EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.12.2018

COM(2018) 830 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o uporabi Priloge XI h kadrovskim predpisom in člena 66a kadrovskih predpisov

VMESNO POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o uporabi Priloge XI h kadrovskim predpisom in člena 66a kadrovskih predpisov

1.Uvod

Člen 15(4) Priloge XI h kadrovskim predpisom, kakor so bili nazadnje spremenjeni leta 2013 1 , določa, da Komisija ob koncu leta 2018 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži vmesno poročilo o uporabi Priloge XI in člena 66a kadrovskih predpisov.

To vmesno poročilo izvaja navedeno določbo z opisom postopka in izida izvajanja pravil za posodabljanje osebnih prejemkov in pokojnin v skladu s Prilogo XI h kadrovskim predpisom (v nadaljnjem besedilu: metoda) ter solidarnostne dajatve v skladu s členom 66a za obdobje 2014–2018.

2.Osnovni cilji in načela metode, sprejete leta 2013    

Določbe 2 o trenutni metodi za posodabljanje osebnih prejemkov in pokojnin so bile sprejete v okviru reforme kadrovskih predpisov EU leta 2013. Uporabljajo se od 1. januarja 2014 vsaj do 31. decembra 2023.

Pravilno delovanje metode temelji na dveh temeljnih načelih, ki sta bili znova potrjeni leta 2013:

‒načelu primerljivosti gibanja kupne moči osebja EU in nacionalnih uradnikov v državnih upravah (člen 65 in Priloga XI h kadrovskim predpisom) ter

‒načelu enakosti kupne moči med osebjem EU v različnih krajih zaposlitve (člen 64 in Priloga XI h kadrovskim predpisom).

2.1.1.Načelo primerljivosti

Načelo vzporednega razvoja kupne moči pomeni, da kupna moč uradnikov EU sledi navzgor in navzdol gibanju povprečne kupne moči javnih uslužbencev v nacionalni državni upravi.

Zato v skladu s členom 65(1) kadrovskih predpisov posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin odraža letno gibanje (med 1. julijem prejšnjega leta in 1. julijem tekočega leta) 3 :

‒realnih plač javnih uslužbencev v državnih upravah na vzorcu 11 držav članic 4 , ki predstavljajo vsaj 75 % bruto domačega proizvoda EU.Za vsako od teh držav članic se letna sprememba realnih plač izračuna brez vključitve inflacije, imenuje pa se posebni kazalnik. Globalni posebni kazalnik je povprečje vseh posebnih kazalnikov, ponderiranih glede na BDP;

‒letne inflacije v Bruslju in Luxembourgu (v enakem razmerju kot porazdelitev osebja EU med mestoma).Ta del se imenuje skupni indeks.

Globalni posebni kazalnik in skupni indeks se zmnožita, da se izračuna vrednost posodobitve. Vrednost posodobitve je izražena kot odstotek, ki se uporabi linearno za neto osebne prejemke in pokojnine celotnega osebja EU z učinkom od 1. julija 5 .

V navedenem kontekstu je pomembno poudariti, da metoda ne omogoča „dvojnega upoštevanja“ inflacije, temveč zagotavlja vzporedno gibanje plač osebja EU in nacionalnih javnih uslužbencev brez vključitve inflacije. Zato se globalni posebni kazalnik najprej izračuna brez vključitve inflacije na vzorcu 11 držav članic, šele v drugem koraku pa se uporabi skupaj s skupnim indeksom.

Podrobne informacije o gibanju globalnega posebnega kazalnika in skupnega indeksa so navedene v delu 3 oziroma 4.

2.1.2.Posebna odstopanja od načela primerljivosti, sprejeta leta 2013: zamrznitev plač in solidarnostna dajatev

Metoda je bila dogovorjena leta 2013 v okviru pogajanj, v katera so bili vključeni institucije EU, njihove uprave in predstavniki njihovega osebja.

V skladu s členom 336 PDEU so bili po posvetovanju z drugimi zadevnimi institucijami in njihovimi upravami, zlasti Sodiščem in Računskim sodiščem, v redni zakonodajni postopek za spremembo kadrovskih predpisov vključeni Komisija s svojo pravico do pobude ter Evropski parlament in Svet kot sozakonodajalca. Pred predlogom Komisije je bilo opravljeno obsežno posvetovanje s predstavniki osebja vseh institucij. Med rednim zakonodajnim postopkom je tudi Svet izvedel svoj postopek posvetovanja s predstavniki osebja.

Zaradi upoštevanja še posebej težkih gospodarskih in socialnih razmer v Uniji v navedenem obdobju in v skladu s sklepi Evropskega sveta, sprejetimi februarja 2013, je bilo v okviru reforme tudi odločeno:

‒da se v letih 2013 in 2014 posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin celotnega osebja institucij ter drugih organov in agencij Unije na podlagi metode prekine (glej del 3.4.1 o dveletni zamrznitvi plač) in

‒da se morebitne ugodnosti, ki jih imajo uradniki in drugi uslužbenci Evropske unije zaradi uporabe metode, uravnotežijo s ponovno uvedbo sistema solidarnostne dajatve s 1. januarjem 2014, ki se odtegne od plač osebja EU po višji stopnji (glej del 3.4.2 o solidarnostni dajatvi).

 

2.1.3.Splošna odstopanja od načela primerljivosti: ublažitvene določbe in določbe o izjemah

Z odstopanjem od splošnega načela primerljivosti gibanja kupne moči ublažitvena določba omejuje velika povečanja kupne moči ter morebitne velike izgube kupne moči v posameznem letu. Če izračunano povečanje kupne moči (globalni posebni kazalnik) presega 2 % ali če se kupna moč zmanjša za več kot 2 %, je sprememba kupne moči osebja EU omejena na 2 %.Del povečanja ali izgube kupne moči, ki presega 2 %, se uporabi devet mesecev pozneje s 1. aprilom naslednjega leta.

Določba o izjemah omejuje povečanje kupne moči osebja EU, če pride do upada gospodarske rasti EU. Če je napovedano zmanjšanje BDP EU in če se kupna moč, merjena s posebnim kazalnikom, poveča, se glede na obseg zmanjšanja BDP del povečanja kupne moči preloži na naslednje leto v skladu s spodnjo preglednico:

Bruto domači proizvod	Posledice v zvezi z delitvijo globalnega posebnega kazalnika	Datum za plačilo drugega dela
[–0,1 %; –1 %]	33 %; 67 %	1. april leta n + 1
[–1 %; –3 %]	0 %; 100 %	1. april leta n + 1
pod –3 %	0 %	–

Če se BDP EU zmanjša za več kot 3 %, se povečanje kupne moči zaradi metode dodeli po okrevanju gospodarstva EU, tj. ko bruto domači proizvod EU doseže raven pred upadom gospodarske rasti (določba o okrevanju).

Če se končni podatki o BDP EU, ki jih predloži Komisija, toliko razlikujejo od napovedi, da to vpliva na posledice uporabe krizne klavzule, se opravijo potrebni pozitivni ali negativni popravki, vključno z retroaktivnimi prilagoditvami 6 .

2.1.4.Načelo enakosti kupne moči med osebjem EU – korekcijski koeficienti

Korekcijski koeficient vzpostavlja splošno načelo enake obravnave, ki v tem konkretnem primeru ustreza enakosti kupne moči med celotnim osebjem institucij, organov in agencij EU ne glede na kraj zaposlitve.

Medtem ko se plačne lestvice in osnovni zneski uporabljajo za celotno osebje EU, se korekcijski koeficienti uporabljajo za osebje, ki dela na delovnih mestih zunaj Bruslja in Luxembourga in ki ne bi smelo finančno trpeti zaradi višjih življenjskih stroškov v svojih krajih zaposlitve niti imeti koristi zaradi nižjih življenjskih stroškov.

Zato korekcijski koeficient deluje kot odstotna prilagoditev plače, da se nadomesti razlika (pozitivna ali negativna) življenjskih stroškov v posameznem kraju zaposlitve. Korekcijski koeficient se uporablja v skladu z naslednjo enačbo:

   

Korekcijski koeficienti se posodobijo vsaj enkrat na leto z učinkom od 1. julija 7 .Podrobno gibanje korekcijskih koeficientov v referenčnem obdobju je navedeno v delu 5.

2.2.Pravni okvir za letno izvajanje metode, sprejete leta 2013    

2.2.1.Postopek za izvajanje metode – potek dela pri posodobitvi

Člen 65 kadrovskih predpisov določa, da se letna posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin opravi pred koncem leta ob upoštevanju poročila o statističnih podatkih, ki jih pripravi Eurostat. V nadaljevanju tega člena je navedeno, da se zneski in ponderji (korekcijski koeficienti) iz člena 64 in člena 65(1) razumejo kot zneski in ponderji, katerih vrednost se lahko v nekem trenutku posodobi „brez posredovanja drugega pravnega akta“.Komisija informativno objavi posodobljene zneske in ponderje v dveh tednih po posodobitvi v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Poleg tega Priloga XI h kadrovskim predpisom določa podrobna pravila o izračunu posodobitve ter vlogo Eurostata in nacionalnih statističnih inštitutov pri spremljanju kakovosti osnovnih podatkov in uporabljenih statističnih metod.

Branje zgornjih določb skupaj, kakor je potrjeno v uvodnih izjavah Uredbe št. 1023/2013, kaže, da je posodobitev opredeljena kot „samodejen“ ali „mehanski“ dogodek, ki se zgodi brez kakršnega koli postopka odločanja med institucijami EU, temelji pa na strogo opredeljeni metodologiji obdelave pomembnih statističnih podatkov, kar zadeva izračun zneskov in ponderjev.

V zvezi s postopkom je Komisija notranje opredelila potek upravnega dela, v katerega je vključenih več njenih služb, da se zagotovi pravilna izvedba posodobitve, potem ko Eurostat izračuna in pošlje temeljne statistične podatke. Glavni cilj poteka dela je vzpostavitev potrebnih kontrol in preverjanj kakovosti, da se zagotovita potrebna proračunska uskladitev ter pravočasna seznanitev institucij, organov in agencij EU s strani Komisije.

Službe Evropske komisije uporabljajo ta potek dela nemoteno od leta 2014. Znatno je olajšal uspešno tehnično izvajanje metode. Posledično so bila vsa zapadla plačila in vračila, ki izhajajo iz posodobitev v obdobju 2014–2018 in so vplivala na osebne prejemke ter pokojnine osebja v institucijah in agencijah EU, izvršena v zakonskem roku.

2.2.2.Sklop strogih obveznosti poročanja

Čeprav letna izvedba posodobitve ne zahteva sprejetja pravnega akta, sta sozakonodajalca določila stroge obveznosti poročanja:

‒v skladu s členom 65(1) kadrovskih predpisov Komisija vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje poročilo 8 o podatkih o proračunskem učinku osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov Unije,

‒v skladu s členom 15 Priloge XI h kadrovskim predpisom se sedanje vmesno poročilo o uporabi Priloge XI in člena 66a kadrovskih predpisov Evropskemu parlamentu in Svetu predloži leta 2018,

‒poleg tega Komisija v skladu s členom 15 Priloge XI h kadrovskim predpisom pred 31. marcem 2022 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni, ali je gibanje kupne moči osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov Unije v skladu s spremembami kupne moči plač nacionalnih javnih uslužbencev v državnih upravah. Komisija na podlagi navedenega poročila, če je primerno, da predlog za spremembo Priloge XI in člena 66a kadrovskih predpisov na podlagi člena 336 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

3.Posebni kazalniki

Posebni kazalniki merijo spremembe kupne moči javnih uslužbencev državnih uprav držav članic.

3.1.Trendi glede posebnih kazalnikov v posameznih državah članicah    

Izračuni in podatki v zvezi s posebnimi kazalniki temeljijo na podatkih, ki jih zagotovijo in potrdijo odgovorni statistični organi v državah članicah. Zato je bil ustvarjen letni vprašalnik o osebnih prejemkih, ki se sčasoma posodablja. Javno je objavljen tudi sklop metodoloških priročnikov in poročil o ocenah za posamezne države, s čimer se izboljšuje stopnja preglednosti 9 .

V PREGLEDNICI 1 so povzeti dostopni podatki za vsako državo članico za obdobje 2014–2018 skupaj z enostavno aritmetično povprečno vrednostjo za obdobje. V PREGLEDNICI 2 so prikazani isti podatki, vendar izraženi v obliki kumulativnega indeksa (2012 = 100).

3.2.Trend globalnega posebnega kazalnika, kakor je opredeljen v metodi iz leta 2013

Po metodi, sprejeti leta 2013, se globalni posebni kazalnik od leta 2015 izračunava z uporabo vzorca enajstih referenčnih držav članic (ponderirano glede na BDP):Belgije, Nemčije, Španije, Francije, Italije, Luksemburga, Nizozemske, Avstrije, Poljske, Švedske in Združenega kraljestva.

Letni in kumulativni podatki po državah članicah iz veljavnega vzorca

V PREGLEDNICI 3 so prikazane časovne vrste posebnih kazalnikov za veljavni vzorec enajstih držav članic od leta 2015 skupaj z enostavno aritmetično sredino za obdobje. V PREGLEDNICI 4 so prikazani isti podatki, vendar izraženi v obliki kumulativnega indeksa (2014 = 100).

Globalni posebni kazalnik za veljavni vzorec

Kumulativni učinek globalnega posebnega kazalnika od leta 2015 je prikazan v GRAFIKONU 5. Ta ustreza gibanju kupne moči javnih uslužbencev iz vzorca enajstih držav članic v obdobju (ponderirano glede na BDP, izraženo v standardih kupne moči).Kupna moč osebja EU je po načelu primerljivosti (glej del 2.1.1) sledila istemu gibanju.

GRAFIKON 6 prikazuje časovne serije globalnega posebnega kazalnika od leta 2015 skupaj s skupnim indeksom in posledično letno posodobitvijo za osebje EU.

V PREGLEDNICI 7 so isti podatki o teh časovnih vrstah predstavljeni v obliki kumulativnega indeksa v obdobju. Globalni posebni kazalnik, izračunan kot enostavno povprečje za štiriletno obdobje, je 100,5; kumulativni učinek do julija 2014 (2014 = 100) je 102,1. Povprečna letna inflacija je v skladu s skupnim indeksom za Bruselj in Luxembourg v tem obdobju znašala 101,5; kumulativni učinek je 105,9. Povprečna letna posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin je bila 102,2; kumulativni učinek je 109,2.

3.3.Globalni posebni kazalnik, kakor je opredeljen v prejšnjih metodah

Uporaba vzorca držav članic za izračun globalnega posebnega kazalnika ni bila vedno zakonodajalčev izbrani pristop. Pred letom 2004 se je globalni posebni kazalnik izračunaval glede na statistične podatke za vse države članice (na primer 15 držav članic leta 2003).

Poleg tega se je Svet med pogajanji, ki so pripeljala do reforme leta 2004, odločil, da bo uporabil vzorec osmih referenčnih držav članic. To odločitev je spodbudila retrospektivna podatkovna analiza, ki je nakazala, da bi dogajanje v navedenem vzorcu dobro odražalo povprečno gibanje v vseh državah članicah. Kljub temu je treba omeniti, da je poznejša analiza pokazala, da je bilo dejansko gibanje kupne moči v izbranem vzorcu po letu 2004 pod povprečjem za vse države članice.

Sozakonodajalec je leta 2013 ohranil načelo vzorca držav članic in ga povečal z osem na enajst.

Pri vzorcu osmih držav članic, ki se je uporabljal pri prejšnji metodi (2004–2013), bi enostavno povprečje letnega globalnega posebnega kazalnika za obdobje 2015–2018 znašalo 100,7, kumulativni učinek (2014 = 100) pa 102,5.

Pri vseh 28 državah članicah bi enostavno povprečje letnega globalnega posebnega kazalnika za obdobje 2015–2018 znašalo 101,4, kumulativni učinek (2014 = 100) pa 105,4.

3.4.Odmik od splošnega načela primerljivosti

3.4.1.Dveletna prekinitev posodabljanja plač (2013–2014)

Evropski svet je v okviru reforme kadrovskih predpisov leta 2013 zahteval, da se prilagajanje osebnih prejemkov in pokojnin vsega osebja institucij Unije na podlagi metode za dve leti prekine. Tako leta 2013 in 2014 ni bilo nobenih posodobitev osebnih prejemkov in pokojnin 10 , zato za navedeno obdobje ni bilo mogoče izračunati splošnega posebnega kazalnika v skladu z jasnim besedilom kadrovskih predpisov.

Čeprav se je zaradi prekinitve posodabljanja za obdobje 2013–2014 prenehalo uporabljati načelo primerljivosti, so se korekcijski koeficienti še naprej posodabljali za zagotovitev enakosti kupne moči med različnimi kraji zaposlitve.

3.4.2.Učinek solidarnostne dajatve EU

Solidarnostna dajatev je odtegljaj od osebnih prejemkov osebja EU, ki je bil 1. januarja 2014 znova uveden po višji stopnji. Stopnja solidarnostne dajatve, ki se odmeri od osnove, določene v členu 66a(3) kadrovskih predpisov, je 6 %.Zviša se na 7 % za osebje od vključno 2. stopnje razreda AD 15 dalje.

Po predlogu proračuna za leto 2019 11 naj bi prihodki iz solidarnostne dajatve dosegli 93 milijonov EUR. GRAFIKON 8 prikazuje gibanje teh prihodkov od leta 2012.

3.4.3.Uporaba ublažitvenih določb in določb o izjemah

Eurostat je med letoma 2015 in 2018 ustrezno preveril zneske posodobitev, tako da jih je primerjal z merili za ublažitvene določbe in določbe o izjemah iz členov 10 in 11 Priloge XI h kadrovskim predpisom.

Splošni posebni kazalnik ni presegel zgornje meje +2 % ali spodnje meje −2 % (glej GRAFIKON 5). Zato ublažitvena določba ni bila uporabljena.

Napoved letne rasti BDP EU je bila ob vsakokratnem letnem poročilu Eurostata pozitivna. Zato določba o izjemah na podlagi člena 11(1) Priloge XI h kadrovskim predpisom ni bila uporabljena.

Končni podatki o letni rasti BDP EU so bili pozitivni. Zato popravek na podlagi člena 11(2) Priloge XI h kadrovskim predpisom ni bil opravljen.

4.Skupni indeks

Skupni indeks meri spremembe življenjskih stroškov uradnikov EU v Belgiji in Luksemburgu skladno s porazdelitvijo osebja, zaposlenega v teh dveh državah članicah, na podlagi harmoniziranih indeksov cen življenjskih potrebščin (HICŽP) v primeru Belgije in indeksa cen življenjskih potrebščin (ICŽP) v primeru Luksemburga v skladu s členom 1 Priloge XI h kadrovskim predpisom.

Zaradi posebnih uteži potrošnje, uporabljenih za izračun skupnega indeksa 12 , lahko za posamezno leto obstajajo omejene razlike med njegovim gibanjem ter vzorcem gibanja HICŽP za Belgijo in ICŽP za Luksemburg 13 .

GRAFIKON 9 prikazuje časovne vrste skupnega indeksa (letno povečanje v obdobju junij–junij glede na prejšnje leto) skupaj s primerljivimi informacijami za belgijski HICŽP in luksemburški ICŽP.

Povprečni skupni indeks v obdobju 2015–2018 je znašal 101,5. Kumulativni indeks za celotno obdobje do junija 2018 (osnova junij 2014 = 100) znaša 105,9.

Za primerjavo je povprečni HICŽP v Belgiji v navedenem obdobju znašal 101,7, kumulativna vsota za navedeno obdobje pa je znašala 107,0. Povprečni ICŽP v Luksemburgu je v navedenem obdobju znašal 100,8, kumulativna vsota za navedeno obdobje pa je znašala 103,0.

5.Korekcijski koeficienti

V skladu s členom 64 kadrovskih predpisov so osebni prejemki uradnikov, ki delajo v krajih zaposlitve zunaj Bruslja in Luksemburga, izraženi v eurih in popravljeni s korekcijskim koeficientom za njihovo lokacijo, ki je določen nad, pod ali pri 100 %.Namen korekcijskih koeficientov je zagotoviti, da kupna moč v posameznem kraju zaposlitve odraža enakovreden položaj v Bruslju.

Korekcijski koeficienti so matematični faktorji, ki ob uporabi pri denarnem znesku, izraženem v eurih, skupaj z uradnim menjalnim tečajem za euro (na primer za neki kraj zaposlitve) opredelijo ekonomsko pariteto. Ta je statistična vrednost, ki odraža razliko v življenjskih stroških (na primer med krajem zaposlitve in Brusljem) ter ustreza povprečnemu razmerju cen. Tako odraža znesek v nacionalni valuti na neki lokaciji, ki je potreben za nakup enakovredne košarice blaga in storitev v Bruslju za en euro.

Metodologijo za izračun korekcijskih koeficientov določa in redno posodablja Eurostat v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi inštituti. V zvezi z obravnavanim obdobjem je treba omeniti naslednji razvoj dogodkov:

‒izvajanje naprednejše metodologije za primerjavo zdravstvenih in izobraževalnih stroškov med državami članicami,

‒vse večje število organizacij, ki želijo sodelovati z Eurostatom 14 in za različne namene uporabljati podatke, ki jih izdaja Eurostat (na primer Organizacija združenih narodov se je pred kratkim odločila, da bo podatke o korekcijskih koeficientih uporabila za prilagoditev plač svojega osebja, ki dela v EU, na podlagi življenjskih stroškov).

5.1.Korekcijski koeficienti    

V PREGLEDNICI 10 so prikazane vrednosti korekcijskih koeficientov za posamezne kraje zaposlitve v EU 15 za obdobje 2013–2018 16 .

Iz te preglednice je razvidno, da so korekcijski koeficienti za različne lokacije sledili različnim trendom skozi čas. Na 19 lokacijah so se sčasoma zmanjšali, na 12 lokacijah pa so se povečali.

Upoštevati je treba, da je od začetka veljavnosti spremenjene Priloge XI h kadrovskim predpisom v skladu s členom 9 Priloge v veljavi nov postopek za oblikovanje ali odpravo korekcijskih koeficientov 17 .V obdobju 2014–2018 Komisija ni prejela nobenega uradnega zahtevka, seznam veljavnih korekcijskih koeficientov pa je ostal nespremenjen.

5.2.Težave glede korekcijskih koeficientov, s katerimi se srečuje Komisija    

5.2.1.Dojemanje korekcijskih koeficientov kot negativnega vpliva na kupno moč in privlačnost javne službe EU

Korekcijski koeficienti so pogosto napačno dojeti kot dejavnik zmanjševanja kupne moči osebja EU, na upravo Komisije pa so pogosto naslovljena vprašanja o vlogi korekcijskih koeficientov in metodologiji, uporabljeni za njihov izračun. Taka vprašanja postavljajo zainteresirane strani, vključno z osebjem, predstavniki osebja, predstavniki držav gostiteljic itd. Do tega zlasti prihaja, kadar se za kraj zaposlitve osebja uporablja korekcijski koeficient, nižji od 100, zlasti če se za ta posebni koeficient uporabljajo posodobitve navzdol.

Namen korekcijskih koeficientov je le ohranjanje enakosti kupne moči med osebjem, ki dela v različnih državah članicah, in osebjem, ki dela v Bruslju, skozi čas. Namen korekcijskih koeficientov torej ni ohranjanje kupne moči na določeni ravni. Tako se ob zmanjšanju kupne moči osebja v Bruslju (10,5-odstotno zmanjšanje med letoma 2004 in 2018) v enakem razmerju zmanjša kupna moč osebja v vseh krajih zaposlitve.

Hkrati navedeno dojemanje korekcijskih koeficientov še naprej zmanjšuje privlačnost javne službe EU v nekaterih državah članicah. V zvezi s tem so številne agencije EU Komisiji poročale o opaznem negativnem učinku na njihovo zmogljivost zaposlovanja in ohranjanja visokokvalificiranega in geografsko uravnoteženega osebja.

5.2.2.Neupoštevanje stroškov, nastalih zunaj kraja zaposlitve

Obstoječa metodologija, ki jo je izdelal Eurostat v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi inštituti, temelji na predpostavki, da stroški članov osebja v celoti nastajajo v kraju zaposlitve. Zaradi te poenostavitve so se pojavila nekatera vprašanja, saj se lahko razume, da ne odraža v celoti vzorcev potrošnje članov osebja, ki zajemajo tudi stroške zunaj kraja zaposlitve. Eurostat in nacionalni statistični inštituti so začeli razpravljati o možnosti posodobitve statistične metodologije izračuna korekcijskih koeficientov, da se upoštevajo stroški, nastali zunaj kraja zaposlitve.

5.2.3.Življenjski stroški v Luksemburgu

Ob zadnji reformi kadrovskih predpisov sta sozakonodajalca ohranila dolgotrajno zakonodajno rešitev, po kateri se korekcijski koeficient ne uporablja za osebne prejemke osebja v Bruslju in Luxembourgu glede na njuno posebno referenčno vlogo, ki izhaja iz dejstva, da sta glavna in prvotna sedeža večine institucij. Hkrati sta se sozakonodajalca odločila, da bosta z oblikovanjem skupnega indeksa ustrezno upoštevala inflacijo v Luksemburgu (glej del 4).

Ta zakonodajna rešitev je bila deležna kritik nekaterih članov osebja, katerih kraj zaposlitve je v Luxembourgu, ki so trdili, da ne odraža ustrezno domnevnih razlik v življenjskih stroških med Brusljem in Luxembourgom. Pred kratkim so člani osebja opozorili, da je Evropsko združenje za prosto trgovino, ki ima svoja kadrovska pravila, uvedlo poseben korekcijski koeficient za Luxembourg.

Neobstoj korekcijskega koeficienta za Luksemburg v kadrovskih predpisih EU je bil tudi predmet več sporov pred sodišči EU. Na podlagi zadnje sodbe Splošnega sodišča EU, izdane oktobra 2018, je ta zakonodajna rešitev potrjena 18 , dokler veljajo kadrovski predpisi, kakor so bili spremenjeni leta 2013.

6.Zaključki

Odkar sta bila leta 2014 uvedena Priloga XI h kadrovskim predpisom in člen 66a kadrovskih predpisov, ju Komisija uspešno izvaja. Metoda posodobitve osebnih prejemkov in pokojnin, ki sta jo v navedenih predpisih določila Evropski parlament in Svet, je dokazala svojo učinkovitost in uspešnost v petih letnih ciklih izvajanja (2014–2018).Z metodo so bili doseženi njeni cilji, hkrati pa so bile odpravljene medinstitucionalne napetosti in postale nepotrebne sodne zadeve, znane iz preteklosti.

Zlasti je mogoče na podlagi izvajanja Priloge XI h kadrovskim predpisom in člena 66a za obdobje 2014–2018 priti do naslednjih zaključkov:

(1)Leta 2013 in 2014 so bile plače in pokojnine uradnikov EU nominalno „zamrznjene“.To se je zgodilo po tem, ko so bile leta 2012 omejene prilagoditve plač (0,8 %), leta 2011 pa ni bilo nobene prilagoditve plač.

(2)S 1. januarjem 2014 je bila znova uvedena solidarnostna dajatev po višji stopnji. Ta solidarnostni prispevek je bil po gospodarski krizi pretvorjen v višji prispevek uradnikov EU v splošni proračun EU. Ta prispevek je skozi čas rasel kljub znatnemu izboljšanju gospodarskih in socialnih razmer v Uniji.

(3)Od leta 2015 se je kupna moč plač nacionalnih javnih uslužbencev v enajstih referenčnih državah članicah povečala za 2,1 %.Zaradi uporabe načela primerljivosti, neločljivo povezanega z metodo, se je od leta 2015 kupna moč uradnikov EU povečala vzporedno s kupno močjo nacionalnih javnih uslužbencev v navedenih enajstih referenčnih državah članicah. Kljub temu bi se z uporabo podatkov za vse države članice EU-28 dobili drugačni zneski (+5,4 %).

(4)Po začetni fazi nadpovprečnega povečanja zneska posodobitve leta 2015 in 2016, ki bi ga lahko opisali kot učinek „dohajanja“ v državah članicah po gospodarski in socialni krizi, sta naslednji letni posodobitvi leta 2017 in 2018 prinesli zmerni nominalni povišanji plač.

(5)Metoda je z vidika neto vrednosti leta 2018 povzročila zmanjšanje kupne moči osebja EU za 0,4 %.

(6)Ker metoda vsebuje samodejno letno posodobitev in samodejni krizni klavzuli, je uspešno odpravila težave pri izvajanju prejšnjih metod. Hkrati sta Evropski parlament in Svet prek letnih poročil, ki jih je predložila Komisija, stalno izvajala nadzor nad metodo.

(7)Metoda je tudi uspešno prestala pravno presojo pred evropskimi sodišči v nekaj posameznih zadevah zoper njo. Poleg tega se je izognila socialnim napetostim, saj v navedenem obdobju v institucijah ni prišlo do nobenih večjih stavk.

(8)Kar zadeva popolno izvajanje načela enakosti kupne moči med osebjem EU v različnih krajih zaposlitve prek sistema korekcijskih koeficientov, je bilo zaznanih malo spornih vprašanj, ki jih je treba pozorno spremljati v naslednjem obdobju izvajanja.

PRILOGA

(1) Uredba (EU, Euratom) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013.

(2) Gre predvsem za člene 64, 65 in 65a kadrovskih predpisov ter Prilogo XI h kadrovskim predpisom.

(3) Metodologija temelji na primerjavi posnetka nacionalnega sistema osebnih prejemkov v državi članici v juliju tekočega leta z enakovrednim posnetkom v isti državi članici v juliju prejšnjega leta.

(4) Belgija, Nemčija, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Švedska in Združeno kraljestvo.

(5) Da se zajamejo znatne spremembe življenjskih stroškov v Bruslju in Luxembourgu, se lahko s 1. januarjem opravi vmesna posodobitev v skladu s členi 4 do 7 Priloge XI h kadrovskim predpisom. Prag občutljivosti iz teh določb v Bruslju in Luxembourgu ni bil dosežen od začetka veljavnosti metode iz leta 2013.

(6) Delovna skupina za člena 64 in 65 kadrovskih predpisov je sprejela odločitev, da se „končni podatki“, ki jih o BDP EU za posamezno leto predloži Komisija, razlagajo kot podatki, ki so na voljo do 30. septembra naslednjega leta. To pojasnilo se je štelo za potrebno, saj se lahko podatki o BDP pogosto pregledajo veliko let po referenčnem letu.

(7) Če se med junijem in decembrom življenjski stroški znatno spremenijo, se lahko opravi vmesna posodobitev z učinkom od 1. januarja.

(8) COM(2015) 597 final, COM(2016) 717 final in COM(2017) 699 final.

(9) Splošni metodološki priročnik za izračun posebnih kazalnikov je dostopen na spletnem mestu Eurostata. Poleg tega je bilo proti koncu leta 2018 objavljenih že 13 ocen za posamezne države, trenutno pa poteka delo z drugimi nacionalnimi organi, da se poveča število objavljenih ocen (glej naslednjo povezavo: https://ec.europa.eu/eurostat/web/civil-servants-remuneration/specific-indicators/country-assessments ).

(10) Na podlagi člena 65(4) kadrovskih predpisov.

(11) COM(2018) 300.

(12) V primerjavi z običajnimi utežmi za statistične podatke o cenah je glavna razlika pri izračunu skupnega indeksa uporaba uteži za najemnine, ki vključujejo lastnike, ki bivajo v lastnem stanovanju (namesto da bi bili upoštevani le najemniki).

(13) Prikazane vrednosti se nanašajo na celoten agregatni indeks; dejanski izračuni se opravljajo na podrobni ravni.

(14) Na primer „ankete o družinski porabi“, opravljene za opredelitev uteži potrošnje, so bile v celoti harmonizirane s koordiniranimi organizacijami (na primer OECD, Svet Evrope) in Organizacijo združenih narodov.

(15) V skladu s členoma 12 in 13 Priloge h kadrovskim predpisom se lahko za osebne prejemke osebja, ki dela zunaj EU, uporabijo tudi posebni ponderji (korekcijski koeficienti).Posodobljena vrednost teh ponderjev je priložena letnim poročilom, ki jih Komisija sprejme o podatkih o proračunskem učinku posodobitev. Eurostat je v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi organi izdelal posebno metodologijo.

(16) V PREGLEDNICI 12 so predstavljeni le korekcijski koeficienti, ki izhajajo iz zaporednih letnih posodobitev. Vmesne posodobitve, ki začnejo veljati 1. januarja, niso predstavljene.

(17) Ta postopek zajema zlasti sprejetje delegiranega akta Komisije na podlagi uradnega zahtevka, ki ga vložijo ustrezni organi zadevnih držav članic, uprava institucije Unije ali predstavniki uradnikov Unije v posameznem kraju zaposlitve.

(18) V sodbi Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 4. oktobra 2018 je bila v zadevi Tataram/Komisija, T-546/16, tožba zavrnjena kot nedopustna.