EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 12.9.2018
COM(2018) 644 final
SPOROČILO KOMISIJE
Učinkovitejša finančna arhitektura za naložbe zunaj Evropske unije
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 12.9.2018
COM(2018) 644 final
SPOROČILO KOMISIJE
Učinkovitejša finančna arhitektura za naložbe zunaj Evropske unije
1.Uvod
Za uspešno spopadanje z vse zapletenejšimi izzivi sveta okoli nas, od revščine, konfliktov in migracij do podnebnih sprememb ter demografskih izzivov, se mora financiranje razvoja zanašati na kombinacijo različnih virov 1 . Za čim večji učinek je treba kar najbolj učinkovito izkoriščati tako javna kot zasebna sredstva. Zato mora biti Evropska unija, da bi lahko uresničila svoje ambiciozne zaveze na področju trajnostnega razvoja, prožna ter pripravljena na prilagajanje in nadaljnji razvoj svojih finančnih instrumentov in orodij politike za naložbe zunaj EU ter s tem dopolnjevanje svoje ustaljene zbirke orodij za razvojno sodelovanje.
Kadar v partnerskih državah niso zadostno izpolnjeni pogoji za samostojne zasebne naložbe, EU čedalje pogosteje zagotavlja podporo v obliki jamstev. Finančni instrumenti tako dopolnjujejo ustaljena orodja razvojnega sodelovanja. Če se jih uporablja učinkoviteje, zunanje naložbe, ki jih podpira EU, prispevajo k posodabljanju gospodarskih struktur in infrastrukture v partnerskih državah, kar vzpostavlja temelje za trajnostno rast in ustvarjanje novih delovnih mest – tudi za mlade.
Vendar bi se sredstva lahko uporabljala učinkoviteje. Cilj zunanjih naložb, ki jih podpira Unija, bi moralo biti delovanje v dolgoročnem interesu tako partnerice prejemnice kot EU ter spodbujanje trajnih in poglobljenih gospodarskih odnosov med njima. Pomembno je zagotoviti, da se projekti ne izvajajo zgolj z mislijo na kratkoročne koristi, temveč tako partnerski državi kot EU prinašajo dolgoročno strateško vrednost.
Prav tako morajo zunanje naložbe, ki jih podpira Unija, spoštovati zahteve iz Pogodb, kar zadeva skladnost z zunanjim delovanjem in drugimi politikami EU 2 . Zaradi trenutne razdrobljenosti se odločitve v zvezi z naložbami ne sprejemajo vedno z doslednim usklajevanjem ter posvetovanjem med institucijami in državami članicami, kar lahko slabi zmožnost EU za uresničevanje njenih zunanjepolitičnih ciljev v zvezi s tretjimi državami. To vključuje cilje Unije iz partnerskega okvira, katerega namen je zagotoviti „usklajen in prilagojen angažma, v katerem Unija in njene države članice delujejo usklajeno in združujejo instrumente, orodja in vzvode za dosego celostnega partnerstva (dogovorov) s tretjimi državami za boljše upravljanje migracij“ 3 .
Na podlagi navedenega so nekatere države članice poudarile potrebo po temeljitejšem pregledu evropske finančne arhitekture za financiranje razvoja, zlasti vloge Evropske investicijske banke ter Evropske banke za obnovo in razvoj 4 . Nemčija in Francija sta napovedali, da bosta v ta namen ustanovili skupino modrecev, ki bo preučila to vprašanje.
Komisija podpira vsakršno prizadevanje, da bi se še povečali učinkovitost in izvedljivost institucionalnega in operativnega okvira za zunanje naložbe ter tako zagotovilo, da je ta okvir v celoti prilagojen na trenutne naložbene izzive v Afriki, sosedstvu EU in drugod po svetu, obenem pa želi poudariti potrebo po hitrih in operativnih rešitvah. Kar zadeva Afriko, je Komisija danes sprejela posebno sporočilo o novem zavezništvu Afrike in Evrope za trajnostne naložbe in delovna mesta 5 , ki predstavlja konkretne ukrepe za nadaljnje izvajanje zavez, dogovorjenih z Afriško unijo v okviru partnerstva med Afriko in EU.
V začetku leta 2018 je Komisija gostila posebne delavnice o evropski finančni arhitekturi za zunanje naložbe, na katerih so sodelovale države članice in zadevne zainteresirane strani.
Komisija glavne finančne in razvojne institucije na nacionalni in evropski ravni, ki trenutno delujejo na področju financiranja razvoja, poziva, naj pri financiranju naložb, ki se podpirajo iz jamstva proračuna EU, nujno razmislijo o boljšem sodelovanju v skladu s cilji zunanjega delovanja EU. Da bi se v celoti izvajalo splošno načelo usklajevanja razvojnih politik Unije in držav članic, kot je določeno v členu 210 PDEU, so ti glavni akterji pozvani zlasti k izboljšanju operativnih sinergij in dopolnjevanju tako po geografskih in sektorskih področjih kot portfeljih strokovnega znanja in izkušenj, obenem pa tudi k ohranjanju inovativnosti ter zdrave ravni konkurenčnosti in raznolikosti na trgu. V tovrstno sodelovanje bi se lahko vključile tudi druge svetovne mednarodne finančne institucije.
Glede na kompleksno in nestabilno situacijo v mnogih državah v sosednjih regijah EU in Afriki Komisija trdno verjame, da je čas ključnega pomena ter da se mora EU v tem trenutku osredotočiti na operativne in praktične rešitve, ne pa ukrepe, ki bi zahtevali temeljite institucionalne in strukturne spremembe, kot sta vzpostavitev novih organov ali subjektov ali mobiliziranje dodatne kapitalske udeležbe iz proračuna EU. Široki okviri zunanje politike, ki so jih razvili Evropski parlament, Svet, Komisija in visoka predstavnica, bodo še naprej zagotavljali usmerjanje v skladu s prednostnimi nalogami EU in njenimi partnerstvi z zadevnimi državami ter se odzivali na njihove naložbene potrebe. Komisija bo še naprej zagotavljala, da se sredstva iz proračuna EU uporabljajo čim bolj premišljeno in se za vsak porabljeni euro zagotovi čim večja dodana vrednost.
2.Čim večje izkoriščanje obstoječih instrumentov
EU si z namenom izpolnjevanja svojih ambicioznih ciljev zunanjega delovanja 6 prizadeva, da bi povezala vsa zadevna orodja in institucije, kombinirala vire financiranja ter zagotovila, da finančni instrumenti ustrezno in dosledno podpirajo doseganje zunanjepolitičnih ciljev EU. Naložbe, ki se podpirajo iz proračuna EU, imajo pri tem ključno vlogo, saj učinkovito dopolnjujejo druge instrumente, kot so nepovratna sredstva, ki bodo še naprej bistvenega pomena za obravnavanje izzivov, pri katerih naložbe ne pridejo v poštev. Pri tem je pomembno, da se upošteva raznolikost naložbenih potreb in izzivov, s katerimi se srečujejo partnerice EU, zlasti kar zadeva najranljivejše partnerice, vključno z najmanj razvitimi državami, močno zadolženimi revnimi državami in državami, ki se spopadajo z nestabilnimi razmerami ali konflikti.
2.1 Načrt za zunanje naložbe
EU že dela odločne korake k učinkovitejšemu financiranju razvoja. Evropski načrt za zunanje naložbe 7 , predlagan leta 2016, ki temelji na strokovnem znanju ustreznih javnih in zasebnih akterjev, ponuja inovativen način mobiliziranja javnih in zasebnih virov financiranja razvoja, ki dopolnjujejo uveljavljeno pomoč v obliki nepovratnih sredstev. Evropski sklad za trajnostni razvoj 8 , ki je osrednji del načrta za zunanje naložbe, se opira na izkušnje naložbenega načrta za Evropo in Evropskega sklada za strateške naložbe 9 pa tudi desetletje izkušenj z operacijami mešanega financiranja v tretjih državah v smislu spodbujanja zasebnega financiranja inovativnejših in bolj tveganih naložb.
Evropski sklad za trajnostni razvoj temelji na priznavanju, da so javne in zasebne naložbe ključna gonilna sila trajnostnega razvoja, da lahko zasebne naložbe dopolnjujejo javne izdatke in da lahko podjetja delujejo kot partnerji pri trajnostnem razvoju, s čimer se zagotavljajo vsestranske koristi. Načrt za zunanje naložbe v skladu s trenutnim večletnim finančnim okvirom zagotavlja celosten sveženj za financiranje naložb v Afriki in sosedstvu EU ter naj bi mobiliziral naložbe v vrednosti vsaj 44 milijard EUR. Z ustreznimi prispevki držav članic ali drugimi viri bi lahko navedeni načrt mobilizacijo dodatnega financiranja podvojil, tako da bi znašalo do 88 milijard EUR. Število prijav na prve razpise za naložbene projekte v okviru načrta za zunanje naložbe je preseglo predvidena sredstva, zato že poteka okrepljeno izvajanje operacij, ki kombinirajo nepovratna sredstva in posojila. Trenutno se na terenu izvajajo prvi programi, ki že prinašajo oprijemljive rezultate 10 . Dne 20. junija 2018 so bili potrjeni prvi naložbeni programi v Afriki in evropskem sosedstvu, upravičeni do jamstva EU, s katerimi se med drugim ranljivim osebam, ki si trenutno težko izposojajo denar z ugodnimi obrestmi, zagotavlja dostop do ugodnih bančnih posojil ter več kot 25 000 malim podjetjem omogoča dostop do mobilnih računov in dolgoročnih posojil. Ta jamstva v vrednosti okoli 800 milijonov EUR bi morala pomagati mobilizirati dodatnih 8 do 9 milijard EUR javnih in zasebnih naložb. Navedeni prvi rezultati so sicer spodbudni, vendar je treba še povečati seznanjenost z načrtom za zunanje naložbe in pospešiti njegovo izvajanje na terenu, na primer s posebnimi kampanjami za ozaveščanje.
Poleg tega morajo naložbe, ki se podpirajo iz proračuna EU, vse bolj prispevati k izvajanju strukturnih reform. Naložbe so lahko učinkovit instrument za spodbujanje reform in boljšega upravljanja v partnerskih državah, ki prispeva k izboljšanju pogojev za vključujočo gospodarsko dejavnost s spodbujanjem bolj trajnostnih politik in regulativnih okvirov, mednarodnih standardov na področju človekovih pravic, vključno s temeljnimi delovnimi standardi in zahtevami glede primerne skrbnosti, ugodnejšega poslovnega okolja, novih poslovnih modelov in večjih zmogljivosti vlad. Ob pravilni uporabi lahko služijo kot orodje za krepitev protikorupcijskih zaščitnih ukrepov, izboljševanje upravljanja javnih financ in krepitev ureditve finančnega sektorja. Poleg financiranja posameznih naložbenih programov bi morala EU s tehnično pomočjo in okrepljenim dialogom o politikah povečati svoj prispevek za podpiranje politik, ki bodo privabile dodatne naložbe tako iz javnega kot zasebnega sektorja. To je namen tretjega stebra načrta za zunanje naložbe. EU lahko s sodelovanjem s partnerskimi državami na področju upravnih in regulativnih reform, boja proti korupciji in nezakonitim finančnim tokovom, vzpostavljanja institucij in krepitve zmogljivosti zagotavlja podporo pri vzpostavljanju okolja, v katerem je olajšan dostop do financiranja za mikro, mala in srednja podjetja ter izboljšan pravni okvir tako za javne kot zasebne naložbe, sistemi javnega naročanja postanejo učinkovitejši ter naložbe koristijo lokalnemu gospodarstvu in ustvarjanju delovnih mest v zadevni državi, poleg tega pa se spodbujajo mednarodni standardi. Ključnega pomena je tudi vzdrževanje ustrezne strukture projektov, da se zagotovita dolgoročna rast in ohranjanje delovnih mest.
2.2 Trenutna arhitektura že omogoča več sodelovanja in sinergij ...
Obstoječa finančna arhitektura EU za zunanje naložbe se je v zadnjih desetletjih razvila. Evropska investicijska banka 11 , tj. banka EU, se osredotoča zlasti na projekte znotraj EU, čeprav deluje tudi zunaj Unije, kjer podpira politike Unije, ki temeljijo na obstoječih instrumentih EU, kot so zunanji mandat EIB, Sklad za spodbujanje naložb v Afriki, Karibski sklad za naložbe in Pacifiški sklad za naložbe. Skupina Evropske investicijske banke 12 je vzporedno z načrtom EU za zunanje naložbe predstavila tudi pobudo EIB za odpornost 13 in zagotovila obsežne naložbene svežnje za posamezne države, na primer Ukrajino. Skupina Evropske investicijske banke je pred kratkim podala pobudo za razmislek o morebitni ustanovitvi nove hčerinske družbe za razvoj.
Evropska banka za obnovo in razvoj 14 je večstranska banka za naložbe v razvoj, v kateri imajo večinski delež države članice EU in katere prizadevanja se osredotočajo na vzhodno in srednjo Evropo, Azijo in severno Afriko. Z obstoječo mrežo stalnih uradov na terenu pridobiva obsežne lokalne izkušnje, poleg tega pa v okviru svojih dejavnosti s partnericami sodeluje pri delu na področju politik, vključno s podpiranjem reform.
Mnoge države članice imajo tudi lastne nacionalne razvojne banke ali institucije 15 , ki prispevajo k izvajanju politik Unije in povezanih operativnih dejavnosti na terenu. Prav tako je vse več regionalnih razvojnih bank.
Navedeni akterji trenutno mobilizirajo največji delež zunanjih razvojnih posojil in imajo različne mandate, zmogljivosti in strokovno znanje, na primer kar zadeva geografsko območje uporabe, poslovni model ali prisotnost strokovnjakov na terenu v državi, kjer se izvaja operacija. Obstajajo dobri primeri sodelovanja med državami in institucijami, na primer platforma EU za kombiniranje pri zunanjem sodelovanju (EUBEC) 16 . Vendar v nekaterih primerih akterji tekmujejo za naložbe zunaj EU in jamstva, ki se podpirajo iz proračuna EU, namesto da bi si prizadevali za koristne sinergije in dopolnjevanje.
Za obravnavo tega vprašanja bi se morale v okviru obstoječih struktur dokaj hitro doseči večje sinergije in boljša učinkovitost, na primer z ustrezno regionalno in tematsko specializacijo posameznih obstoječih partnerskih finančnih institucij ali skupnimi pobudami Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj, ki bi lahko bile eden od načinov izkoriščanja skupnega strokovnega znanja navedenih institucij, ne da bi se pri tem s trga izločili drugi akterji. Naložbeni okvir za Zahodni Balkan 17 , Evropska investicijska banka ter Evropska banka za obnovo in razvoj trenutno sodelujejo pri upravljanju skupnega sklada, kar kaže, da tovrstno sodelovanje že obstaja in torej je mogoče. V prihodnosti bi se v tovrstno sodelovanje lahko vključile tudi nacionalne razvojne banke in institucije, kadar je to ustrezno, pa tudi svetovni partnerji.
2.3 ... kot tudi okrepljeno usmerjanje politike
EU bi si morala prizadevati za zagotavljanje še močnejšega usmerjanja politike, da bi bili učinki njenega zunanjega delovanja in zlasti njenih instrumentov politike razvojnega sodelovanja čim večji in bi se zagotovil dosleden razmislek o njenih političnih ciljih v vseh fazah izvajanja. To je tudi ključnega pomena pri zagotavljanju kar najbolj učinkovite porabe denarja davkoplačevalcev in popolne skladnosti z drugimi področji zunanje politike EU. Kar zadeva uresničevanje političnih ciljev EU, je mogoče učinkovitost povečati tudi z izboljšanjem skladnosti različnih ukrepov, ki jih sprejmejo izvajalske partnerice. K dosegi tega cilja bi moral prispevati tekoči pregled posvetovalnih mehanizmov.
2.4 Boljše sodelovanje znotraj EU v okviru mednarodnih finančnih institucij
Ne glede na okoliščine je ključnega pomena, da se hitro izboljša vnaprejšnje usklajevanje EU v zadevnih mednarodnih finančnih institucijah, ki trenutno ni zadovoljivo. Države članice in Unija so v strukturah upravljanja mednarodnih finančnih institucij zastopane v različnih sestavah. Cilji EU na področju financiranja razvoja se lahko dosežejo le z usklajenim in doslednim delovanjem. To še zlasti velja za Evropsko banko za obnovo in razvoj. Po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije bo skupni delež EU in njenih držav članic v Evropski banki za obnovo in razvoj padel z 62,8 na 54,3 odstotka, zato bo tesno usklajevanje stališča EU pred sejami sveta guvernerjev Evropske banke za obnovo in razvoj še pomembnejše kot doslej 18 . Tovrstno okrepljeno, vnaprejšnje usklajevanje med državami članicami in Komisijo bi dolgoročno lahko vodilo v spremembo statuta Evropske banke za obnovo in razvoj, v skladu s katero bi bilo v odboru navedene banke dovoljeno skupno glasovanje v imenu vseh držav članic EU.
3.Srednjeročno povečanje zmogljivosti EU na področju zunanjih naložb
3.1 Predlog instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje
Na duhu in načelu čim večjega učinka temelji tudi predlog Komisije za prihodnji instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje 19 , ki je bil predstavljen junija 2018 kot eden od predlogov za naslednji večletni finančni okvir. Arhitektura tega instrumenta odraža geografske in tematske prednostne naloge EU ter zagotavlja, da bo EU opremljena s sodobnim, zmogljivim, prožnim in prilagodljivim orodjem za obravnavanje trajnostnega razvoja v okviru zunanjega delovanja EU. Ta predlog torej izvajanje razvojnega sodelovanja obravnava z vidika orodja, ki je najustreznejše glede na dani okvir (tj. nepovratna sredstva, proračunska podpora, finančni instrumenti ali jamstva ali kombinacija navedenega). Predlagani novi instrument temelji na modelu načrta za zunanje naložbe in se zgleduje po istem inovativnem pristopu k financiranju razvoja z obsežnejšim Evropskim skladom za trajnostni razvoj plus (EFSD+) in novim jamstvom za zunanje delovanje v vrednosti do 60 milijard EUR 20 . Ta okvir temelji na obstoječih določbah za Evropski sklad za trajnostni razvoj, zunanji mandat EIB in Jamstveni sklad za zunanje ukrepe.
Novi instrument bo predstavljal znatno izboljšanje na področju zagotavljanja mešanega financiranja, jamstev in drugih finančnih operacij, ki podpirajo zunanje naložbe. Afrika, evropsko sosedstvo in Zahodni Balkan bodo sicer še naprej deležni posebne pozornosti, vendar se bo geografsko območje uporabe jamstva razširilo. Skupaj z zasebnim sektorjem in zahvaljujoč multiplikacijskemu učinku bi lahko v obdobju 2021–2027 mobilizirali naložbe v vrednosti do pol bilijona evrov. Da bi se zagotovilo kar najučinkovitejše upravljanje sredstev EU, zlasti ob upoštevanju znatnega povečanja obsega jamstva EU, je treba ustrezno prilagoditi obstoječo ureditev.
3.2 Okrepljena evropska finančna arhitektura
Za uresničevanje ciljev Evropskega sklada za trajnostni razvoj plus (EFSD+) bo potrebna finančna arhitektura za zunanje naložbe, ki lahko oblikuje in izvaja učinkovite projekte, obenem pa uresničuje splošne strateške usmeritve politike EU. V zvezi s tem trenutna razdrobljenost kaže na potrebo po okrepljeni arhitekturi v okviru, ki ga je Komisija predlagala junija 2018.
Da bi finančni instrumenti EU lahko uresničevali politične cilje, ki jih bosta določila Evropski parlament in Svet, bi si morala EU prizadevati za zagotavljanje okrepljenega usmerjanja in nadzora politike, da bi se spodbujala kar najučinkovitejša poraba denarja davkoplačevalcev tako glede na geografske kot tudi tematske prednostne naloge. V okviru naslednjega večletnega finančnega okvira bi se to lahko izvedlo v obliki platforme EU za zunanje naložbe, ki bi združevala vse akterje, ki koristijo jamstva proračuna EU za zunanje naložbe, v novem enotnem okviru, vzpostavljenem v skladu z naslednjimi načeli:
·Prva raven zajema opredelitev prednostnih sektorjev in geografskih področij za naložbe. Ta se bodo določila v okviru večletnega postopka načrtovanja, in sicer na osnovi ciljev Unije na področju zunanjega delovanja, kot predvideva uredba o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje.
·Druga raven zajema upravljanje uporabe jamstva EU. Za upravljanje jamstva je odgovorna Komisija. Upravljanje vključuje odobritev uporabe jamstva (vključno s preverjanjem skladnosti projektov s politikami), določanje in spremljanje parametrov tveganja za zaščito proračuna EU ter splošno upravljanje uporabe jamstva 21 . Komisija ne bi izvajala splošnih bančnih operacij, prav tako se znotraj Komisije ne bi ponavljalo ali podvajalo tehnično strokovno znanje, ki je na voljo drugod. Oceno tveganja različnih projektov/zasnov projektov, opredeljenih v skladu s prednostnimi nalogami, določenimi na politični ravni, bi morala izvesti skupina za oceno tveganja. 22
Rezervacije za Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+) bodo del skupnega sklada Unije za rezervacije v skladu z ustreznimi določbami finančne uredbe 23 , po katerih je treba do 30. junija 2019 predložiti neodvisno strokovno oceno o tem, komu naj se zaupa finančno poslovodenje s sredstvi skupnega sklada za rezervacije.
·Tretja raven bi zajemala izvajanje naložb na terenu in predlaganje zasnov projektov v ocenjevanje. Evropska investicijska banka in druge institucije za financiranje razvoja bi morale imeti na podlagi svojega strokovnega znanja ter v skladu z lastnimi postopki skrbnega preverjanja in upravljanja možnost dostopanja do jamstva EU za izvajanje projektov, ki na terenu prinašajo največjo dodano vrednost za EU. Spodbujanje sodelovanja med upravičenimi partnerji je že predvideno v predlogu instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje 24 . Dobrodošel bi bil model skupnih pobud za določene regije ali sektorje. Projekte, ki jih skupaj pripravijo različne institucije, bo Komisija pri odločanju o uspešni, učinkoviti in pravični uporabi razpoložljivih sredstev ocenila pozitivno.
Platformi bo predsedovala Komisija, ki bo z usklajevanjem z drugimi sodelujočimi zagotavljala, da so področje uporabe, kraj in časovni okvir odločitev v zvezi z naložbami v skladu z obstoječimi naložbenimi prioritetami in glavnimi zunanjepolitičnimi cilji EU.
Okrepljena arhitektura za zunanje naložbe Evropske unije
Predložitev projektov v okviru odprtih razpisnih postopkov
4.
4.Zaključek
Številni naložbeni izzivi in priložnosti v Afriki, sosedstvu EU in drugod po svetu ne morejo čakati. Da bi se uspešno spopadla z njimi, mora EU za uresničevanje svojih političnih ciljev in ciljev politike osredotočiti svoje ukrepe ter čim bolj učinkovito uporabiti svoje obstoječe instrumente, institucije in akterje. Čeprav je dolgoročno vredno razmisliti o obsežnejših strukturnih in temeljnih reformah, Komisija meni, da bi se morali kratkoročni ukrepi osredotočiti na čim bolj učinkovito in operativno delovanje obstoječega sistema.
V ta namen so bili opredeljeni naslednji ukrepi in prednostne naloge:
-vsi evropski partnerji so pozvani k okrepitvi sodelovanja, da bi prispevali k uresničevanju politik Unije na področju zunanjega delovanja, povsem v skladu s političnimi cilji in strateškimi interesi Unije;
-vsi zadevni partnerji so pozvani k pospešenemu izvajanju načrta za zunanje naložbe; seznanjenost z načrtom se bo povečala z usmerjenimi dejavnostmi ozaveščanja;
-Evropska investicijska banka ima kot banka EU sicer prednostno vlogo, vendar sta tudi skupina EIB ter Evropska banka za obnovo in razvoj skupaj z drugimi ustreznimi akterji pozvani k preučitvi možnosti nadaljnjih sinergij, na primer v obliki skupnih pobud s posebnim namenom, v okviru tekočega izvajanja načrta za zunanje naložbe in prihodnjega instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje;
-Evropski parlament in Svet sta pozvana, da dosežeta dogovor o glavnih razsežnostih predloga instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira;
-za izvajanje zunanjih finančnih naložb Evropske unije bi bilo treba vzpostaviti okrepljeno evropsko finančno arhitekturo;
-vzpostaviti bi bilo treba mehanizem za sodelovanje, ki bi zagotavljal boljše usklajevanje stališč držav članic EU, zlasti v Evropski banki za obnovo in razvoj.
Komisija bo na podlagi koristnih razmislekov z začetka leta 2018 oktobra 2018 sklicala vse ustrezne akterje, vključno z državami članicami, institucijami za financiranje razvoja in drugimi zainteresiranimi stranmi, da bi začeli zgoraj navedene prednostne naloge kar najhitreje izvajati tudi v praksi, pri čemer to ne bo vplivalo na tekoči zakonodajni postopek v zvezi z instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ali širše razmisleke o dolgoročni evropski finančni arhitekturi za razvoj.
Glej člen 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije, globalno strategijo za zunanjo in varnostno politiko EU (https://europa.eu/globalstrategy/sites/globalstrategy/files/eugs_sl_version.pdf) ter novo evropsko soglasje o razvoju „Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost“ (UL C 210, 30.6.2017), ki temelji na splošno sprejetih načelih agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in akcijske agende iz Adis Abebe.