EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 13.6.2018
COM(2018) 470 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU
Petnajsto poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije
I. UVOD
To je petnajsto poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije, ki zajema najnovejše dogodke na področju dveh glavnih stebrov: boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter sredstvom, ki se uporabljajo v ta namen, ter krepitve naše zaščite in odpornosti proti tem grožnjam.
Po napadu z živčnim bojnim strupom v Salisburyju je Evropski svet marca 2018 izjavil, da „mora EU okrepiti odpornost proti tveganjem, povezanim s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi snovmi, tudi prek tesnejšega sodelovanja med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Natom“. Komisijo in visokega predstavnika je pozval, naj delo nadaljujeta in na zasedanju Evropskega sveta junija 2018 poročata o napredku. To poročilo o napredku je del odgovora na ta poziv, ki je skupaj s skupnim sporočilom o povečanju odpornosti in krepitvi zmogljivosti za obravnavanje hibridnih groženj ter skupnim poročilom o izvajanju skupnega okvira o preprečevanju hibridnih groženj potekal od julija 2017 do junija 2018. Z njim se oceni trenutno stanje in predlagajo nadaljnji koraki pri izvajanju akcijskega načrta iz oktobra 2017, da bi se izboljšala pripravljenost na kemična, biološka, radiološka in jedrska varnostna tveganja. Akcijski načrt je v okviru ukrepov v varnostni uniji za izboljšanje zaščite in odpornosti proti terorizmu sledil preventivnemu pristopu na podlagi utemeljitve, da so grožnje, ki jih povzročajo kemične, biološke, radiološke in jedrske snovi, tveganja z majhno verjetnostjo uresničitve, a velikim in trajnim vplivom v primeru napada. Medtem pa napad v Salisburyju, pa tudi vse večja zaskrbljenost zaradi terorističnih interesov in sposobnosti za uporabo takšnih snovi znotraj in zunaj EU, kažeta, da nevarnost, ki jo predstavljajo kemični, biološki, radiološki in jedrski materiali, dejansko obstaja. To nadalje potrjuje, da je nujno treba v celoti izvajati akcijski načrt in pri tem poudarek spet osredotočiti na kemične grožnje.
Poleg tega je v poročilu obravnavano tudi trenutno stanje v zvezi z odstranjevanjem terorističnih vsebin s spleta po priporočilu Komisije iz marca 2018, pa tudi nadaljnje ukrepanje Komisije na področju preprečevanja radikalizacije na podlagi končnega poročila skupine strokovnjakov na visoki ravni za vprašanja radikalizacije. Napad, ki se je v Liegeu zgodil 29. maja 2018, je še enkrat poudaril pomen boja proti radikalizaciji, saj je bil po navedbah belgijskih organov storilec teh napadov v stiku z radikaliziranimi osebami. V poročilu so tudi opredeljeni številni ukrepi za izboljšanje varnosti železniškega potniškega prometa. Končno, to poročilo proučuje izvajanje drugih prednostnih zadev, zlasti interoperabilnosti informacijskih sistemov, kjer bosta dva predloga spremembe – ki ju je Komisija sprejela skupaj s tem poročilom –, sozakonodajalcema omogočila, da dosežeta sporazum pred koncem leta. To poročilo vključuje tudi pregled izvajanja direktive o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih po izvedbenem roku 25. maja 2018, ukrepov za okrepitev kibernetske varnosti in boja proti financiranju terorizma ter nedavnega razvoja na področju zunanje razsežnosti varnosti.
Predlog Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 „Sodobni proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti“ upošteva tudi, da nove grožnje na področju varnosti zahtevajo nove odzive, ob tem pa poudarja, da ima varnost sama po sebi čezmejno in večsektorsko razsežnost, zato je potreben močan, usklajen odziv EU. Komisija predlaga, da se financiranje za notranjo varnost pomnoži s faktorjem 1,8 glede na trenutno obdobje 2014–2020. Elementi odziva na nove varnostne izzive se določajo v različnih sektorskih zakonodajnih predlogih, predstavljenih v okviru večletnega finančnega okvira.
II. VEČJA PRIPRAVLJENOST NA KEMIČNA, BIOLOŠKA, RADIOLOŠKA IN JEDRSKA VARNOSTNA TVEGANJA
1.Napredek pri izvajanju akcijskega načrta
Kemične, biološke, radiološke in jedrske (v nadaljnjem besedilu: KBRJ) varnostne grožnje so kompleksne in se lahko hitro razvijajo, kot je pokazal napad z živčnim bojnim strupom v Salisburyju. Teroristične organizacije KBRJ agensov v Evropi niso uporabile, vendar obstajajo zanesljivi dokazi o tem, da morda nameravajo uporabiti KBRJ materiale ali orožja ter da razvijajo znanje in zmogljivosti za njihovo uporabo. Akcijski načrt iz oktobra 2017 za okrepitev pripravljenosti na kemična, biološka, radiološka in jedrska varnostna tveganja je bil predstavljen kot odziv na te grožnje in se osredotoča na združevanje strokovnega znanja in izkušenj ter zmogljivosti na ravni EU, da bi se izboljšala operativna pripravljenost po vsej Uniji. Pri izvajanju akcijskega načrta je bil dosežen občuten napredek, pri čemer so bili na številnih področjih sprejeti ukrepi za uresničitev štirih ciljev akcijskega načrta: zmanjšanja dostopnosti KBRJ materialov; zagotavljanja zanesljivejše pripravljenosti na KBRJ varnostne incidente in odzivanja nanje; vzpostavitve močnejših notranjih in zunanjih povezav ter večje angažiranosti na področju KBRJ varnosti s ključnimi regionalnimi in mednarodnimi partnerji ter poglobitve znanja o KBRJ tveganjih.
Prvič, kot del prizadevanj za zmanjšanje dostopnosti KBRJ materialov je Unija okrepila ukrepe carinskih organov za preprečevanje nedovoljenega vstopa KBRJ materialov. Sistemi informacij o tovoru so bistveni za okrepitev spremljanja in nadzora mednarodnih dobavnih verig na podlagi tveganja. Komisija zato v sistem predhodnih informacij o tovoru in sistem za obvladovanje tveganja na carinskem področju uvaja pomembne nadgradnje, in sicer s preoblikovanjem obstoječih ohlapno povezanih nacionalnih sistemov v integriran obsežen informacijski sistem. Novi sistem bo osredotočen na skupno odložišče podatkov o trgovini, ki lahko sprejema kakovostnejše informacije o tovoru v realnem času, in bo medsebojno povezal nacionalne sisteme carinskih organov za oceno tveganja. Novi sistem bo povezan s tisoči dodatnih strank, ki sodelujejo v mednarodni logistiki, kot so špediterji, ponudniki logističnih storitev ali poštni operaterji v vseh načinih prevoza; ti bodo sistem oskrbovali z dragocenimi podatki o tovoru, ki danes niso na voljo. Namen sistema je zajeti vsa tveganja na carinskem področju, vključno z grožnjami, ki jih predstavljajo KBRJ materiali.
Drugič, kar zadeva krepitev pripravljenosti in odpornosti, morajo države članice okrepiti zmogljivosti za odkrivanje KBRJ materialov, da bi lahko prispevale k preprečevanju KBRJ napadov. Na pobudo Komisije je konzorcij nacionalnih izvedencev izvedel analizo vrzeli pri opremi za odkrivanje za približno 70 različnih vrst KBRJ scenarijev. Poročilo o analizi vrzeli je bilo predstavljeno državam članicam in je bila o njem z njimi opravljena razprava, da bi prispevali k usmerjanju prihodnjih raziskovalnih potreb in državam članicam omogočili sprejetje informiranih odločitev glede strategij za odkrivanje in operativnih ukrepov za odpravo ugotovljenih vrzeli. Analiza prav tako kaže jasno potrebo po enotnih tehničnih standardih za EU na področju opreme za odkrivanje. Na podlagi rezultatov te analize in z uporabo okvira svetovalne skupine za KBRJ, ustanovljene v okviru akcijskega načrta, si bo Komisija prizadevala za standardizacijo opreme za odkrivanje teh snovi po vsej EU. Poleg tega bi države članice morale vzpostaviti popise zalog za glavne zdravstvene protiukrepe in laboratorijske, zdravstvene in druge zmogljivosti. Komisija bo v sodelovanju z državami članicami redno popisovala razpoložljivost teh zalog po vsej EU za povečanje dostopa do njih in hitro uporabo v primeru KBRJ napadov. Priprava in upravljanje posledic KBRJ napada zahtevata okrepljeno sodelovanje in usklajevanje med državami članicami, vključno z organi civilne zaščite. V tem procesu lahko ključno vlogo igra mehanizem Unije na področju civilne zaščite s ciljem okrepitve evropske skupne zmogljivosti za pripravo in odzivanje.
Tretjič, akcijski načrt na področju KBRJ poudarja potrebo po tesnem sodelovanju s ključnimi mednarodnimi partnerji in organizacijami. Komisija bo 28. in 29. junija 2018 v sodelovanju z ministrstvom ZDA za energijo organizirala delavnico EU-ZDA o varnosti radioaktivnih virov. Komisija tudi krepi institucionalne in skupnostne zmogljivosti na področju KBRJ v partnerskih državah v evropskem sosedstvu. Poleg tega Unija izvaja konkretne ukrepe za vzpostavitev tesnejšega sodelovanja z Natom na področju KBRJ, med drugim tudi glede civilne pripravljenosti. Predstavniki EU so se kot opazovalci udeležili delavnice, ki jo je organiziral NATO, o civilno-vojaškem sodelovanju pri odzivanju na obsežne KBRJ teroristične napade. Poleg tega EU in NATO razmišljata o vzpostavitvi skupnega modula usposabljanja za ozaveščanje nosilcev odločanja na področju KBRJ. EU bi tudi morala preučiti ukrepe za spoštovanje mednarodnih pravil in standardov glede uporabe kemičnega orožja, tudi v okviru morebitnega posebnega režima sankcij EU o kemičnem orožju. Pri prometu so Komisija in države članice sodelovale z mednarodnimi partnerji, da bi izboljšali pripravljenost sistema varnosti letalstva EU za odpravljanje KBRJ groženj. Rezultat dela je seznam ukrepov za obravnavo KBRJ groženj letalstvu.
Četrtič, učinkovit odziv na KBRJ tveganja zahteva strokovno znanje na vseh ravneh, kar pomeni, da je nujno treba pospešiti združevanje in izmenjavo strokovnega znanja in izkušenj. Primer dobre prakse je srednjeevropski center za usposabljanje o KBRJ-E, ki ga je leta 2016 v Budimpešti ustanovilo osem držav članic
. Njegov cilj je prek usposabljanj in vaj razširiti in poglobiti znanje, izkušnje in spretnosti tistih, ki se prvi odzovejo, v zvezi s KBRJ-E. Poleg tega je Komisija pozitivno ocenila predlog projekta za okrepitev tega sodelovanja z oblikovanjem mobilne enote, ki bi se prva odzvala v primeru napada s KBRJ-E/umazano bombo in bi jo bilo mogoče na zahtevo postaviti v primeru incidenta, povezanega s KBRJ-E. Na področju forenzike obstaja potreba po oblikovanju skupnih zmogljivosti. Zbiranje dokazov in njihova obdelava na kontaminiranem območju sta zelo zahtevna in terjata posebne zmogljivosti. Skupno raziskovalno središče Komisije skupaj z zmogljivostmi jedrske forenzike obravnava pobude na tem področju z namenom izmenjevanja strokovnega znanja o s tem povezanih zmogljivostih. Na podlagi rezultatov navedene analize vrzeli Komisija sodeluje tudi s svetovalno skupino za KBRJ, da bi opredelili področja, kjer je mogoče združiti zmogljivosti odkrivanja.
Petič, usposabljanja in vaje so načini za učinkovito izmenjavo strokovnega znanja in izkušenj o tveganjih KBRJ. V okviru projekta eNotice, ki ga financira EU, je bila dana na voljo zbirka podatkov
, ki vsebuje več kot 200 ustreznih pobud za usposabljanje in s tem nudi pregled možnosti za usposabljanje po vsej Uniji. Države članice se spodbujajo, naj uporabljajo razpoložljive možnosti za usposabljanje na področju KBRJ, s katerimi bodo dosegle najboljši učinek. Poleg tega je Komisija, ki je v celoti izkoristila Evropski center za usposabljanje na področju jedrske varnosti, začela obsežno kampanjo za usposabljanje carinskih strokovnjakov EU, ki upravljajo napredno opremo za odkrivanje sevanja in jedrskih snovi na zunanjih mejah, letališčih in v pristaniščih. Komisija je tudi pozitivno ocenila predlog projekta za razvoj usklajenega učnega načrta za usposabljanje na področju KBRJ za tiste, ki se prvi odzovejo, in zdravstveno osebje. V smislu praktičnih vaj je Komisija v začetku leta 2018 organizirala simulacijsko vajo Chimera, ki je združila zdravstveni sektor, sektor civilne zaščite in varnostni sektor po vsej EU, da bi preizkusili čezmejno pripravljenost in načrtovanje odziva na podlagi izmišljenega scenarija, ki je vključeval namerno sproščanje nalezljive bolezni. Ta vaja po vsej EU je prispevala k podpori krepitve medsektorske zmogljivosti ter boljši interoperabilnosti in usklajevanju med zdravstvenim sektorjem, sektorjem civilne zaščite in varnostnim sektorjem na ravni EU in držav članic. Poleg tega izmenjava strokovnega znanja in izkušenj zajema tudi zasebni sektor, saj ima lahko KBRJ napad daljnosežne posledice na subjekte zasebnega sektorja. V okviru projekta pod okriljem industrije, namenjenega ozaveščanju varnostnega osebja predvsem v letalskem sektorju, je bilo oblikovano orodje za e-učenje, ki zagotavlja bistvene informacije tistim, ki so v stiku s KBRJ materiali in agensi.
2.Okrepljeni ukrepi proti kemičnim grožnjam
Možnost uporabe kemikalij pri terorističnih napadih je v teroristični propagandi vse pomembnejša. To še povečuje zaskrbljenost, ki se je pojavila v zvezi z načrti za teroristične napade, odkritimi v Avstraliji julija 2017, in nedavno uporabo kemikalij v gledališču. Komisija je zato pospešila ukrepanje glede kemičnih groženj v sklopu splošnega okvira akcijskega načrta na področju KBRJ, in sicer na podlagi doseženega napredka v zvezi z analizo vrzeli pri zmogljivostih odkrivanja in izmenjavo najboljših praks v okviru svetovalne skupine za KBRJ varnost.
Na zaupnem sestanku s strokovnjaki držav članic marca 2018 so bile opredeljene številne nujne prednostne naloge za nadaljnje sodelovanje v primeru kemičnih groženj. Na podlagi tega bo Komisija do konca leta 2018 z državami članicami sodelovala pri dokončanju naslednjih ukrepov:
·priprava skupnega seznama kemičnih snovi, ki pomenijo posebno grožnjo, kot osnove pri nadaljnjih operativnih ukrepih za zmanjšanje njihove dostopnosti in okrepitev zmogljivosti za njihovo odkrivanje. To delo bo potekalo v okviru posebne skupine strokovnjakov, ustanovljene maja 2018 v zvezi s prepoznavanjem kemičnih groženj, in na podlagi raziskave, ki trenutno poteka v državah članicah in Skupnem raziskovalnem središču Komisije,
·vzpostavitev dialoga z zasebnimi akterji v dobavni verigi zaradi sodelovanja pri razvoju ukrepov za obravnavanje razvijajočih in spreminjajočih se groženj zaradi kemikalij, ki se lahko uporabijo kot predhodne sestavine. To delo sledi primeru ukrepov, sprejetih na ravni EU, za omejitev dostopa do predhodnih sestavin za eksplozive, in prvi izmenjavi mnenj, do katere je prišlo že v okviru Stalnega odbora za predhodne sestavine,
·pospešitev pregleda scenarijev groženj in analize obstoječih metod odkrivanja, da se izboljša odkrivanje kemičnih groženj, na podlagi česar bi oblikovali operativne smernice za države članice za okrepitev njihovih zmogljivosti odkrivanja. V ta namen je bila ustanovljena omenjena strokovna skupina za obravnavo novih kemičnih groženj. Dolgoročno bi delo te skupine lahko utrdilo pot k standardizaciji opreme za odkrivanje,
·ozaveščanje tistih, ki se prvi odzovejo, zlasti osebja organov kazenskega pregona in civilne zaščite, da bodo lahko prepoznali zgodnje znake napada s kemičnim orožjem in se ustrezno odzvali.
III.
BOJ PROTI RADIKALIZACIJI
1.Boj proti terorističnim vsebinam na spletu
Obravnavanje terorističnih vsebin na spletu ostaja ključni izziv pri preprečevanju radikalizacije. Po sprejetju priporočila Komisije z dne 1. marca 2018
o boju proti nezakonitim spletnim vsebinam se je v skladu s pozivom iz Priporočila naknadno začelo poročanje, namen česar je bilo spremljati prizadevanja industrije in držav članic ter drugih ključnih partnerjev, kot je Europol, za zmanjšanje dostopnosti terorističnih vsebin na spletu.
Začetne ugotovitve, ki izhajajo iz tega prvega poročanja na podlagi dogovorjenih kazalnikov, določenih v okviru internetnega foruma EU – ki zajema skupaj 13 podjetij in vključuje večje družbe, ki upravljajo družbene medije, 20 držav članic in Europol –, kažejo nekaj napredka glede preglednosti, saj je bilo prejetih več informacij od več podjetij, vključno s podjetji, ki pred tem niso bila dejavna v okviru internetnega foruma EU.
Poleg tega več podjetij sprejema proaktivne ukrepe za odkrivanje terorističnih vsebin, večja količina takšnih vsebin pa se odstranjuje. Tistim podjetjem, ki so razvila avtomatizirana orodja za prepoznavanje terorističnih vsebin (vključno z vsebinami, ki so že bile odstranjene), je uspelo povečati hitrost odstranjevanja terorističnih vsebin s svojih platform, pri tem pa prepoznati in odpraviti znatne količine arhiviranega materiala. Podatkovna zbirka ključnikov – orodje, ki ga je oblikoval konzorcij podjetij za olajšanje sodelovanja, da bi se preprečilo razširjanje terorističnih vsebin na različnih platformah – se še vedno povečuje, tako glede števila članov kot tudi glede količine terorističnih vsebin, zajetih v podatkovno zbirko. Trenutno je na podatkovno zbirko priključenih 13 podjetij, zbirka pa vključuje 80 000 ključnikov slik in 8 000 ključnikov video posnetkov. Nekaj podjetij je prvič sporočilo povratne informacije o vplivu, ki ga je podatkovna zbirka ključnikov imela v smislu odstranjene vsebine, vendar pa je treba te povratne informacije na različnih platformah razširiti, hkrati pa je treba zagotoviti, da bodo podrobnejše in bolj sistematične.
Tudi prijave držav članic ostajajo pomemben sestavni del odziva. Število držav članic, ki prijavljajo teroristične vsebine spletnim podjetjem, še naprej raste in Europolova enota za prijavljanje internetnih vsebin še naprej išče načine za izboljšanje prijav v EU – zlasti v zvezi z usklajevanjem in racionalizacijo postopka. Enota EU za prijavljanje internetnih vsebin je v četrtem četrtletju leta 2017 sprožila 8 103 odločbe glede prijav, pri čemer je bilo 89 % vsebin odstranjenih. V prvem četrtletju leta 2018 je bilo z 61-odstotno stopnjo uspešnosti sproženih 5 708 odločb glede prijav vse večjemu številu manjših, manj znanih podjetij. Stopnja uspešnosti teh podjetij glede odstranjevanja je v primeru dolgoročnega sodelovanja z enotami za prijavljanje internetnih vsebin ostala nespremenjena – v večini primerov med 90 in 100 %. Sporočena hitrost odziva podjetij na prijave se med posameznimi platformami razlikuje in se giblje med manj kot eno uro in več dnevi, velika in mala podjetja pa morajo nadalje izboljšati hitrost odziva, da se bodo lahko ustrezno odzvala na priporočilo glede odstranjevanja terorističnih vsebin v eni uri po prijavi.
Popolni sistematični mehanizmi za povratne informacije o prijavah še niso vzpostavljeni, čeprav države članice priznavajo, da od več podjetij prejemajo potrdila o prejemu in nekatere potrditve glede ukrepanja. Le eno podjetje zagotavlja popolne informacije o prejemu, časovnem okviru in ukrepanju. Zaradi izboljšanja sodelovanja in usklajevanja med organi kazenskega pregona in podjetji je enota za prijavljanje internetnih vsebin leta 2016 oblikovala aplikacijo za upravljanje prijavljanja internetnih vsebin. Do danes so se s platformo povezale tri države članice, ostale pa so izrazile zanimanje.
Komisija je začela izvajati oceno učinka, da bi ugotovila, ali je zdajšnji pristop dovolj učinkovit ali pa so potrebni dodatni ukrepi, da se zagotovi hitro in proaktivno odkrivanje ter odstranjevanje nezakonitih spletnih vsebin, vključno z morebitnimi zakonodajnimi ukrepi za dopolnitev obstoječega regulativnega okvira. V to oceno bo vključeno poročanje v skladu s priporočilom.
Europolova enota za prijavljanje internetnih vsebin je vodila večnacionalno usklajeno prizadevanje, ki je bilo usmerjeno proti propagandnemu stroju Daiša in pri katerem so sodelovale šest držav članic, Združene države in Kanada. To sodelovanje, ki je pomenilo vrhunec več kot dveletnega dela in je vključevalo 29 držav, ni pomenilo le pomembne motnje za propagandne dejavnosti in infrastrukturo Daiša, ampak je bila kot rezultat zasežena velika količina digitalnih dokazov.
2. Nadaljnje ukrepanje skupine strokovnjakov na visoki ravni za vprašanja radikalizacije
Vzporedno s prizadevanji za boj proti terorističnim vsebinam na spletu delo na ravni EU še naprej podpira preprečevanje radikalizacije v državah članicah in njihovih lokalnih skupnostih. Skupina strokovnjakov na visoki ravni za vprašanja radikalizacije, ki je bila ustanovljena
julija 2017, da bi zagotovila priporočila o tem, kako izboljšati usklajevanje in sodelovanje med vsemi zadevnimi deležniki, je 18. maja 2018 predložila svoje končno poročilo. To vključuje širok nabor priporočil glede konkretnih ukrepov za spopadanje z izzivi na prednostnih področjih, kot so radikalizacija v zaporih (vključno z nadaljnjimi ukrepi po prestani kazni in upravljanjem kazni), komunikacijska in spletna propaganda, sodelovanje z več deležniki na lokalni ravni, izobraževanje in socialna vključenost, podpora skupinam, ki potrebujejo posebno pozornost (zlasti glede radikalizacije mladih in otrok povratnikov), ter zunanja razsežnost. Ob priznavanju dodane vrednosti in dosežkov pobud EU, kot so mreža EU za ozaveščanje o radikalizaciji, Evropska mreža za strateško komuniciranje in internetni forum EU, poročilo vsebuje poziv k okrepitvi teh pobud in usklajevanja med njimi, hkrati pa ustvarja tesnejše povezave med vsemi vključenimi deležniki, tudi neposrednimi izvajalci, oblikovalci politik in raziskovalci. V poročilu je poudarjeno, da morajo biti ukrepi na ravni EU bolj prilagojeni potrebam držav članic.
Komisija pozdravlja končno poročilo, saj to opredeljuje področja, na katerih je potrebno nujno ukrepanje v državah članicah in na ravni EU. Komisija bo zlasti uresničila priporočilo, da se vzpostavi mehanizem EU za sodelovanje za zagotavljanje tesnejšega sodelovanja držav članic pri delu na področju boja proti radikalizaciji. Ta mehanizem EU za sodelovanje bo sestavljen iz novega usmerjevalnega odbora, sestavljenega iz držav članic, ter usklajevalne in podporne strukture za vprašanja radikalizacije, ki bo vzpostavljena pri Komisiji.
Komisija bo sprejela takojšnje ukrepe za nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil skupine strokovnjakov:
·prvič, s sprejetjem sklepa o ustanovitvi usmerjevalnega odbora, sestavljenega iz držav članic (s koordinatorjem EU za boj proti terorizmu in Evropsko službo za zunanje delovanje kot opazovalcema), da zagotovi, da so ukrepi EU na tem področju bolj usmerjeni v potrebe in prednostne naloge politike v državah članicah, in da državam članicam nudi možnost, da tesneje sodelujejo pri določanju strateških usmeritev. Predvideno je, da bo prvi sestanek odbora potekal najpozneje novembra 2018,
·drugič, z vzpostavitvijo okrepljene usklajevalne in podporne strukture pri Komisiji v skladu z omejenimi sredstvi, ki so trenutno na voljo. Prispevki držav članic pri razvoju zahtevanega strokovnega znanja in izkušenj bi bili zlasti pomembni za izpolnitev ciljev, določenih v končnem poročilu. V ta namen Komisija države članice poziva, naj predstavijo predloge za brezplačne napotitve v usklajevalno in podporno strukturo. To bo, skupaj z usmerjevalnim odborom, zagotovilo mehanizem EU za sodelovanje v boju proti radikalizaciji,
·tretjič, s sklicem sestanka mreže nacionalnih oblikovalcev politike preprečevanja pred oktobrom 2018, da se olajšajo nadaljnje izmenjave med državami članicami in da se razpravlja o konkretnih nadaljnjih ukrepih.
Komisija upošteva priporočila skupine strokovnjakov glede ocene in presoje mehanizma EU za sodelovanje na področju boja proti radikalizaciji v letu 2019 in bo do decembra 2019 predstavila rezultate te ocene, pri čemer priznava, da do takrat predlagani ukrepi morda še ne bodo v celoti izvedeni.
Na področju izobraževanja je Svet za izobraževanje, mladino, kulturo in šport 22. maja 2018 sprejel priporočilo o spodbujanju skupnih vrednot v šolah za utrjevanje občutka pripadnosti na lokalni in nacionalni ravni, kakor je predlagala Komisija. To priporočilo države članice poziva, naj sprejmejo dodatne ukrepe za okrepitev kritičnega mišljenja in medijske pismenosti v šolah.
IV. KONKRETNI KRATKOROČNI UKREPI ZA IZBOLJŠANJE VARNOSTI ŽELEZNIŠKEGA POTNIŠKEGA PROMETA
Prometna vozlišča ter železniške proge in vlaki predstavljajo cilj z velikim tveganjem, saj je infrastruktura zaradi svoje zasnove odprta
. Trenutno se z evropskimi vlaki vsak dan vozi 26 milijonov potnikov, železniški promet pa naj bi se do leta 2050 povečal za približno 80 %. Zaščita uporabnikov železniškega prevoza, delavcev v železniškem prometu in železniške infrastrukture pred nenehno spreminjajočimi se varnostnimi grožnjami je ključen in stalen izziv. Evropski železniški promet mora ostati varen in zanesljiv.
Evropa potrebuje sodoben železniški varnostni sistem, ki bo temeljil na oceni tveganja ter omogočil hiter in sorazmeren odziv na nastajajoče grožnje, hkrati pa bo ohranjal dostopnost železniških storitev. Za zagotavljanje višje ravni varnosti, ohranjanje dostopnosti in odprtosti evropskih železnic za potnike ter preprečevanje nepotrebnih ovir na notranjem trgu bi morale države članice izboljšati izmenjavo informacij in povečati raven ozaveščenosti, pripravljenosti in zmogljivosti za odziv na teroristična dejanja. Ukrepi, ki so jih države članice uvedle brez predhodnega usklajevanja, lahko ustvarijo ovire in povzročijo stroške v smislu daljšega časa potovanja, odpovedi in prenatrpanega dostopa do železniških vozlišč.
Treba je zagotoviti enakovredne ravni varnosti za potnike v železniškem prometu v EU, ki potujejo prek meja, in prevoznike. Ukrepanje na ravni EU za zagotovitev čezmejnega usklajevanja vseh udeleženih akterjev lahko prispeva k dosledni varnostni zaščiti po vsej EU.
Komisija zato predlaga, da bi sprejela številne konkretne kratkoročne ukrepe za izboljšanje varnosti potnikov v železniškem prometu v EU (glej Prilogo I). EU je 18. oktobra 2017 sprejela sveženj ukrepov za boj proti terorizmu, s katerim je napovedala ukrepe za izboljšanje zaščite javnih prostorov
; ti ukrepi temeljijo na tem in na namenskih študijah, ki kažejo, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za večjo varnost in odpornost železnic v EU, zlasti za mednarodne storitve
. Ti ukrepi odražajo tudi rezultate ocene tveganja, ki so jo opravili Komisija, države članice in EU INTCEN.
Opredeljeni so ukrepi za okrepitev varnosti v železniškem prometu tako na ravni EU kot na nacionalni ravni. Na ravni EU Komisija predlaga vzpostavitev platforme EU za varnost potnikov v železniškem prometu, da se vzpostavi učinkovito okolje za sodelovanje in predlagajo priporočila za pomoč državam članicam pri učinkovitem usklajevanju varnostnih ukrepov v železniškem prometu. Platforma bo zagotavljala podporo pri zbiranju in izmenjavi pomembnih informacij o varnosti v železniškem prometu, optimizaciji varnosti storitev čezmejnega železniškega prometa in opredelitvi usklajevalnega mehanizma, da ne bi prišlo do enostranskih odločitev na nacionalni ravni. Poleg tega bo državam članicam in deležnikom v železniškem prometu pomagala pri skupnem ocenjevanju novih groženj in varnostnih incidentov ter pri izvajanju ustreznega usklajenega odziva. Komisija bo v tesnem sodelovanju z državami članicami, Evropsko službo za zunanje delovanje in zadevnimi agencijami tudi razvila skupno metodologijo za oceno varnostnih tveganj v železniškem prometu na ravni EU.
Predlagani ukrepi bodo preizkušeni v praksi. Komisija bo vzpostavila letne dejavnosti za preizkušanje učinkovitosti tega mehanizma v različnih scenarijih. To bi bilo mogoče povezati z obstoječimi vajami, ki jih sponzorira EU in izvajajo železniške policije. Komisija bo poročala o izvajanju teh ukrepov in lahko razmisli o sprejemu vseh ustreznih ukrepov, ki so v skladu z načeli boljšega pravnega urejanja potrebni za izboljšanje ukrepov ali odpravo morebitnih ugotovljenih pomanjkljivosti.
V. IZVAJANJE DRUGIH PREDNOSTNIH DOSJEJEV O VARNOSTI
1.Možnosti za interoperabilnost informacijskih sistemov
EU pri prizadevanjih za močnejše in pametnejše informacijske sisteme za upravljanje varnosti, meja in migracij obravnava pomanjkljivosti pri upravljanju in izmenjavi informacij v EU kot nujno in prednostno nalogo. V središču tega sta predloga Komisije iz decembra 2017 o interoperabilnosti informacijskih sistemov, ki ju Evropski parlament in Svet še naprej obravnavata. Vse tri institucije so se v skupni izjavi o zakonodajnih prednostnih nalogah EU dogovorile o skupnem cilju glede doseganja dogovora o predlogih pred koncem leta 2018. Zato, kot je bilo napovedano, je Komisija skupaj s tem poročilom predložila dva spremenjena predloga o interoperabilnosti, da se vključijo potrebne spremembe predlogov o interoperabilnosti iz decembra 2017 v zvezi z navedenimi pravnimi instrumenti, o katerih so takrat še vedno potekala pogajanja. Komisija poziva sozakonodajalca, naj vključita spremenjena predloga v svoje redno preverjanje predlogov o interoperabilnosti, da bi se brez odlašanja začeli izvajati trialogi.
Spremenjena predloga odražata najnovejši napredek, ki sta ga dosegla Evropski parlament in Svet glede zakonodajnih predlogov o informacijskih sistemih EU za upravljanje varnosti, meja in migracij. Sozakonodajalca sta 25. aprila 2018 dosegla končni politični dogovor glede vzpostavitve evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), ki bo omogočal vnaprejšnje preverjanje oseb, ki brez vizuma potujejo v EU, in sicer preverjanje z vidika nedovoljenih migracij in varnostno preverjanje. Sozakonodajalca sta 12. junija 2018 dosegla politični dogovor tudi o treh zakonodajnih predlogih za okrepitev schengenskega informacijskega sistema, ki je največkrat uporabljen sistem za izmenjavo informacij za upravljanje varnosti in meja v Evropi. S tem se bo povečala varnost evropskih državljanov, in sicer z okrepitvijo zmožnosti sistema za boj proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, izboljšalo se bo upravljanje meja in migracij ter zagotovljena bo učinkovita izmenjava informacij med državami članicami. Poleg tega sta sozakonodajalca 24. maja 2018 dosegla politični dogovor o zakonodajnem predlogu za okrepitev agencije euLISA, tj. Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice. Okrepljen mandat bo Agenciji omogočil razvoj in uvedbo tehničnih rešitev, s katerimi bo lahko zagotovila interoperabilnost zadevnih informacijskih sistemov. Na podlagi doseženega dogovora o teh treh pobudah, pa tudi napredka, doseženega v razpravah o zakonodajnem predlogu za razširitev evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc na državljane tretjih držav, je Komisija lahko predstavila zgoraj navedena spremenjena predloga o interoperabilnosti, pri čemer je v predloga o interoperabilnosti iz decembra 2017 vključila potrebne spremembe v zvezi z navedenimi pravnimi instrumenti.
Spremenjena predloga o interoperabilnosti ne vključujeta sprememb, ki se nanašajo na Eurodac, zbirko podatkov EU na področju azila in nedovoljenih migracij, saj razprave o zakonodajnem predlogu iz maja 2016 glede okrepitve sistema Eurodac še niso bile zaključene. Trenutna struktura obstoječega sistema Eurodac je tehnično neprimerna in kot taka ne more postati del interoperabilnosti informacijskih sistemov, saj samo skladišči biometrične podatke in referenčno številko, ne pa tudi drugih osebnih podatkov (npr. imena ali imen, starosti, datuma rojstva), ki bi omogočili odkrivanje več identitet, povezanih z istim nizom biometričnih podatkov. Zakonodajni predlog iz maja 2016 skuša razširiti namen sistema Eurodac, tako da ta omogoča tudi identifikacijo nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in tistih, ki so nezakonito vstopili v EU. Zlasti omogoča shranjevanje osebnih podatkov, kot so ime ali imena, starost, datum rojstva, državljanstvo in osebni dokumenti. Ti osebni podatki so bistvenega pomena za zagotovitev, da bo sistem Eurodac s svojim tehničnim okvirom lahko prispeval k ciljem interoperabilnosti in bo lahko deloval. To poudarja potrebo, da sozakonodajalca hitro dosežeta dogovor o zakonodajnem predlogu. V pričakovanju dogovora o zakonodajnem predlogu za okrepitev sistema Eurodac podatki nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in tistih, ki so nezakonito vstopili v EU, ne morejo biti del interoperabilnosti informacijskih sistemov EU. Ko bosta sozakonodajalca dosegla dogovor o zakonodajnem predlogu za okrepitev sistema Eurodac ali pa bosta dosegla zadosten napredek, bo Komisija v dveh tednih predstavila s tem povezane spremembe predlogov za interoperabilnost.
Komisija je 16. maja 2018 predložila zakonodajni predlog za okrepitev vizumskega informacijskega sistema (VIS), da bi se bolje odzvali na spreminjajoče se varnostne in migracijske izzive ter izboljšali upravljanje zunanjih meja EU. Medtem ko je obstoječi vizumski informacijski sistem že zajet v predlogih o interoperabilnosti iz decembra 2017, pa bi zakonodajni predlog iz maja 2018 za okrepitev vizumskega informacijskega sistema omogočil, da bi sistem v celoti izkoristil predlagane rešitve glede interoperabilnosti. Predlog določa izboljšano preverjanje v zbirkah podatkov za preprečevanje migracijskih in varnostnih tveganj pri izdajanju vizumov ter okrepitev zmogljivosti za preprečevanje kriminala, s čimer bi prispeval k večji varnosti in zapolnil informacijske vrzeli.
2.Izvajanje direktive o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih
Direktiva o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) je ključnega pomena za skupni odziv Unije na grožnje terorizma in organiziranega kriminala. Rok, v katerem so morale države članice prenesti Direktivo, se je iztekel 25. maja 2018. 7. junija 2018 je štirinajst držav članic Komisiji sporočilo ukrepe, ki so jih sprejele za prenos navedene direktive
. Preostalih trinajst držav članic še ni sporočilo nacionalnih ukrepov za prenos. V devetih državah članicah je bila potrebna zakonodaja predložena parlamentu za sprejem, medtem ko je bila v drugi državi članici primarna zakonodaja o izvajanju direktive že sprejeta, postopek za sprejem sekundarne zakonodaje zaradi popolnega prenosa pa še poteka. Od držav članic, ki Komisiji še niso poslale uradnega obvestila o prenosu, jih ima pet veljavno zakonodajo, ki jim omogoča, da zbirajo podatke PNR v skladu z nacionalnim pravom. Vendar pa je treba njihov zakonodajni okvir spremeniti, da bo v celoti usklajen z Direktivo.
Poleg sporočanja nacionalnih ukrepov za prenos na podlagi člena 18 direktiva o PNR predvideva posebno uradno obvestilo v zvezi z njeno uporabo za lete znotraj EU (člen 2); vzpostavljanje enot za informacije o potnikih (člen 4) in seznam pristojnih organov, ki so upravičeni, da enoto za informacije o potnikih zaprosijo za podatke PNR ali da prejmejo te podatke (člen 7). Vseh sedemindvajset držav članic je Komisiji poslalo seznam svojih pristojnih organov, ki so upravičeni, da zahtevajo ali prejmejo podatke PNR ali rezultate obdelave teh podatkov, kot je določeno v členu 7(3) direktive o PNR. Devetnajst držav članic je v skladu s členom 2(1) Komisijo uradno obvestilo, da nameravajo uporabljati to direktivo za lete znotraj EU, drugih enaindvajset pa je v skladu s členom 4(5) Komisijo uradno obvestilo o vzpostavitvi svoje enote za informacije o potnikih.
Države članice so poleg sprejemanja ukrepov za prenos Direktive v nacionalno pravo in dokončanja potrebnih institucionalnih ureditev dosegle napredek pri vzpostavljanju tehničnih rešitev, potrebnih za shranjevanje, obdelavo in analizo podatkov PNR. Štiriindvajset držav članic ima uvedeno tehnično rešitev PNR, preostale tri pa so na različnih stopnjah uvajanja potrebne infrastrukture. Postopek za ugotavljanje povezljivosti z letalskimi prevozniki zaradi omogočanja prenosa podatkov PNR enoti za informacije o potnikih v dvanajstih državah članicah dobro napreduje, medtem ko v drugih enajstih državah vsaj en letalski prevoznik že sporoča podatke PNR enoti za informacije o potnikih v realnem času.
Zato Komisija na splošno ugotavlja, da je bil pri izvajanju direktive o PNR v zadnjih dveh letih dosežen znaten napredek, vendar pa bo Komisija glede na bistven pomen tega instrumenta EU za skupni odziv EU na terorizem in huda kazniva dejanja uporabila vse ukrepe, ki so ji na voljo za izvrševanje prava Unije, vključno s tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti, kadar bo to primerno. Pomanjkljiv prenos ovira uspešnost mehanizma PNR EU na splošno zmanjšuje pravno varnost za letalske prevoznike zaradi zamude pri oblikovanju enotnega sistema na ravni EU za zagotavljanje podatkov PNR in ovira učinkovito varstvo osebnih podatkov po vsej EU. Komisija bo še naprej vse države članice podpirala pri njihovih prizadevanjih za dokončanje razvoja sistemov PNR, tudi z omogočanjem lažje izmenjave informacij in najboljših praks po izteku roka za izvajanje. V zvezi s tem je 7. junija 2018 potekal prvi sestanek z državami članicami, da bi razpravljali o vprašanjih v zvezi z uporabo direktive o PNR.
3.Kibernetska varnost in grožnje, ki jih omogoča kibernetski prostor
Komisija v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje še naprej izvaja ukrepe iz Skupnega sporočila
iz septembra 2017 o „odpornosti, odvračanju in obrambi: okrepitev kibernetske varnosti za EU“.
9. maja 2018 je potekel rok za vse države članice EU, v katerem so morale v svoje nacionalno pravo prenesti direktivo o varnosti omrežij in informacijskih sistemov. To je prvi pravno zavezujoč sistem pravil za celotno EU za kibernetsko varnost, ki vzpostavlja visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v celotni EU.
6. in 7. junija 2018 je pod okriljem Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA) potekala peta vseevropska vaja v primeru kibernetske krize Cyber Europe 2018
. Vaja je bila organizirana za skupine za informacijsko varnost, neprekinjeno poslovanje in krizno upravljanje iz držav članic EU in Efte ter je vključevala več kot 1 000 udeležencev. Scenarij je bil osredotočen na letalski sektor, pri čemer bi lahko bili vključeni organi civilnega letalstva, izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, letališke družbe, letalski prevozniki, potencialne učinke pa bi lahko občutili tudi v drugih sektorjih.
Izpostavljenost državljanov obsežnemu širjenju dezinformacij, vključno z zavajajočimi ali popolnoma napačnimi informacijami, je še ena huda oblika grožnje, ki jo omogoča kibernetski prostor, in velik izziv za Evropo. Komisija je v svojem sporočilu z dne 26. aprila 2018 „Boj proti dezinformacijam na spletu: evropski pristop“
izpostavila akcijski načrt in samoregulativno orodje za boj proti širjenju in vplivu spletnih dezinformacij v Evropi ter za zagotovitev zaščite evropskih vrednot in demokratičnih sistemov. Posebni predstavljeni ukrepi vključujejo kodeks ravnanja glede dezinformacij za celotno EU za spletne platforme in oglaševalce, podporo za neodvisno mrežo preverjevalcev dejstev ter vrsto ukrepov za spodbujanje kakovostnega novinarstva in medijske pismenosti. Prvo srečanje foruma več deležnikov o dezinformacijah je potekalo 29. maja 2018, udeleženci pa so se zavezali ambicioznemu časovnemu načrtu za zagotovitev sprejetja kodeksa 17. julija 2018.
Organizacija za dodeljevanje spletnih imen in številk (ICANN) ima ključno vlogo pri podpiranju ciljev sistema domenskih imen glede javnega reda. Komisija opozarja, da mora organizacija ICANN pospešiti svoja prizadevanja, da bo zagotovila, da bo kot rezultat trenutne reforme storitve WHOIS popolnoma skladna s Splošno uredbo o varstvu podatkov, hkrati pa mora zagotoviti model WHOIS, ki bo ohranil bistvene funkcije javnega interesa, od kazenskega pregona prek kibernetske varnosti do varstva pravic intelektualne lastnine. V skladu s tem ciljem Komisija še naprej spodbuja razpravo med organizacijo ICANN in Evropskim odborom za varstvo podatkov (EDPB), da bi vzpostavila nov model, ki izpolnjuje oba cilja. V zvezi s tem Komisija poziva ICANN, naj prevzame odgovornost za reševanje odprtih vprašanj. Uprava organizacije ICANN je 17. maja 2018 sprejela začasno specifikacijo za registracijske podatke za generično vrhnjo internetno domeno (gTLD), ki se uporablja od 25. maja 2018, da bi tako zagotovila skladnost s Splošno uredbo o varstvu podatkov. Čeprav začasna specifikacija pušča odprta številna vprašanja, med drugim v zvezi z dostopom do podatkov iz podatkovne zbirke WHOIS za zakonite namene, kot so preiskave organov kazenskega pregona, se je uprava organizacije ICANN zavezala k nadaljnjemu sodelovanju s skupnostjo zaradi razvoja ter izvajanja celovite in trajne rešitve. 27. maja 2018 je Evropski odbor za varstvo podatkov sprejel izjavo, v kateri je priznal prizadevanja organizacije ICANN glede zagotavljanja skladnosti sistema WHOIS s Splošno uredbo o varstvu podatkov in poudaril, da bo še naprej spremljal nadaljnji napredek organizacije ICANN, da zagotovi ustrezno obravnavo pravnih zahtev. Ker lahko odsotnost celovitega modela za storitev WHOIS resno ovira zmožnost organov kazenskega pregona za preiskovanje kaznivih dejanj, vključno s kibernetsko kriminaliteto, bo Komisija prav tako še naprej pozorna, da bo organizacija ICANN pravočasno zagotovila ustrezen model, ki bo zagotovil dostop do podatkov v podatkovni zbirki WHOIS za zakonite namene.
4.Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma
Ker storilci kaznivih dejanj in teroristi delujejo v različnih državah članicah in lahko med različnimi bančnimi računi v samo nekaj urah prenesejo sredstva, ki jih uporabijo za pripravo dejanj ali premik in pranje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji, je boj proti pranju denarja in financiranju terorizma pomemben vidik dela pri zagotavljanju učinkovite varnostne unije. Svet je 14. maja 2018 sprejel direktivo o poostritvi pravil EU za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. T. i. peta direktiva o preprečevanju pranja denarja bo povečala preglednost v zvezi z lastništvom podjetij in skladov, da bi tako preprečila pranje denarja in financiranje terorizma prek nepreglednih struktur. Izboljšala bo delo finančnoobveščevalnih enot z boljšim dostopom do informacij prek centraliziranih registrov bančnih računov. Prav tako bo obravnavala tveganja financiranja terorizma, povezana z anonimno uporabo virtualnih valut in predplačniških instrumentov. Končno bo zagotovila skupno visoko raven zaščitnih ukrepov za finančne tokove iz tretjih držav z velikim tveganjem.
30. maja 2018 sta Evropski parlament in Svet dosegla politični dogovor o zakonodajnem predlogu za direktivo o boju proti pranju denarja s kazenskopravnimi sredstvi, ki bo uskladila kazniva dejanja pranja denarja.
V okviru akcijskega načrta za okrepitev boja proti financiranju terorizma je Svet februarja 2016 Komisijo pozval, naj „preuči potrebo po ustreznih omejitvah gotovinskih plačil, ki presegajo določeno mejno vrednost“. Po tem se je Komisija neuradno posvetovala z državami članicami, naročila študijo pri zunanjem izvajalcu in med marcem in majem 2017 izvedla javno posvetovanje. Komisija je skupaj s tem poročilom o napredku pri vzpostavljanju varnostne unije objavila poročilo o omejitvah glede gotovinskih plačil. Ugotovitve so privedle do sklepa, da omejitve gotovinskih plačil ne bi bistveno ovirale financiranja terorizma, bi pa lahko koristile v boju proti pranju denarja. Komisija na tej točki ne bo sprejela nadaljnjih zakonodajnih ukrepov v zvezi s tem.
5.Zunanja razsežnost
Osebno in lahko orožje (SALW) ter nezakonito strelno orožje bo še naprej prispevalo k nestabilnosti in nasilju, tako v Evropski uniji in njeni neposredni soseščini kot tudi drugod. Komisija in visoki predstavnik zato Svetu predlagata spremembo strategije za osebno in lahko orožje iz leta 2005 ob upoštevanju nove varnostne vsebine, pobud EU in razvoja dogodkov v zvezi z nadzorom konvencionalnega orožja po letu 2005, in sicer začetka veljavnosti Pogodbe o trgovini z orožjem, sklenitve Protokola ZN o strelnem orožju, spremembe zakonodaje EU o strelnem orožju, dejavnosti s sosednjimi državami na podlagi akcijskega načrta Komisije iz leta 2015 in opravljenega dela v okviru političnega cikla EU. Ta posodobljena strategija naj bi usmerjala skupno in usklajeno evropsko ukrepanje, s katerim bi preprečili, da bi teroristi, storilci kaznivih dejanj in drugi nepooblaščeni akterji nezakonito pridobivali strelno orožje in osebno in lahko orožje ter pripadajoče strelivo, in zaustavili to nezakonito pridobivanje. Strategija podpira okrepljene norme na mednarodni ravni in ravni EU, izboljšan nadzor in sledljivost strelnega orožja in osebnega in lahkega orožja ter streliva v njihovem življenjskem ciklu.
Ministri za varnost članic skupine G7 so se 23. in 24. aprila 2018 sestali v Torontu, kjer so razpravljali o sodelovanju v skupini G7 na področju varnosti, med drugim o skupnih ukrepih proti razvoju terorističnih groženj. Zaveze ministrov za varnost iz Toronta so se osredotočile na zaščito javnih površin, pripravljenost na KBRJ tveganja ter prizadevanja na področju boja proti terorističnim vsebinam na spletu, povečanja kibernetske varnosti in boja proti trgovini z ljudmi. Skupna seja ministrov za varnost in ministrov za zunanje zadeve je privedla do sprejetja skupnih zavez o obravnavi tujih terorističnih bojevnikov in z njimi povezanih popotnikov ter o zaščiti demokracije in obravnavi zunanjih groženj
Svet je 14. maja 2018 sprejel sklep, s katerim je operaciji EUNAVFOR MED Sophia omogočil, da gosti pilotni projekt „celica za informacije o kriminalu“. Celica za informacije o kriminalu bo imela svoje prostore na ladji, ki gosti poveljstvo sil operacije Sophia, in bo delovala kot vozlišče v okviru operacije, kjer bodo lahko vsi zadevni akterji sodelovali zaradi lažjega prejemanja, zbiranja ter pravočasne in obojestranske izmenjave informacij za analitično in nadaljnjo operativno uporabo med operacijo EUNAVFOR MED Sophia, ustreznimi agencijami na področju pravosodja in notranjih zadev ter organi kazenskega pregona držav članic, in sicer o vprašanjih, povezanih z mandatom operacije, tj. tihotapljenju migrantov, trgovini z ljudmi, trgovini z orožjem, nezakonitem izvažanju nafte ter za zaščito sil operacije.
Vrh voditeljev in voditeljic držav Zahodnega Balkana v Sofiji je potekal 17. maja 2018. Potrdil je evropsko perspektivo regije in opredelil več konkretnih ukrepov za krepitev sodelovanja, predvsem na področjih varnosti in pravne države, v skladu z vodilno pobudo strategije za Zahodni Balkan glede varnosti in migracij.
Bolgarsko predsedstvo Svetu je 22. in 23. maja 2018 v Sofiji gostilo srečanje ministrov EU in ZDA za pravosodje in notranje zadeve. EU in ZDA so razpravljale o prizadevanjih za boj proti terorizmu, pri čemer je bil poudarek na učinkoviti izmenjavi informacij, preprečevanju radikalizacije, uporabi interneta za teroristične namene ter pripravljenosti v zvezi s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi grožnjami, zlasti glede na spreminjajoče se kemične grožnje za varnost letalstva in javna mesta.
25. maja 2018 je v Bruslju potekal prvi dialog o boju proti terorizmu med EU in ZN na visoki ravni. EU in ZN so razpravljali o prizadevanjih za sodelovanje pri preprečevanju in boju proti terorizmu v zvezi z določenim številom tematskih in geografskih prednostnih nalog, s posebnim poudarkom na tujih terorističnih bojevnikih in žrtvah terorizma.
29. maja 2018 je osebje EU in Nata v Bruslju opravilo prvi dialog o boju proti terorizmu v okviru trenutnega izvajanja skupne izjave iz leta 2016. Obravnavali so izzive vračanja ali premestitve tujih terorističnih bojevnikov in prizadevanja za krepitev zmogljivosti za boj proti terorizmu v Iraku, Afganistanu, Bosni in Hercegovini ter Tuniziji.
4. junija 2018 je Svet za pravosodje in notranje zadeve sprejel osem sklepov, s katerimi je Komisijo pooblastil za začetek pogajanj o sporazumih med EU in Alžirijo, Egiptom, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Marokom, Tunizijo in Turčijo o izmenjavi osebnih podatkov med Europolom in pristojnimi organi navedenih držav za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu.
Potem ko je Kanada nedavno, konec maja 2018, sprejela pogajalski mandat za spremenjen sporazum o evidenci podatkov o potnikih med EU in Kanado sta Komisija in Kanada takoj sprejeli ukrepe za začetek uradnih pogajanj v ta namen, tako da naj bi se pogajanja začela 20. junija 2018.
VI. SKLEPNA UGOTOVITEV
To poročilo prikazuje stalni napredek pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije, ki podpira države članice v boju proti terorizmu, hudim kaznivim dejanjem in grožnjam, ki jih omogoča kibernetski prostor, in prispeva k visoki stopnji varnosti državljanov. Komisija poziva sozakonodajalca, naj dosežeta hiter dogovor o vseh zakonodajnih predlogih, o katerih trenutno potekajo razprave in namen katerih je dodatno okrepiti varnost državljanov, v skladu s Skupno izjavo o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za obdobje 2018–2019.
Komisija bo nadaljevala to delo kot svojo prednostno nalogo, tudi v okviru neuradnega srečanja voditeljev in voditeljic držav ali vlad o notranji varnosti, ki bo v okviru Agende voditeljev potekalo 20. septembra 2018 v Salzburgu.