma ločeni od njega;

I.	ker je ohranjanje lokalnih šol in izobraževalnih ustanov v vseh evropskih regijah osrednjega pomena, ko gre za boljše izobraževanje mladih, in bi morale regije imeti polno podporo EU pri tem izzivu;

J.	ker imajo zlasti izobrazba, medkulturni dialog, strateške komunikacije in tesnejše sodelovanje med državami članicami ključno vlogo pri preprečevanju radikalizacije mladih in krepitvi njihove odpornosti;

K.	ker bi morali mladi dejavno sodelovati pri načrtovanju, razvijanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju vseh politik, ki zadevajo mlade; ker 57 % mladinskih organizacij v EU meni, da se v procesu oblikovanja politik za mlade ne upošteva njihovo strokovno znanje (19);

L.	ker je pomembno, da mladinske organizacije zagotovijo ustrezno zastopanost in vključenost mladih, da bodo resnično verodostojne;

M.	ker so cilji strategije EU za mlade še vedno zelo široki in velikopotezni, čeprav gre za strategijo, ki je še v teku in se nenehno izboljšuje; ker ni ustrezno določenih meril uspešnosti;

N.	ker se v strategiji EU za mlade za obdobje 2010–2018 poudarja potreba po strukturiranem dialogu med mladimi in nosilci odločanja;

O.	ker je končni cilj strategije EU za mlade povečati priložnosti in zagotoviti enake možnosti za vse mlade Evropejce;

ker bi bilo treba mladim pomagati in krepiti njihovo moč za reševanje hudih težav, s katerimi se trenutno soočajo, in za spopadanje z izzivi, s katerimi se bodo soočali v prihodnosti, in sicer z ustreznejšimi, učinkovitejšimi in bolj usklajenimi mladinskimi politikami, z boljšim in dostopnejšim izobraževanjem ter s ciljno usmerjenim izkoriščanjem ekonomskih, zaposlovalnih in socialnih politik na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU;

ker je EU v zadnjih letih uvedla številne pobude, kot so pobuda za zaposlovanje mladih in jamstvo za mlade v okviru strategije za mlade, da bi ustvarila več priložnosti in enake možnosti za vse mlade v izobraževanju in na trgu dela ter spodbudila vključevanje mladih, krepitev njihove vloge in aktivno udeležbo v družbi;

ker je treba ukrepe EU na področju mladih prek mladinske razsežnosti vključiti v sedanje in prihodnje politike in programe financiranja ter jih zasidrati v vsa pomembna politična področja, kot so gospodarstvo, zaposlovanje in socialne zadeve, kohezija, zdravje, ženske, soodločanje, migracije, kultura, mediji in izobraževanje;

S.	ker je treba uskladiti izvajanje prihodnje strategije EU za mlade med različnimi političnimi sektorji in institucijami;

ker je treba vidik enakosti spolov vključiti v odločanje o mladinski politiki, pri katerem se upoštevajo posebne okoliščine in izzivi, s katerimi se soočajo zlasti mlade ženske in dekleta iz drugačnega kulturnega in verskega okolja; ker bi bilo treba v mladinsko politiko vključiti posebne ukrepe, ki upoštevajo različnost spolov, kot so preprečevanje nasilja nad ženskami in dekleti, izobraževanje o enakosti spolov in spolna vzgoja; ker je pri ženskah v povprečju 1,4 krat bolj pogosto, da niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, kot pri moških (20) in si je treba stalno prizadevati za povečanje udeležbe mladih žensk na trgu dela, zlasti po porodniškem dopustu in zlasti mater samohranilk, ter mladih, ki so opustili šolanje, nizkokvalificiranih mladih, mladih invalidov in vseh mladih, ki jim grozi diskriminacija;

U.	ker si je treba vztrajno prizadevati za večjo udeležbo mladih v družbi, zlasti invalidov, priseljencev, beguncev ter tistih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in tistih, ki jim grozi socialna izključenost;

V.	ker je izobraževanje ključnega pomena za boj proti socialni izključenosti, zato so naložbe v znanje, spretnosti in kompetence bistvene za reševanje visoke stopnje brezposelnosti, predvsem med osebami, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

ker člen 9 PDEU določa, da Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja,

X.	ker je strategija EU za mlade postavila trdne temelje za plodno in tvorno sodelovanje na mladinskem področju;

Y.	ker doseganja ciljev zadnjega triletnega cikla strategije EU za mlade (2010–2018) ni mogoče ustrezno in natančno oceniti in ker je zelo težko primerjati in oceniti stanje v različnih državah članicah zaradi pomanjkanja meril in kazalnikov ter prekrivanja instrumentov za izvajanje;

Z.	ker sta poklicno svetovanje in dostop do informacij o zaposlitvenih možnostih in izobraževalnih poteh bistvena za prihodnji izobrazbeni razvoj in prehod na trg dela;

AA.	ker mora EU pri določanju, izvajanju in ocenjevanju ciljev te strategije tesno sodelovati z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi;

Izzivi na mladinskem področju in pridobljene izkušnje iz sedanjega procesa oblikovanja mladinskih politik EU

z obžalovanjem ugotavlja, da so dolgoročni varčevalni ukrepi, zlasti zmanjševanje sredstev za izobraževanje, kulturo in mladinsko politiko, negativno vplivali na mlade in njihove življenjske pogoje; opozarja, da vse večja neenakost, tveganje izključenosti, negotovost in diskriminacija močno vplivajo na mlade, zlasti na najbolj prikrajšane, kot so mladi invalidi, mlade ženske, manjšine in osebe s posebnimi potrebami;

pozdravlja dosežke evropskega sodelovanja na mladinskem področju pri reševanju težav, s katerimi se srečuje večina Evropejcev, ter pri pomoči nacionalnim oblikovalcem politike, saj jim zagotavlja strokovno znanje, priporočila, legitimnost, in uspešno mobilizacijo več sredstev EU;

meni, da je odprta metoda koordinacije sicer primerno, a še vedno nezadostno sredstvo za oblikovanje mladinskih politik, in da jo morajo dopolnjevati drugi ukrepi; ponovno poziva k tesnejšemu sodelovanju in izmenjavi primerov dobre prakse glede vprašanj, povezanih z mladimi, na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU; poziva države članice, naj se dogovorijo o jasnih kazalnikih in referenčnih merilih, da bi omogočili spremljanje doseženega napredka;

priznava pozitivne dosežke strategije EU za mlade prek razvoja medsektorskih dejavnosti in izvajanja strukturiranega dialoga, da bi se zagotovilo sodelovanje mladih, in meni, da je treba izboljšati splošno raven ozaveščanja o ciljih in instrumentih strategije EU za mlade s strani zadevnih akterjev in deležnikov; zlasti ugotavlja, da pristop od zgoraj navzgor, uporabljen v strukturiranem dialogu, ustvarja dodano vrednost in bi ga bilo treba ohraniti; zato poziva Komisijo in države članice, naj pri razvoju nove strategije upoštevajo rezultate šestega cikla strukturiranega dialoga, ki se osredotoča na prihodnjo strategijo EU za mlade;

predlaga, da se na področje mladinske politike vključijo lokalni in regionalni organi, zlasti v tistih državah članicah, v katerih imajo pristojnosti na tem področju;

pozdravlja politične pobude na tem področju, katerih namen je podpreti mlade v EU, kot so zlasti Vlaganje v mlade v Evropi, Evropska solidarnostna enota in Pobuda za zaposlovanje mladih; vendar meni, da bi morali biti ti instrumenti bolje povezani s strategijo EU za mlade in imeti pristop od spodaj navzgor; zato poziva Komisijo, naj vse politične predloge, ki zadevajo mlade, sistematično poveže s krovno strategijo in vključi vse ustrezne deležnike, kot so socialni partnerji in civilna družba, s pomočjo dolgoročnega celostnega pristopa in točno določenih horizontalnih ciljev;

poziva Komisijo, naj vzpostavi medsektorsko delovno skupino za usklajevanje izvajanja prihodnje strategije EU za mlade v sodelovanju z institucijami EU, vključno z Evropskim parlamentom, državami članicami in civilno družbo, zlasti sindikati in mladinskimi organizacijami;

poziva Komisijo, naj vzpostavi učinkovita orodja za usklajevanje med svojimi službami ter naj enemu od podpredsednikov Evropske komisije kot sklop dodeli nalogo za vključevanje vidika mladih;

spodbuja države članice, naj evropski steber socialnih pravic uporabijo kot podlago za pripravo zakonodaje za mlade;

10.

poudarja, kako pomembno vlogo ima spodbujanje zdravega življenjskega sloga pri preprečevanju bolezni, in meni, da je treba mladim zagotoviti pravilne informacije o hudih duševnih zdravstvenih težavah, ki jih povzročata uživanje tobaka, alkohola in drog ter zasvojenost s temi substancami, ter jim pomagati v primeru teh težav;

11.

poudarja pomen, ki ga ima ocena Komisije o izvajanju strategije za mlade v državah članicah, da bi omogočili več preverjanja in spremljanja na terenu; poziva Komisijo, naj določi cilje strategije EU za mlade, ki se lahko kakovostno in količinsko ocenijo, obenem pa upošteva posebnosti vsake države članice ali regije; poziva jo tudi, naj poveča finančna sredstva za programe in ukrepe za pripravo mladih na svet dela;

V strategiji EU za mlade dati glas mladim

12.

priporoča, naj bo prihodnja strategija EU za mlade participativna in osredotočena na mlade ter naj izboljšuje dobro počutje, odraža potrebe, ambicije in raznolikost vseh mladih v Evropi, obenem pa naj razširi njihov dostop do ustvarjalnih orodij, ki vključujejo nove tehnologije;

13.

meni, da bi morala EU izraziti solidarnost z mladimi in še naprej krepiti njihovo moč za udeležbo v družbi, in sicer z razvojem posebnih ukrepov, kot so poenostavitev prostovoljstva, podpiranje mladinskega dela, razvijanje novih orodij, zlasti tistih, ki vključujejo nove tehnologije, spodbujanje izmenjav na podlagi solidarnosti, dejavnosti v skupnosti, svobodnega okolja in demokratičnega dialoga; zato priznava pomen povezovanja mladih za osebnostno rast in razvoj občutka za aktivno državljanstvo; poziva države članice, naj poenostavijo dejavno udeležbo mladih v prostovoljskih organizacijah; poudarja, da lahko večje sodelovanje mladih v družbi, ki je že samo po sebi pomemben dosežek, postane tudi odskočna deska za večje sodelovanje v politiki;

14.

v zvezi s tem poudarja, kako pomembno vlogo ima neformalno in priložnostno učenje, pa tudi sodelovanje v športnih in prostovoljskih dejavnostih pri spodbujanju razvoja državljanskih, socialnih in medkulturnih kompetenc ter znanj in spretnosti med mladimi Evropejci;

15.

poziva države članice, naj določijo nacionalne pravne okvire in ustrezne finančne vire za prostovoljstvo;

16.

odločno poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo mlade, zlasti tiste z manj možnosti in tiste, ki so zunaj formalnih organizacijskih struktur, da prevzamejo dejavno in kritično vlogo v javnem življenju, in naj sprejmejo participativen pristop k oblikovanju politik, da bodo lahko mladi vplivali na odločitve, ki zadevajo njihovo življenje, in jim ponudijo spletna in druga orodja demokracije, pri čemer naj upoštevajo omejitve in tveganja družbenih medijev, ter naj v razvoj, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje mladinskih politik vključijo ustrezne deležnike, kot so socialni partnerji, civilna družba in mladinske organizacije;

17.

poziva države članice, naj spodbujajo polno udeležbo mladih v volilnem procesu;

18.

izraža potrebo po nadaljevanju strukturiranega dialoga med mladimi in nosilci odločanja v prihodnjem okviru evropskega sodelovanja na področju mladine; meni, da bi moral proces strukturiranega dialoga sistematično doseči več različnih skupin mladih, in ugotavlja, da je treba v ta namen nacionalnim in evropskim delovnim skupinam zagotoviti tudi zadostno finančno podporo; poziva države članice, naj spodbujajo udeležbo nacionalnih, regionalnih in lokalnih nosilcev odločanja v strukturiranem dialogu z mladimi;

19.

poziva države članice, naj pri poročanju in uporabi sredstev, namenjenih spodbujanju trajnih priložnosti za zaposlovanje mladih, ravnajo pregledno; poudarja, kako pomembno je tudi, da na zahtevo predložijo podrobne podatke o položaju mladih v državi;

20.

poudarja, da ni sistematičnega posodabljanja informacij in zanesljivih podatkov o izvajanju strategije; zato poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo tesnejše sodelovanje med nacionalnimi in regionalnimi statističnimi službami, da bi dobili ustrezne posodobljene statistične podatke o mladih, ki so pomembni za razumevanje stopnje uspešnosti strategije, ki se izvaja; meni, da bi morali ti statistični podatki dopolnjevati predložena triletna poročila;

21.

opozarja, da obstaja trend upadanja udeležbe mladih na nacionalnih in lokalnih volitvah in da mladi potrebujejo politično zavezo in možnost videti rezultate svojega prispevka; zato opozarja, da so priložnosti, da že zelo mladi izkusijo politično udeležbo v svojem okolju in lokalnih skupnostih, bistvenega pomena za to, da se pri mladih okrepi občutek evropskega državljanstva in postanejo dejavni državljani; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo regionalne in lokalne organe, da omogočijo popolno in koristno sodelovanje in udeležbo v postopku odločanja in volilnem postopku;

22.

poziva države članice, naj nacionalne svete mladih vključijo v odbore za spremljanje in izvajanje strategije EU za mlade;

23.

poudarja potencial tehnologij za povezovanje z mladimi ter poziva EU, naj okrepi svoje zmogljivosti za sodelovanje v družbi prek elektronskih platform;

24.

z obžalovanjem ugotavlja, da kljub stalnim prizadevanjem Komisije, da bi obveščala o priložnostih za mlade, ki jih podpirajo različni programi Unije, še vedno veliko mladih meni, da imajo omejen dostop do teh priložnosti; poziva Komisijo, naj izboljša svoja komunikacijska orodja;

Enake možnosti za zagotavljanje trajnostnega vključevanja na trg dela

25.

je zelo zaskrbljen zaradi trajne visoke stopnje brezposelnosti mladih v vsej EU, še posebej pa v južni Evropi; opozarja, da bi morala biti odpiranje kakovostnih delovnih mest in ustvarjanje možnosti za zaposlovanje zagotovljeni in da ostajata ključni zavezi do mladih, in v zvezi s tem poziva, naj se sprejmejo ukrepi za lažji prehod mladih iz izobraževanja v zaposlitev, in sicer z zagotavljanjem kakovostnih pripravništev in vajeništev; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo strukturne reforme na trgu dela, poštene delovne pogoje in plačilo za zagotovitev, da mladi ne bodo diskriminirani pri dostopu do dela; poudarja, da je treba opredeliti socialne pravice za nove oblike zaposlovanja in pošteno delovno prakso ter zagotoviti socialni dialog;

26.

poudarja, da morajo nacionalni, regionalni in lokalni organi sprejemati prilagojene ukrepe in nuditi prilagojeno podporo, ki bo dosegla vse mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo; želi spomniti na potrebo po vključevanju lokalnih deležnikov, kot so socialni partnerji, sindikati, civilna družba in mladinske organizacije;

27.

meni, da bi bilo treba sprejeti posebne ukrepe za odpravo prekarnega položaja mladih žensk na trgu dela, pri tem pa nameniti posebno pozornost razliki v plačilu med spoloma in premočni zastopanosti žensk v netipičnih oblikah zaposlitve brez socialnega varstva;

28.

poudarja, da je treba spodbujati poštene delovne pogoje in ustrezno socialno varstvo za delavce v tako imenovanih novih oblikah zaposlitve, v katerih so mladi prekomerno zastopani;

29.

meni, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za vključevanje mladih migrantov na trg dela, ob tem pa dosledno spoštovati načelo enakega obravnavanja;

30.

poudarja, da bi morala vključujoča mladinska politika zagovarjati in spodbujati socialne programe, ki omogočajo politično in kulturno udeležbo; poleg tega meni, da je dostojno in regulirano delo, ki temelji na kolektivnih pogodbah, z neprekarnim delovnim razmerjem, z ustreznimi plačami ter visokokakovostnimi in univerzalnimi javnimi storitvami pomembno za družbeno blaginjo mladih; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo poštene delovne pogoje in ustrezno socialno zaščito, tudi z upoštevanjem novih oblik zaposlovanja;

31.

želi spomniti, da sta zaposlovanje in podjetništvo ena od osmih prednostnih nalog, opredeljenih v strategiji EU za mlade (2010–2018); poudarja, da imata mladinsko delo in neformalno učenje, zlasti tista, ki ju razvijajo v mladinskih organizacijah, ključno vlogo pri razvoju potenciala mladih, tudi podjetniških spretnosti, saj jim omogočata razvijanje široke palete kompetenc, ki lahko povečajo njihove možnosti na trgu dela;

32.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo čezmejne poklicne možnosti in možnosti za usposabljanje ter razširijo in povečajo naložbe v sektor poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter naj te možnosti predstavijo kot privlačno izbiro za izobraževanje;

33.

poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo regionalne in lokalne oblasti ter vlagajo v nove življenjske priložnosti za mlade, da bi razvijali njihovo ustvarjalnost in polni potencial, podprli podjetništvo mladih in spodbujali socialno vključenost mladih v korist njihovi skupnosti;

34.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo pristop do mladih in zaposlovanja, ki bo temeljil na pravicah; poziva države članice, naj mladim zagotovijo dostop do kakovostne delovne prakse in delovnih mest, kjer se spoštujejo njihove pravice, vključno s pravico do stalne zaposlitve s plačo, ki zagotavlja preživetje, socialno zaščito ter dostojno in neodvisno življenje;

35.

poziva Komisijo in države članice, naj nadzorujejo subjekte, ki ponujajo več zaporednih praks, čemur ne sledi ponudba zaposlitve, da se pogodbe o zaposlitvi ne bodo nadomeščale z navideznimi praksami;

36.

pozdravlja dejstvo, da se je z ukrepi v okviru pobude za zaposlovanje mladih podprlo več kot 1,6 milijona mladih (21); poudarja, da je potrebnih več prizadevanj in finančnih obveznosti; poudarja, da je treba izboljšati stike z mladimi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo in se srečujejo s številnimi ovirami, pa tudi kakovost ponudb v okviru jamstva za mlade, in sicer z opredelitvijo jasnih meril in standardov, vključno z dostopom do socialne zaščite, minimalnega dohodka in zaposlitvenih pravic; poziva države članice, naj dejansko izboljšajo svoje sisteme spremljanja, poročanja in izvajanja ter zagotovijo, da se bodo sredstva iz pobude za zaposlovanje mladih uporabljala kot dopolnilo nacionalnega financiranja in ne kot njegovo nadomestilo;

37.

poudarja tudi, da je treba obravnavati kakovost mentorstva in svetovanja, kakovost in ustreznost dejanskega usposabljanja posameznikov, pripravništva ali zaposlitev ter kakovost rezultatov glede na določene cilje; pri tem poudarja, da je treba v okviru pobude za zaposlovanje mladih zagotoviti uporabo že obstoječih okvirov kakovosti, kot je evropski okvir kakovosti; meni, da bi morali biti tudi mladi vključeni v spremljanje kakovosti ponudb;

38.

opozarja, da je treba v okviru pobude za zaposlovanje mladih ali prihodnjih evropskih orodij finančno podpreti ukrepe, ki spodbujajo vključevanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na trg dela, tudi kakovostno plačano delovno prakso, pripravništvo ali vajeništvo, vendar to ne bi smelo nadomestiti zaposlitve in pri tem mladih nikakor ne bi smeli izkoriščati;

39.

ugotavlja, da je spodbujanje podjetniškega duha med mladimi prednostna naloga ter da so formalni in neformalni izobraževalni sistemi najučinkovitejši ukrepi za spodbujanje podjetništva mladih; poudarja, da je podjetništvo sredstvo za boj proti brezposelnosti mladih in socialni izključenosti ter za spodbujanje inovacij; zato meni, da bi morala strategija EU za mlade podpirati ustvarjanje primernega okolja za njihovo podjetništvo;

40.

želi spomniti, da so glavna ciljna skupina pobude za zaposlovanje mladih tisti, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, zato države članice poziva, naj vložijo več truda v prepoznavanje in obravnavanje omenjene ciljne skupine, zlasti najbolj ranljivih mladih, kot so invalidi, ter pri tem upoštevajo njihove posebne potrebe;

41.

poziva države članice in Komisijo, naj na področju izobraževanja in usposabljanja uvedejo inovativna in prilagodljiva nepovratna sredstva za razvijanje talentov ter umetniških in športnih sposobnosti; podpira države članice, ki si prizadevajo za uvedbo programov štipendiranja za tiste z dokazanimi izobraževalnimi, športnimi in umetniškimi sposobnostmi;

42.

poudarja, da ima 38 % mladih težave pri dostopu do informacij; poudarja tudi, kako pomembno je, da se zagotovi skupen pristop k usmerjanju, podpori in obveščanju mladih o njihovih pravicah in možnostih;

43.

nadalje poudarja, da se mora pobuda za zaposlovanje mladih osredotočati ne le na visoko izobražene mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, temveč tudi na osebe, ki so nizkokvalificirane, neaktivne in niso prijavljene na javnih zavodih za zaposlovanje;

44.

poudarja, da je kljub visoki stopnji brezposelnosti mobilnost delavcev znotraj EU še vedno omejena; zato želi opozoriti, kako pomembna je za konkurenčen trg dela; poziva Komisijo in države članice, naj zato spodbujajo čezmejne strokovne in poklicne priložnosti;

45.

poudarja, da imajo odrasli, starejši od 55 let, pomembno vlogo pri izobraževanju mladih na delovnem mestu; skupaj s Komisijo se zavzema za oblikovanje programov, ki bi omogočili postopen izstop teh oseb s trga dela do upokojitvene starosti, zlasti s prehodom na zaposlitev za krajši delovni čas, s čimer bi omogočili in spremljali tudi postopen vstop mladih na delovno mesto;

46.

poudarja, da imajo podjetja pomembno vlogo na področjih, povezanih s pridobivanjem spretnosti ter ustvarjanjem delovnih mest za mlade; ugotavlja, da lahko izobraževanje in usposabljanje na področjih, povezanih s spodbujanjem podjetništva, prispevata k doseganju dolgoročnega razvoja, spodbujanju evropske konkurenčnosti in boju proti brezposelnosti;

47.

poziva države članice, naj v akcijskih načrtih predstavijo pričakovane učinke ukrepov, ki jih nameravajo sprejeti; zato poudarja, da bi morale države članice zagotoviti, da s svojimi ukrepi učinkovito spodbujajo trajno zaposlovanje; poudarja, da je treba ovrednotiti vzdržnost politik, ki naj bi se izvajale;

Trajnostni razvoj: prihodnost za mlade

48.

je trdno prepričan, da sta kakovostno formalno, neformalno in priložnostno izobraževanje in kakovostno usposabljanje temeljna pravica; zato meni, da bi bilo treba vsem Evropejcem zagotoviti dostop do vseh stopenj kakovostnega izobraževanja, ne glede na njihov socialno-ekonomski status, etnično pripadnost in motnje v telesnem ali duševnem razvoju; poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo vse te vrste izobraževanja pri zagotavljanju znanja, spretnosti in kompetenc mladih, da postanejo zavzeti državljani in sodelujejo v evropskem projektu; zato poziva države članice, naj razvijejo posebne politike in v zvezi s tem spodbujajo enako obravnavanje umetniškega in ustvarjalnega pouka ter naravoslovnih in tehničnih predmetov (naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika) v učnem načrtu;

49.

poudarja pomen posodobitve izobraževanja; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo vključevanje novih znanj, spretnosti in kompetenc v izobraževanje, kot so državljanstvo, kritično razmišljanje in podjetniški duh, ter razvoj novih izobraževalnih orodij, ki omogočajo večjo udeležbo v izobraževanju in lažji dostop do njega;

50.

je zelo zaskrbljen zaradi izrazito perečega problema revščine otrok, ki zadeva do 25 milijonov otrok v EU (več kot 26,4 % vseh Evropejcev, mlajših od 18 let) iz družin, ki jih pesti vsakodnevno pomanjkanje zaradi nezadostnih dohodkov in osnovnih storitev; meni, da bi lahko mladinske politike prispevale k področjem, kot so politika za otroke in družino;

51.

je globoko zaskrbljen zaradi pojava osipa in zato poziva k ustreznim rešitvam, da bi to težavo rešili in uresničili cilje iz strategije Evropa 2020;

52.

spodbuja Komisijo, naj podpre pobude, katerih cilj je spodbujanje aktivnega in kritičnega državljanstva, spoštovanja, strpnosti in medkulturnega učenja, ter opozarja, da imajo pri tem ključno vlogo programi EU, kot so Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in Evropa za državljane; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo dialog z mladimi o različnih temah, kot so spolnost, spol, politika, solidarnost in okolje, pravo, zgodovina in kultura;

53.

je trdno prepričan, da morajo biti pismenost, tudi digitalna, medijska in matematična pismenost, ter osnovne spretnosti, ki so ključno orodje za zagotavljanje samostojnosti in obetavne prihodnosti za mlade, prednostni cilj na evropski, nacionalni in lokalni ravni; zato poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja pri zagotavljanju osnovnih znanj in kompetenc za vse;

54.

poziva Komisijo, naj spodbuja pobude s formalnim izobraževanjem in neformalnim učenjem v podporo inovativnosti, ustvarjalnosti in podjetništvu mladih ter za večjo povezanost in medsebojno razumevanje mladih iz različnih skupin;

55.

z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je še vedno veliko evropskih državljanov, katerih sposobnosti branja in pisanja so slabe ali ki niso funkcionalno, digitalno in medijsko pismeni, kar je zelo zaskrbljujoče, saj jim to onemogoča ustrezno udeležbo v javnem življenju in na trgu dela;

56.

opozarja, da prvo načelo evropskega stebra socialnih pravic določa, da ima vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehoda na trg dela; zato poudarja pomen prednostne obravnave in zagotavljanja socialnih naložb v izobraževanje in usposabljanje v novem programskem obdobju večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027;

57.

je trdno prepričan, da bi bilo treba pri spremljanju strategije EU za mlade uporabiti pregled socialnih kazalnikov, ki je bil uveden v okviru evropskega stebra socialnih pravic; poziva Komisijo, naj sprejme poseben sklop kazalnikov za spremljanje strategije EU za mlade, kot so izobraževanje, znanje in vseživljenjsko učenje, enakost spolov na trgu dela, zdravstvo, digitalni dostop, življenjski pogoji in revščina;

58.

poudarja ključno vlogo družine in učiteljev pri podpori mladim, ki so žrtve ustrahovanja v šoli in na spletu; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za obravnavanje takega ravnanja, ki vpliva na duševno zdravje mladih, zlasti z razvijanjem ustreznih digitalnih veščin že od osnovnega izobraževanja, kot je to določeno v Akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje;

59.

meni, da je treba za večjo učinkovitost ukrepov na področju izobraževanja, mladih in športa razviti skupne cilje in instrumente za merjenje učinka politike na podlagi mednarodnih raziskav;

60.

poudarja škodljiv učinek stresa na dobro počutje mladih, tako v šoli, pri usposabljanju in na trgu dela kot v zasebnem življenju; poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v programe za duševno zdravje ter spodbujajo ustrezne subjekte, da bodo pomagali mladim na tem področju;

61.

poudarja, da je treba poskrbeti za dobro duševno in telesno počutje mladih Evropejcev; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo zunajšolske športne dejavnosti in s kampanjami ozaveščajo o prehrani;

62.

poudarja, da je pomembno spodbujati medkulturni dialog v športu, tudi z oblikovanjem platform, v katere bodo vključeni mladi, begunci in migranti;

63.

meni, da je treba zaradi zapletenosti mladinskih politik in njihovega učinka spodbujati sodelovanje v raziskavah, da se razvijejo empirično utemeljeni odgovori ter posredovanje in preventivne rešitve, ki bodo spodbujale dobro počutje in odpornost mladih.

64.

poudarja pomen kulture ne samo v boju proti nasilju, rasizmu, radikalizaciji in nestrpnosti, ampak tudi pri razvijanju evropske identitete; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo kulturo in enak dostop do nje ter naj vlagajo vanjo;

65.

poudarja, da imajo mladinske organizacije ključno vlogo za sodelovanje mladih in njihovo vključevanje v družbo; zato države članice poziva, naj podprejo mladinske organizacije, priznajo njihovo vlogo na področju razvoja kompetenc in socialne vključenosti ter podprejo ustanavljanje mladinskih svetov na vseh ravneh, pri čemer naj sodelujejo z mladimi;

66.

vztraja, da je potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja pomembno za opolnomočenje učečih se, bistveno pa je tudi za razvoj družbe, ki temelji na socialni pravičnosti in enakih možnosti, ter bo prispevalo k oblikovanju državljanskih veščin in osebni izpolnitvi; obžaluje, da delodajalci in ponudniki formalnega izobraževanja ne priznavajo dovolj vrednosti in pomena znanja, spretnosti in kompetenc, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem; poudarja, da je dodatna ovira premajhna primerljivost pristopov potrjevanja v državah EU in skladnost med njimi; poziva države članice, naj si še naprej prizadevajo za vzpostavitev nacionalnega sistema priznavanja in potrjevanja kompetenc, pridobljenih v okviru dejavnosti neformalnega izobraževanja, ter opozarja na priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja;

Tesnejše usklajevanje in podpora strategiji EU za mlade iz finančnih instrumentov

67.

meni, da bi morala biti strategija EU za mlade usklajena z večletnim finančnim okvirom ter s cilji trajnostnega razvoja in vsemi ustreznimi vodilnimi pobudami, programi in političnimi strategijami, morala bi vzpostaviti sistematičen dialog med zadevnimi organi, določiti jasne cilje in vzpostaviti ustrezen mehanizem usklajevanja;

68.

opozarja, da lahko EU na področju mladih v skladu z načelom subsidiarnosti izvaja le ukrepe podpore, usklajevanja in dopolnjevanja ukrepov držav članic, poudarja pomen usklajenosti sredstev EU in nacionalnih sredstev in zato poziva Komisijo, naj omogoči sinergije z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi pobudami, da se prepreči podvajanje, prekrivanje in ponavljanje dejavnosti;

69.

poziva države članice in Komisijo, naj povečajo javne naložbe v izobraževanje in zadeve, povezane z mladimi;

70.

je trdno prepričan, da bi bilo treba v naslednjem večletnem finančnem okviru znatno povečati razpoložljiva sredstva za podporo različnim politikam in pobudam za mlade, kot so program Erasmus+, pobuda za zaposlovanje mladih in program Evropa za državljane, s tem ponuditi boljše možnosti mladim in preprečevati izključenost;

71.

pozdravlja ustanovitev Evropske solidarnostne enote – programa za spodbujanje solidarnosti med mladimi Evropejci, prostovoljstva in razvoja solidarnostnega državljanstva; opozarja na stališče Parlamenta, da je treba novo pobudo ustrezno financirati z dodatnimi sredstvi, ne pa programa uporabljati kot rešitev za boj proti brezposelnosti mladih;

72.

je prepričan, da bi moral program „Evropa za državljane“ še naprej spodbujati aktivno državljanstvo, državljansko vzgojo in dialog ter ustvarjati občutek evropske identitete; ugotavlja, da je stopnja uspešnosti programa nizka zaradi pomanjkanja sredstev; poziva, naj se mu dodeli bistveno več sredstev;

73.

poziva Komisijo, naj ohrani program Erasmus za mlade podjetnike; spodbuja države članice in Komisijo, naj se zavežejo, da bodo z gospodarskimi zbornicami, podjetji in mladimi skupaj spodbujale ta program, ne da bi zanemarile glavno področje dejavnosti;

74.

ponovno poudarja svojo podporo krepitvi programa Ustvarjalna Evropa, ki zagotavlja posebne programe mobilnosti za mlade umetnike in zaposlene v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih;

75.

poudarja pomen programa Erasmus+, temeljnega programa za ustvarjanje aktivnih in zavzetih mladih državljanov; je trdno prepričan, da bi moral biti program Erasmus+ namenjen vsem mladim, tudi tistim z manj možnostmi, in da je treba večje ambicije za Erasmus+ v naslednjem programskem obdobju podpreti z znatnimi dodatnimi sredstvi za sprostitev celotnega potenciala programa ter da je treba poenostaviti postopek z vzpostavitvijo elektronskih sistemov za dostop do čezmejnih storitev in podatkov o študentih, kot je projekt „e-Card“;

76.

poziva k boljši usklajenosti med strategijo EU za mlade in programom Erasmus+, uskladitvijo rokov za izvajanje, spremembo uredbe o programu Erasmus+, da bi jasno podprli cilje strategije s skupnimi „cilji mladih“, ter opredelitvi ključnega ukrepa 3 kot glavnega orodja za izvedbo strategije;

77.

poudarja, da proračun pobude za zaposlovanje mladih ne zagotavlja, da bo program izpolnil svoje cilje; zato poziva k znatnemu povečanju finančnih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, države članice pa poziva, naj v okviru nacionalnih proračunov oblikujejo programe zaposlovanja mladih; poleg tega poudarja, da je treba dvigniti starostno mejo za upravičence s 25 let na 29 let, kar bi bolje odražalo dejanske razmere, saj se številni današnji diplomanti in tisti, ki vstopajo na trg dela, bližajo tridesetemu letu starosti;

78.

se zavzema za enoten koncept mladih v smislu omejitve njihove starosti v vsej Evropski uniji, brez poseganja v načelo subsidiarnosti; poziva vse države članice, naj k temu poenotenju prispevajo tako, da odpravijo ovire za merjenje rezultatov in opredelitev ciljev, ki jih je treba doseči;

79.

podpira spodbujanje prihodnjega okvirnega programa EU za raziskave in inovacije za oblikovanje celovitega, na dokazih temelječega odziva, ukrepov in preprečevalnih rešitev, s katerimi bi spodbujali dobro počutje in odpornost mladih;

80.

je seznanjen z ugotovitvami in tveganji, na podlagi katerih nacionalni organi menijo, da ukrepi, ki jih upravlja Komisija (vključno s programi študentskih izmenjav), izpolnjujejo zahteve strategije za mlade, nekatere države članice pa umikajo svoja sredstva iz področij politike, ki se podpirajo iz proračuna EU (22);

o o

81.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 50.

(2) UL C 417, 15.12.2015, str. 1.

(3) UL C 120, 26.4.2013, str. 1.

(4) EUCO 37/13.

(5) UL C 311, 19.12.2009, str. 1.

(6) http://ec.europa.eu/assets/eac/dgs/education_culture/more_info/evaluations/docs/youth/youth-strategy-2016_en.pdf

(7) UL C 119, 28.5.2009, str. 2.

(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0359.

(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0018.

(10) UL C 417, 15.12.2015, str. 17.

(11) UL C 398, 22.12.2012, str. 1.

(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0426.

(13) UL C 88, 27.3.2014, str. 1.

(14) UL C 58, 15.2.2018, str. 57.

(15) UL C 316, 22.9.2017, str. 76.

(16) UL C 120, 5.4.2016, str. 22.

(17) UL C 11, 12.1.2018, str. 16.

(18) https://www.youthforum.org/sites/default/files/publication-pdfs/Resolution_EU_Youth_Strategy_FINAL%281%29.pdf

(19) Neuradno poročilo o mladinski politiki, ki ga je objavil Evropski mladinski forum.

(20) Society at a Glance 2016 – OECD Social Indicators (Družbeni pregled leta 2016 – Socialni kazalniki OECD).

(21) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. januarja 2018 o izvajanju pobude za zaposlovanje mladih v državah članicah (P8_TA(2018)0018).

(22) http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2018/615645/EPRS_STU(2018)615645_EN.pdf