21.12.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 463/83

P8_TA(2018)0029

Sestava Evropskega parlamenta

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. februarja 2018 o sestavi Evropskega parlamenta (2017/2054(INL) – 2017/0900(NLE))

(2018/C 463/20)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju člena 14(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—

ob upoštevanju člena 10 PEU (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2013 o sestavi Evropskega parlamenta glede na volitve leta 2014 (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2015 o reformi volilne zakonodaje Evropske unije in priloženega predloga sklepa Sveta o sprejetju določb, ki spreminjajo Akt o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami (3),

—

ob upoštevanju Sklepa Evropskega sveta 2013/312/EU z dne 28. junija 2013 o sestavi Evropskega parlamenta (4),

—

ob upoštevanju Velikonočnega sporazuma z dne 10. aprila 1998,

—

ob upoštevanju členov 45, 52 in 84 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A8-0007/2018),

A.

ker mora sestava Evropskega parlamenta izpolnjevati merila iz prvega pododstavka člena 14(2) PEU, in sicer da število predstavnikov državljanov Unije ne preseže števila sedemsto petdeset poleg predsednika, da je zastopanost proporcionalno upadajoča, z najnižjim pragom šestih poslancev na državo članico, in da se nobeni državi članici ne dodeli več kot šestindevetdeset sedežev;

B.

ker člen 14(2) PEU določa, da je Evropski parlament sestavljen iz predstavnikov državljanov Unije;

C.

ker PEU in Pogodba o delovanju Evropske unije poudarjata pomen enakosti in enakega obravnavanja državljanov s strani Evropskih institucij; ker je nujno treba izboljšati enakopravnost zastopanja, da bi povečali legitimnost Evropskega parlamenta kot zakonodajnega organa, ki zastopa državljane Unije;

D.

ker je Evropski parlament preučil številne predloge za stalni sistem razdelitve sedežev na podlagi matematičnih formul, ki jih je naročil in ki so mu bile predložene;

E.

ker je vlada Združenega kraljestva 29. marca 2017 v skladu s členom 50(2) PEU Evropski svet uradno obvestila o svoji nameri, da izstopi iz Evropske unije, in ker se dveletni časovni okvir za pogajanja o sporazumu o izstopu in sklenitev sporazuma zaključi 29. marca 2019, razen če Evropski svet v dogovoru z Združenim kraljestvom soglasno sklene, da bo to obdobje podaljšal;

F.

ker razen v primeru, da se sedanje pravne razmere spremenijo, Združeno kraljestvo v času prihodnjih evropskih volitev leta 2019 ne bo več članica Evropske unije;

G.

ker je nedavno več držav članic podprlo oblikovanje enotnega volilnega okrožja za evropske volitve leta 2019; ker je predpogoj za vzpostavitev enotnega volilnega okrožja sprememba Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, ki bi jo bilo treba sprejeti vsaj eno leto pred evropskimi volitvami, kot to določa Kodeks dobre volilne prakse Beneške komisije;

H.

ker je Evropski parlament v svojem predlogu sklepa Sveta z dne 11. novembra 2015 o sprejetju določb, ki spreminjajo Akt o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, zahteval uvedbo obveznega praga za volilna okrožja in države članice z enim volilnim okrožjem, v katerih se uporabi sistem list in ki zajemajo več kot določeno število sedežev; meni, da je treba pri novi razdelitvi sedežev upoštevati ta prag;

1.

 ugotavlja, da sedanja razdelitev sedežev v Evropskem parlamentu, kakor je bila določena s Sklepom Evropskega sveta 2013/312/EU, velja le za zakonodajno obdobje 2014-2019; zato poudarja, da je treba sprejeti nov sklep o sestavi Evropskega parlamenta za zakonodajno obdobje 2019-2024;

2.

 priznava dejstvo, da sedanja razdelitev sedežev v številnih primerih ne spoštuje načela upadajoče proporcionalnosti, zato jo je treba popraviti za sestavo Evropskega parlamenta po evropskih volitvah leta 2019;

3.

 priznava, da številne države članice menijo, da je treba pri odločanju o razdelitvi sedežev v Evropskem parlamentu upoštevati volilni sistem v Svetu;

4.

 poudarja, da je kljub temu, da matematične formule ponujajo različne možnosti za stalni sistem razdelitve sedežev v prihodnosti, politično nevzdržno, da bi Parlament v tej fazi predlagal stalni sistem;

5.

 priznava, da razen v primeru, da se sedanje pravne razmere spremenijo, Združeno kraljestvo v času prihodnjih evropskih volitev leta 2019 ne bo več država članica;

6.

 predlaga, da bi od prihodnjih volitev leta 2019 dalje veljala nova razdelitev sedežev v Parlamentu, ki bi spoštovala merila iz člena 14 PEU; v primeru, da bi se zgoraj omenjene pravne razmere v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Evropske unije spremenile, meni, da bi se morala uporabiti razdelitev sedežev, ki je bila uporabljena za zakonodajno obdobje 2014-2019, vse dokler izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije ne začne pravno učinkovati;

7.

 poudarja, da bodo sedeži, ki se bodo sprostili po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije, olajšali sprejetje novega sistema razdelitve v Parlamentu, s katerim se bo uveljavilo načelo upadajoče proporcionalnosti; poudarja, da bi predlagana nova razdelitev omogočila, da se velikost Parlamenta zmanjša; ugotavlja, da bi uporaba le dela sedežev, ki jih bo sprostilo Združeno kraljestvo, omogočila, da nobena država članica ne bi izgubila sedeža;

8.

 poudarja, da bi z zmanjšanjem velikosti Parlamenta ostalo določeno število sedežev za morebitne prihodnje širitve Evropske unije;

9.

 ponovno opozarja, da imajo v skladu z Velikonočnim sporazumom prebivalci Severne Irske neodtujljivo pravico do bodisi britanskega ali irskega državljanstva ali do obojega ter na podlagi irskega državljanstva tudi pravico do državljanstva Unije;

10.

 ponovno opozarja, da upadajoča proporcionalnost, kot jo opredeljujejo pogodbe, temelji na številu sedežev na državo članico in ne na nacionalnosti kandidatov;

11.

 poziva Svet, naj čim prej spremeni Akt o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami;

12.

 poudarja, da bo reforma Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, ki jo predlaga Evropski parlament, okrepila evropski značaj volitev in prinesla pozitivno sporočilo za prihodnost evropskega projekta;

13.

 meni, da predlagana razdelitev, ki temelji na načelih iz Pogodb, ustvarja trdne temelje za prihodnjo metodo dodelitve sedežev, ki bo upoštevala merila iz člena 14 PEU, zlasti načelo upadajoče proporcionalnosti, in bo poštena, pregledna, objektivna, v skladu z najsodobnejšimi demografskimi premiki in razumljiva za evropske državljane;

14.

 na podlagi svoje pravice do pobude v skladu s členom 14(2) PEU posreduje Evropskemu svetu priloženi predlog sklepa Evropskega sveta o sestavi Evropskega parlamenta; poudarja, kako nujno je sprejetje navedenega sklepa, ki ga mora Evropski parlament odobriti, da bodo lahko države članice pravočasno uveljavile potrebne nacionalne določbe za izvedbo evropskih volitev za zakonodajno obdobje 2019-2024;

15.

 naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in priloženi predlog sklepa Evropskega sveta, skupaj z navedenim poročilom Odbora za ustavne zadeve, posreduje Evropskemu svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)  Člen določa, da so „državljani na ravni Unije neposredno zastopani v Evropskem parlamentu“.

(2)  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0082.

(3)  Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0395.

(4)  UL L 181, 29.6.2013, str. 57.

PRILOGA K RESOLUCIJI EVROPSKEGA PARLAMENTA

Predlog

SKLEPA EVROPSKEGA SVETA

o sestavi Evropskega parlamenta

EVROPSKI SVET JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 14(2) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Prvi pododstavek člena 14(2) Pogodbe o Evropski uniji določa merila za sestavo Evropskega parlamenta, in sicer da število predstavnikov državljanov Unije ne preseže števila sedemsto petdeset poleg predsednika, da je zastopanost proporcionalno upadajoča, z najnižjim pragom šestih članov na državo članico, in da se nobeni državi članici ne dodeli več kot šestindevetdeset sedežev.

(2)

Člen 10 Pogodbe o Evropski uniji med drugim določa, da delovanje Unije temelji na predstavniški demokraciji, kjer so državljani na ravni Unije neposredno zastopani v Evropskem parlamentu, države članice pa v Svetu predstavljajo njihove vlade, ki so demokratično odgovorne bodisi svojemu nacionalnemu parlamentu bodisi svojim državljanom. Člen 14(2) Pogodbe o Evropski uniji o sestavi Evropskega parlamenta se zato uporablja v okviru širših institucionalnih ureditev, določenih v Pogodbah, ki vključujejo tudi določbe o sprejemanju odločitev v Svetu.

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Ob uporabi določb iz člena 14(2) Pogodbe o Evropski uniji se upoštevajo naslednja načela:

—

pri razdelitvi sedežev v Evropskem parlamentu se v celoti uporablja s Pogodbo o Evropski uniji določeni najnižji in najvišji prag za države članice, s čimer se v največji možni meri odraža velikost posameznega prebivalstva,

—

upadajoča proporcionalnost se opredeli tako: razmerje med prebivalstvom in številom sedežev vsake države članice se pred zaokroženjem na cela števila prilagaja njenemu prebivalstvu, tako da vsak poslanec Evropskega parlamenta iz države članice z več prebivalci predstavlja več državljanov kot poslanec države članice z manj prebivalci in, obratno, kolikor več prebivalcev ima država članica, večja je njena pravica do večjega števila sedežev,

—

razdelitev sedežev odraža demografski razvoj v državah članicah.

Člen 2

Skupno število prebivalcev držav članic izračuna Komisija (Eurostat) na podlagi najsodobnejših podatkov, ki jih posredujejo države članice, v skladu z metodo iz Uredbe (EU) št. 1260/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

Člen 3

1.   Za zakonodajno obdobje 2019-2024 se število predstavnikov v Evropskem parlamentu, izvoljenih v vsaki državi članici, določi, kakor sledi:

Belgija

21

Bolgarija

17

Češka

21

Danska

14

Nemčija

96

Estonija

7

Irska

13

Grčija

21

Španija

59

Francija

79

Hrvaška

12

Italija

76

Ciper

6

Latvija

8

Litva

11

Luksemburg

6

Madžarska

21

Malta

6

Nizozemska

29

Avstrija

19

Poljska

52

Portugalska

21

Romunija

33

Slovenija

8

Slovaška

14

Finska

14

Švedska

21

2.   Vendar v primeru, da bi bilo Združeno kraljestvo na začetku zakonodajnega obdobja 2019-2024 še vedno država članica Evropske unije, ostane število predstavnikov iz posameznih držav članic v Evropskem parlamentu, ki prevzamejo funkcijo, tisto iz člena 3 Sklepa Evropskega Sveta 2013/312/EU (2), vse dokler izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije ne začne pravno učinkovati.

Ko izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije začne pravno učinkovati, je število predstavnikov v Evropskem parlamentu, izvoljenih v vsaki državi članici, tisto iz odstavka 1 tega člena.

Istočasno prevzamejo svoj sedež v Evropskem parlamentu vsi predstavniki, ki zapolnijo dodatne sedeže, ki izhajajo iz razlike med številom sedežev, dodeljenih v prvem in drugem pododstavku tega odstavka.

Člen 4

Evropski parlament Evropskemu svetu dovolj zgodaj pred začetkom zakonodajnega obdobja 2024-2029 v skladu s členom 14(2) Pogodbe o Evropski uniji poda predlog za posodobljeno razdelitev sedežev.

Člen 5

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V …,

Za Evropski svet

Predsednik

(1)  Uredba (EU) št. 1260/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o evropski demografski statistiki (UL L 330, 10.12.2013, str. 39).

(2)  Sklep Evropskega sveta 2013/312/EU z dne 28. junija 2013 o sestavi Evropskega parlamenta (UL L 181, 29.6.2013, str. 57).