—

ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju člena 91(1) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Direktive 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1),

—

ob upoštevanju Direktive 2014/47/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2),

—

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) 2017/1151 (3), Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4), Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 (5) in Pravilnik št. 39 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 o CARS 2020: akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi (7),

—

ob upoštevanju študije službe Evropskega parlamenta za raziskave iz novembra 2017 z naslovom Odometer tampering: measures to prevent it (Nedovoljeni posegi v števec prevožene poti: ukrepi za njihovo preprečevanje) (8) in ocene dodane vrednosti z naslovom Odometer manipulation in motor vehicles in the EU (Manipulacija števca prevožene poti v motornih vozilih v EU) (9),

—

ob upoštevanju končnega poročila, ki ga je pripravilo združenje evropskih organov za registracijo vozil in voznikov, z naslovom Vehicle Mileage Registration (Registracija števila prevoženih kilometrov vozil) (10),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Consumer Market Study on the Functioning of the Market for Second-Hand Cars from a Consumer’s perspective (Študija potrošniškega trga o delovanju trga rabljenih vozil z vidika potrošnikov),

—

ob upoštevanju pisne izjave 0030/2016 z dne 11. aprila 2016 o boju proti goljufijam v zvezi s številom prevoženih kilometrov na trgu rabljenih avtomobilov,

—

ob upoštevanju členov 46 in 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A8-0155/2018),

A.

ker so nedovoljeni posegi v števce prevožene poti, in sicer nepošteno namerno in nepooblaščeno spreminjanje dejanskega števila prevoženih kilometrov vozila, prikazanega na števcu, resen problem, razširjen po Uniji, zlasti v okviru čezmejne trgovine z vozili, in škodujejo tretjim državam, ki uvažajo rabljene avtomobile iz Unije;

B.

ker je gospodarska korist zaradi nedovoljenih posegov v števce prevožene poti lahko izjemna, saj je oprema, potrebna zanje, poceni, vrednost rabljenih vozil pa se tako umetno zviša; ker je po ocenah študij med prodanimi rabljenimi osebnimi vozili delež vozil z nedovoljenimi posegi, prodanih znotraj države, med 5 in 12 odstotki, pri čezmejni prodaji pa med 30 in 50 odstotki, torej znaša skupna gospodarska škoda v Uniji med 5,6 in 9,6 milijarde EUR;

C.

ker je za kupca število prevoženih kilometrov eden od najpomembnejših dejavnikov pri oceni tehničnega stanja vozila in ker odčitek stanja števca prevožene poti pomembno vpliva na tržno vrednost vozila;

D.

ker se odčitki števcev prevožene poti shranijo in prikažejo digitalno in ker je zunanji dostop z namenom spremeniti enostaven, saj je zaščita števcev slabša od drugih sestavnih delov vozila;

E.

ker nedovoljeni posegi v števce prevožene poti škodijo potrošnikom, trgovcem z rabljenimi avtomobili, zavarovalnicam in lizinškim družbam, medtem ko se tisti, ki takšne goljufije izvajajo, z njimi okoristijo, in ker je treba poiskati tehnične rešitve, ki bi nepooblaščenim osebam otežile nedovoljene posege v števce prevožene poti;

F.

ker avtomobili z nedovoljenimi posegi v števce zaradi večje obrabe negativno vplivajo na varnost v cestnem prometu; ker lahko imajo kupci takih avtomobilov višje stroške vzdrževanja in popravil od pričakovanih, ker se avtomobili ne pregledajo v skladu z dejanskim številom prevoženih kilometrov;

G.

ker imajo lahko avtomobili z nedovoljenimi posegi v števce prevožene poti višjo porabo in višje emisije onesnaževal od pričakovanih, s čimer kršijo zahteve glede trajnosti iz zakonodaje o homologaciji;

H.

ker ima trg rabljenih avtomobilov v Uniji, ki je dva- do trikrat večji od trga novih avtomobilov, najnižje zaupanje potrošnikov med trgi blaga glede na pregled stanja potrošniških trgov Komisije za leto 2014 (11), prav nedovoljeni posegi v števce prevožene poti pa znatno prispevajo k izgubi zaupanja potrošnikov v trgovce z rabljenimi avtomobili in s tem ovirajo delovanje notranjega trga in pošteno konkurenco;

I.

ker potrošniki niso dovolj obveščeni o tem, kako je mogoče preprečiti manipulacijo z odčitki števcev v rabljenih avtomobilih, o obstoječih tehnikah za spremljanje števila prevoženih kilometrov in preprečevanje goljufij na tem področju ter o dostopu do teh tehnik;

J.

ker številne države članice potrošnikom še vedno ne zagotavljajo potrebnih orodij, s katerimi bi lahko preverili zgodovino rabljenega vozila;

K.

ker goljufanje s števci prevožene poti nesorazmerno vpliva na družbene skupine in geografska območja z nižjimi dohodki in so kupci v državah članicah, ki so k Uniji pristopile leta 2004 ali pozneje, ter v državah v neposredni bližini Unije (zlasti državah Zahodnega Balkana, kamor se uvažajo rabljeni avtomobili iz Unije z nizkimi dajatvami ali brez njih) izpostavljeni večjemu tveganju za nakup avtomobila z manipuliranim števcem prevožene poti ter jih zato takšna zloraba pogosteje prizadene;

L.

ker ni skupnega celostnega sistema za izmenjavo podatkov med državami članicami, zaradi česar je večje tveganje, da se legalizira odčitek stanja števca prevožene poti, manipuliranega že pred prvim preverjanjem v državi, v kateri bo vozilo registrirano in kjer že obstajajo ukrepi za registracijo vozila in preverjanje števila prevoženih kilometrov;

M.

ker bi s hitro vzpostavitvijo enotnih pravil za preprečevanje manipulacije in goljufij s števci prevožene poti bistveno povečali varnost in gotovost pri čezmejnih nakupih vozil ter zmanjšali obseg nepoštenih praks, kar bi znatno koristilo milijonom potrošnikov v Uniji;

N.

ker so nekatere države članice že uvedle instrumente za zmanjšanje manipulacije s števci prevožene poti, kot sta „Car-Pass“ v Belgiji in „Nationale AutoPas“ na Nizozemskem; ker obe državi uporabljata podatkovno zbirko odčitkov števcev prevožene poti ob vsakem vzdrževanju, servisu, popravilu ali rednem pregledu vozila brez zbiranja osebnih podatkov in sta v zelo kratkem času skoraj izkoreninili goljufanje s števci;

O.

ker belgijski sistem upravlja neprofitna organizacija na pravni podlagi, nizozemski sistem pa vladna agencija; ker oba sistema delujeta ob razumnih stroških, njuno uspešnost pa spremljajo in spodbujajo kampanje za ozaveščanje in obveščanje ter trden pravni okvir, ki določa jasna pravila in odvračilne kazni;

P.

ker bistveno večje število avtomobilov z manipuliranim števcem prevožene poti v državah brez dostopa do teh zbirk podatkov kaže, da sta čezmejna izmenjava podatkov in sodelovanje med državami članicami bistvena za njun uspeh;

Q.

ker evropski informacijski sistem za prometna in vozniška dovoljenja (Eucaris) že zagotavlja infrastrukturo in organizacijo za izmenjavo usklajenih podatkov na področju prometa med organi držav članic in se uporablja v vseh državah članicah za izpolnjevanje obveznosti iz Direktive 2011/82/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12), pri čemer njegove funkcije že vključujejo evidentiranje števila prevoženih kilometrov;

R.

ker obstajajo tudi tehnične rešitve za strojno in programsko opremo, ki bi jih proizvajalci lahko vključili v vozila in tako od začetka preprečili manipulacijo s števcem prevožene poti, in ker se že uporabljajo strojni varnostni moduli (HSM) in „varne širitve strojne opreme“ (moduli SHE) za zaščito elektronskih krmilnih enot v vozilih pred nepooblaščenim dostopom, manipulacijo ali krajo avtomobila, njihov strošek na vozilo pa je približno en euro;

S.

ker Uredba (EU) 2017/1151 proizvajalce zavezuje, da za pridobitev homologacije vozila izvajajo sistematične strategije za zaščito pred prirejanjem in zaščito pred zapisovanjem, da se prepreči preprogramiranje števca prevožene poti, pri čemer upoštevajo tudi elemente izmenjave podatkov na daljavo; ker uredba predpisuje zgolj informacije in razlago, ki jih zagotovi proizvajalec, in ne predvideva testiranja, ali je števec prevožene poti zavarovan pred nedovoljenimi posegi, čeprav so na voljo certificirani in mednarodno priznani postopki, kot so skupna merila za oceno varnosti informacijske tehnologije; ker lahko mednarodno priznani postopki, kot so skupna merila (Common Criteria, ISO/IEC 15408), pomagajo preprečevati nedovoljene posege;

T.

ker je manipulacija s števcem prevožene poti prepovedana v 26 državah članicah, samo deset od držav članic pa kupcem omogoča dodatne ukrepe za preverjanje števila prevoženih kilometrov in le šest jih priznava manipulacijo s števcem prevožene poti kot kaznivo dejanje (13); ker je strojna in programska oprema, ki se uporablja za nedovoljene posege v števce prevožene poti, v Uniji prosto dostopna, kar ni opredeljeno kot kaznivo dejanje, in ker se več držav članic pripravlja, da bodo inkriminirale dejavnosti, povezane z nezakonito manipulacijo odčitkov števcev;

U.

ker goljufanje s števci prevožene poti pomeni ogrožanje tehnične brezhibnosti vozil, kar je omenjeno tudi v Direktivi 2014/45/EU, ki določa, da morajo države članice naložiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za take manipulacije; ker mora Komisija dodatno preučiti, ali je mogoče povezati nacionalne platforme, da bi omogočili čezmejno izmenjavo informacij o tehničnih pregledih, ki bi vključevala odčitek stanja s števcev prevožene poti;

V.

ker Direktiva 2014/45/EU določa tudi obveznost beleženja števila prevoženih kilometrov na rednih tehničnih pregledih, ta evidenca pa mora biti na voljo za naslednje redne tehnične preglede, vendar se nanaša samo na odčitke števila prevoženih kilometrov od prvega tehničnega pregleda dalje; ker je lahko prvi redni tehnični pregled vozila šele štiri leta po prvi registraciji in je pred njim ter med naslednjimi pregledi dovolj časa za manipulacijo s števcem prevožene poti in bi se lahko celo uradno evidentiral napačen odčitek števila prevoženih kilometrov;

W.

ker ne Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14) oziroma Uredba Komisije (ES) št. 692/2008 o homologaciji, ne Pravilnik št. 39 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (pravilnik UN/ECE št. 39) ne zadevajo goljufij v zvezi s številom prevoženih kilometrov ali njihove zaščite pred nedovoljenimi posegi; ker Uredba (ES) št. 661/2009 vsebuje sklicevanje na pravilnik UN/ECE št. 39, kar zadeva zahteve za odobritev merilnika hitrosti, ne vsebuje pa zahtev za števec prevožene poti ali njegovih bistvenih značilnosti;

X.

ker je avtomobilska industrija dosegla velik napredek pri razvoju in proizvodnji povezanih vozil, ki uporabljajo inteligentne prometne sisteme in komunicirajo z okolico, tako da je pri večini avtomobilov, ki vstopajo na trg, že možna povezljivost, s čimer je vozni park na cestah v Uniji vse bolj povezan;

Y.

ker je več raziskav pokazalo, da je povprečna starost vozil na cestah v Uniji 7 do 11 let in se nenehno zvišuje ter da je v državah članicah, ki so pristopile k Uniji po letu 2004, starost avtomobilov daleč nad povprečjem, kar pomeni, da je vozni park sestavljen iz novejših zelo povezanih vozil in starejših vozil brez povezljivosti;

Z.

ker sodobna vozila proizvajalcem že redno pošiljajo nabore podatkov, vključno z dejanskim številom prevoženih kilometrov in skupnim obratovalnim časom, ter s tem ključne podatke za preverjanje verodostojnosti odčitanega števila prevoženih kilometrov;

AA.

ker bi lahko bila tehnologija verige blokov ena od rešitev za prihodnjo hrambo podatkov števca prevožene poti;

AB.

ker projekt CarTrustChain, ki ga je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj, uspešno uporablja tehnologijo verige blokov za odpravo goljufanja s števci prevožene poti;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.