EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 23.5.2018
COM(2018) 370 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
KONVERGENČNO POROČILO ZA LETO 2018
(pripravljeno v skladu s členom 140(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije)
{SWD(2018) 350 final}
1.NAMEN POROČILA
Evro je zamišljen kot enotna valuta Evropske unije kot celote. Sedaj ga vsak dan uporablja približno 342 milijonov oseb v 19 državah članicah (euroobmočje). Euro je druga najpogosteje uporabljana valuta na svetu. Šestdeset držav in ozemelj po svetu, v katerih živi 175 milijonov prebivalcev, ga je sprejelo za svojo valuto ali je nanj vezalo svoje valute.
Člen 140(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) določa, da Komisija in Evropska centralna banka najmanj vsaki dve leti ali na zahtevo države članice z odstopanjem 1 poročata Svetu o napredku, ki so ga države članice dosegle pri izpolnjevanju svojih obveznosti glede uresničevanja ekonomske in monetarne unije. Zadnji konvergenčni poročili Komisije in ECB sta bili sprejeti junija 2016.
Konvergenčno poročilo iz leta 2018 zajema naslednjih sedem držav članic z odstopanjem: Bolgarijo, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Poljsko, Romunijo in Švedsko 2 . Natančnejša ocena stanja konvergence v navedenih državah članicah je na voljo v tehnični prilogi k temu poročilu.
Vsebino poročil, ki sta ju pripravili Komisija in ECB, ureja člen 140(1) PDEU. Ta člen določa, da poročila vključujejo preverjanje združljivosti nacionalne zakonodaje, skupaj s statuti nacionalnih centralnih bank, s členoma 130 in 131 PDEU ter Statutom Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB in ECB). V poročilih je treba tudi preveriti, ali je bila v zadevni državi članici dosežena visoka stopnja trajnostne konvergence ob upoštevanju konvergenčnih meril (stabilnost cen, javne finance, stabilen devizni tečaj, dolgoročne obrestne mere) in drugih dejavnikov, navedenih v zadnjem pododstavku člena 140(1) PDEU. Navedena štiri konvergenčna merila so določena v protokolu, ki je priložen k Pogodbama (Protokol št. 13 o konvergenčnih merilih).
Finančna kriza in ekonomska kriza ter kriza državnega dolga v euroobmočju sta pokazali, da je sedanji sistem ekonomskega upravljanja ekonomske in monetarne unije (v nadaljnjem besedilu: EMU) pomanjkljiv ter da je treba njegove instrumente uporabljati bolj temeljito. Da bi se zagotovilo vzdržno delovanje ekonomske in monetarne unije, se izvaja splošna krepitev ekonomskega upravljanja v Uniji. Ocenjevanje konvergence je torej usklajeno s širšim pristopom evropskega semestra, pri katerem se celovito obravnavajo izzivi ekonomske politike, s katerimi se srečuje EMU pri zagotavljanju fiskalne vzdržnosti, konkurenčnosti, stabilnosti finančnega trga in gospodarske rasti. Glavne novosti na področju reforme upravljanja, ki krepijo oceno konvergenčnega procesa vsake države članice in njegovo vzdržnost, med drugim vključujejo krepitev postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz reforme Pakta za stabilnost in rast iz leta 2011 ter nove instrumente na področju nadzora makroekonomskih neravnotežij. Zlasti se v tem poročilu upoštevajo ugotovitve v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji 3 .
Te krize so tudi razkrile obstoj nezaželenih povezav med nacionalnimi bančnimi sektorji in državami ter sprožile močno razdrobitev na finančnih trgih. Bančna unija je bila oblikovana za prekinitev teh povezav in odpravo razdrobitve, za zagotovitev boljše diverzifikacije tveganja po državah članicah ter za ustrezno financiranje gospodarstva. Več ključnih elementov bančne unije je že vzpostavljenih, tj. enotni pravilnik, enotni mehanizem nadzora (EMN) in enotni sklad za reševanje (ESR). Države članice, ki prevzamejo euro, bodo sodelovale tudi v bančni uniji. Takšno sodelovanje ni pogojeno z oceno izpolnjevanja konvergenčnih meril iz tega poročila.
V okviru paketa o poglobitvi evropske EMU, ki je bil predstavljen 6. decembra 2017, je Evropska komisija predlagala uvedbo namenskega delovnega postopka (v okviru njenih dejavnosti tehnične pomoči), da bi državam članicam ponudila ciljno podporo pri prevzemanju eura 4 . Predlog se odraža v spremembi uredbe o programu za podporo strukturnim reformam 5 . Komisija je prav tako najavila, da bo za obdobje po letu 2020 predlagala namenski konvergenčni instrument, da bi države članice podprla pri njihovih konkretnih pripravah na nemoteno sodelovanje v euroobmočju. Vendar to ni povezano z uradnim postopkom prevzemanja eura, ki se izvede na podlagi konvergenčnih poročil.
Konvergenčna merila
Preverjanje združljivosti nacionalne zakonodaje, vključno s statuti nacionalne centralne banke, s členom 130 PDEU ter obveznostjo skladnosti iz člena 131 PDEU, zahteva tudi oceno upoštevanja prepovedi denarnega financiranja (člen 123) in prepovedi privilegiranega dostopa (člen 124), združljivosti s cilji ESCB (člen 127(1)) in njegovimi nalogami (člen 127(2)) ter drugih vidikov v zvezi z vključitvijo nacionalne centralne banke v ESCB.
Merilo glede stabilnosti cen je opredeljeno v prvi alinei člena 140(1) PDEU: „doseganje visoke stopnje stabilnosti cen […] je razvidno iz stopnje inflacije, ki je blizu stopnji inflacije največ treh držav članic z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen“.
Člen 1 Protokola o konvergenčnih merilih nadalje določa, da „[m]erilo stabilnosti cen […] pomeni, da ima država članica trajno stabilne cene in povprečno stopnjo inflacije, zabeleženo v enem letu pred pregledom, ki ne presega za več kakor 1,5-odstotne točke stopnje inflacije največ treh držav članic z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen. Višina inflacije se izračuna z uporabo indeksa cen življenjskih potrebščin na primerljivi osnovi, upoštevaje razlike v definicijah posameznih držav“ 6 . Zahteva po vzdržnosti pomeni, da mora biti mogoče zadovoljivo obvladovanje inflacije pripisati predvsem naravi proizvodnih stroškov in drugim dejavnikom, ki na strukturen način vplivajo na gibanje cen, in ne zgolj učinku začasnih dejavnikov. Zato preverjanje konvergence vključuje oceno dejavnikov, ki vplivajo na obete za inflacijo, pri čemer je to preverjanje dopolnjeno s sklicevanjem na najnovejše napovedi služb Komisije glede inflacije 7 . V zvezi s tem se v poročilu ocenjuje tudi, ali obstaja verjetnost, da bo država v prihodnjih mesecih dosegla referenčno vrednost.
Referenčna vrednost inflacije je marca 2018 znašala 1,9 % 8 , tri države članice z najboljšimi rezultati pa so bile Ciper, Irska in Finska 9 .
Konvergenčno merilo glede javnih financ je opredeljeno v drugi alineji člena 140(1) PDEU kot „vzdržnost stanja javnih financ; izhaja iz doseženega proračunskega stanja brez čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 126(6)“. Poleg tega člen 2 Protokola o konvergenčnih merilih določa, da to merilo pomeni, da „v času pregleda država članica ni predmet sklepa Sveta iz člena 126(6) navedene pogodbe o obstoju čezmernega primanjkljaja“. Kot del splošne krepitve gospodarskega upravljanja v EMU je bila sekundarna zakonodaja v zvezi z javnimi financami dopolnjena leta 2011, vključno z novimi predpisi o spremembi Pakta za stabilnost in rast 10 .
PDEU v tretji alinei člena 140(1) merilo glede deviznega tečaja določa kot „upoštevanje normalnih meja nihanja, predvidenih z mehanizmom deviznih tečajev evropskega monetarnega sistema, v obdobju najmanj dveh let brez devalvacije glede na euro“.
Člen 3 Protokola o konvergenčnih merilih določa: „Merilo sodelovanja v mehanizmu deviznega tečaja evropskega monetarnega sistema […] pomeni, da je država članica upoštevala normalne meje nihanja, predvidene z mehanizmom deviznega tečaja evropskega monetarnega sistema brez hujših napetosti vsaj zadnji dve leti pred pregledom. Država članica v tem času zlasti ni na lastno pobudo devalvirala dvostranskega osrednjega tečaja svoje valute glede na euro“. 11
Ustrezno dveletno obdobje za ocenjevanje stabilnosti deviznega tečaja v tem poročilu je obdobje od 24. aprila 2016 do 23. aprila 2018. Komisija pri oceni merila glede stabilnosti deviznega tečaja upošteva gibanja pomožnih kazalnikov, kot so gibanja deviznih rezerv in kratkoročne obrestne mere, ter vlogo ukrepov politik, vključno s poseganjem v devizne rezerve, in mednarodne finančne pomoči, če je ustrezno, pri ohranjanju stabilnosti deviznega tečaja. Trenutno nobena od držav članic, ocenjenih v tem konvergenčnem poročilu, ne sodeluje v ERM II. O vključitvi v ERM II se odloča na zahtevo države članice s soglasjem vseh udeležencev v ERM II 12 .
Četrta alinea člena 140(1) PDEU zahteva „trajnost dosežene konvergence in sodelovanja države članice z odstopanjem v mehanizmu deviznih tečajev, kar se kaže v ravni dolgoročnih obrestnih mer“. Člen 4 Protokola o konvergenčnih merilih nadalje določa, da „[m]erilo konvergence obrestnih mer (…) pomeni, da ima država članica v enem letu pred pregledom tako povprečno dolgoročno nominalno obrestno mero, ki ne presega za več kakor 2 odstotni točki dolgoročne obrestne mere v največ treh državah članicah z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen. Obrestne mere se izračunajo na podlagi dolgoročnih državnih obveznic ali primerljivih vrednostnih papirjev, upoštevaje razlike v definicijah posameznih držav.“
Referenčna vrednost obrestne mere je marca 2018 znašala 3,2 % 13 .
Člen 140(1) PDEU prav tako zahteva preverjanje drugih dejavnikov, ki so pomembni za ekonomsko združevanje in konvergenco. Navedeni dodatni dejavniki vključujejo povezovanje trgov, razvoj tekočega računa plačilne bilance ter gibanje stroškov dela na enoto in drugih cenovnih kazalnikov. Slednji so zajeti v oceni stabilnosti cen. Dodatni dejavniki so pomembni kazalniki tega, da bi bilo vključitev države članice v euroobmočje mogoče nadaljevati brez težav, hkrati pa razširjajo pregled trajnosti konvergence.
2.BOLGARIJA
Komisija glede na svojo oceno združljivosti pravnih predpisov in izpolnjevanja konvergenčnih meril ter ob upoštevanju dodatnih relevantnih dejavnikov meni, da Bolgarija ne izpolnjuje pogojev za uvedbo eura.
Zakonodaja v Bolgariji, zlasti zakon o bolgarski nacionalni banki, ni v celoti združljiva z obveznostjo skladnosti iz člena 131 PDEU. V zvezi z nalogami iz člena 127(2) PDEU in člena 3 Statuta ESCB in ECB obstajajo nezdružljivosti in nepopolnosti na področju neodvisnosti centralne banke, prepovedi denarnega financiranja in vključevanja centralne banke v ESCB v času uvedbe eura.
Bolgarija izpolnjuje merilo glede stabilnosti cen. Povprečna stopnja inflacije v Bolgariji v 12 mesecih do marca 2018 je bila 1,4 %, kar je pod referenčno vrednostjo 1,9 %. Po napovedih naj bi inflacija v prihodnjih mesecih ostala pod referenčno vrednostjo.
Letna stopnja inflacije po HICP je bila v Bolgariji negativna v obdobju od sredine leta 2013 do začetka leta 2017 zaradi kombinacije več dejavnikov, in sicer upadanja cen uvoženih primarnih proizvodov, slabega domačega povpraševanja in znižanj nadzorovanih cen. Leta 2016 je z januarskih –0,4 % padla na približno –2,5 % sredi leta 2016, ko je začela rasti. Decembra 2016 je dosegla –0,5 % in je še naprej rasla do aprila 2017, ko je znašala 1,7 %. V obdobju od maja do julija 2017 je inflacija ponovno začasno upadla, vendar je kmalu začela ponovno rasti in je novembra 2017 dosegla približno 1,9 %. Porast letne inflacije v letu 2017 je odražal večji vpliv cen energije in živil na inflacijo. Inflacija je ponovno upadla v začetku leta 2018, marca 2018 pa je ponovno znašala 1,9 %.
Inflacija bo po pričakovanjih še naprej rasla zaradi notranjih dejavnikov, tj. povečanja zasebnega povpraševanja zaradi pričakovanega povečanja razpoložljivih dohodkov gospodinjstev, ter kot posledica zunanjih dejavnikov, tj. pričakovanega povišanja svetovnih cen nafte in učinkov prelivanja tega na cene energije. V skladu s tem naj bi po pomladanskih napovedi služb Komisije iz leta 2018 inflacija po HICP v letih 2018 in 2019 v povprečju znašala 1,8 %. Razmeroma nizke cene v Bolgariji (približno 47 % povprečja euroobmočja v letu 2016) kažejo na velike možnosti za dolgoročno konvergenco ravni cen.
Bolgarija izpolnjuje merilo glede javnih financ. Poleg tega se na podlagi ocene konvergenčnega programa za leto 2018 pričakuje, da bo Bolgarija v letih 2018 in 2019 izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast. Svet za Bolgarijo ni sprejel sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja. Proračunski saldo sektorja država je v letih 2016 in 2017 znašal 0,2 % oziroma 0,9 % BDP. Po pomladanski napovedi služb Komisije iz leta 2018 bo ob nespremenjeni politiki ostal pozitiven tako leta 2018 kot leta 2019, in sicer naj bi znašal 0,6 %. Delež bruto javnega dolga se je v letu 2017 zmanjšal na 25,4 % BDP ter naj bi se po napovedih v letu 2018 dodatno zmanjšal na 23,3 % BDP, v letu 2019 pa na 21,4 % BDP. Bolgarski fiskalni okvir je nedavno okrepilo več zaporednih zakonodajnih ukrepov, ki jih je sedaj treba izvesti.
Bolgarija ne izpolnjuje merila glede deviznega tečaja. Bolgarski lev ni vključen v ERM II. Bolgarska nacionalna banka si prizadeva za uresničitev svojega primarnega cilja, ki je stabilnost cen, s stabilizacijo deviznega tečaja v okviru sistema valutnega odbora (CBA). Bolgarija je svoj CBA ustanovila leta 1997 z vezavo deviznega tečaja bolgarskega leva na nemško marko in pozneje na euro. Dodatni kazalniki, kot so gibanja deviznih rezerv in kratkoročnih obrestnih mer, kažejo, da je odnos vlagateljev glede tveganja v zvezi z Bolgarijo ostal ugoden. Precejšnje uradne rezerve še naprej podpirajo odpornost CBA. V dvoletnem ocenjevalnem obdobju je bolgarski lev v skladu z delovanjem CBA ostal popolnoma stabilen glede na euro.
Bolgarija izpolnjuje merilo glede konvergence dolgoročnih obrestnih mer. Povprečna dolgoročna obrestna mera v Bolgariji v letu do marca 2018 je bila 1,4 %, kar je pod referenčno vrednostjo 3,2 %. Dolgoročne obrestne mere v Bolgariji so se s 2,4 % januarja 2016 znižale na 0,9 % januarja 2018. Razlike v donosu glede na nemško referenčno obveznico so se v prvi polovici leta 2016 povečale za približno 50 bazičnih točk in julija 2016 dosegle približno 250 bazičnih točk, vendar so se od takrat zmanjševale. Konec leta 2017 je razlika v donosu dosegla 72 bazičnih točk in se dodatno zmanjšala pod 40 bazičnih točk v začetku leta 2018.
Poleg tega so se proučili dodatni dejavniki, vključno z gibanji v plačilni bilanci in povezovanjem trgov. Zunanji saldo Bolgarije je beležil precejšen presežek ter v letih 2016 in 2017 dosegel 4,5 % oziroma 5,5% BDP. Bolgarsko gospodarstvo je dobro vključeno v euroobmočje prek trgovine in naložbenih povezav. Izbrani kazalniki v zvezi s poslovnim okoljem kažejo, da je Bolgarija manj uspešna od večine držav članic euroobmočja. Pomembni izzivi se nanašajo tudi na institucionalni okvir, vključno s korupcijo in učinkovitostjo vlade. Bolgarski finančni sektor je dobro vključen v finančni sektor EU, zlasti prek visoke ravni tujega lastništva v bolgarskem bančnem sistemu. V Bolgariji je bil v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem v letu 2018 opravljen poglobljeni pregled, v katerem je bilo ugotovljeno, da v tej državi obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja (s čimer se je popravil prejšnji sklep o čezmernih neravnotežjih), ki so povezana z ranljivostmi v finančnem sektorju ter visoko zadolženostjo in slabimi posojili v podjetniškem sektorju. Trdovratne strukturne pomanjkljivosti preprečujejo hitrejše izboljšave trga dela.
3.ČEŠKA REPUBLIKA
Komisija glede na svojo oceno združljivosti pravnih predpisov in izpolnjevanja konvergenčnih meril ter ob upoštevanju dodatnih relevantnih dejavnikov meni, da Češka republika ne izpolnjuje pogojev za uvedbo eura.
Zakonodaja v Češki republiki, zlasti zakon češkega nacionalnega sveta št. 6/1993 o Česká národní banka (zakon o ČNB), ni v celoti združljiva z obveznostjo skladnosti iz člena 131 PDEU. V zvezi s cilji češke nacionalne banke in nalogami ESCB iz člena 127(2) PDEU ter člena 3 Statuta ESCB in ECB obstajajo nezdružljivosti v zvezi z neodvisnostjo centralne banke in vključevanjem centralne banke v ESCB v času uvedbe eura. Poleg tega zakon o češki nacionalni banki vsebuje tudi nepopolnosti v zvezi s prepovedjo denarnega financiranja in nalogami ESCB.
Češka republika ne izpolnjuje merila glede stabilnosti cen. Povprečna stopnja inflacije v Češki republiki v 12 mesecih do marca 2018 je bila 2,2 %, kar je nad referenčno vrednostjo 1,9 %. Po napovedih naj bi inflacija v prihodnjih mesecih padla pod referenčno vrednost.
Letna stopnja inflacije po HICP je upadla z 0,5 % na začetku leta 2016 na –0,1 % junija 2016, preden je narasla na prek 2 % do konca leta 2016. Nato je tekom leta 2017 nihala med 2 in 3 %. Letna inflacija po HICP je tako znašala 0,6 % v letu 2016 in 2,4 % v letu 2017. Porast letne inflacije v letu 2017 je odražal večji vpliv cen energije in živil na inflacijo ter tudi višja povišanja cen v storitvenem sektorju. Letna inflacija se je v začetku leta 2018 zmanjšala in je marca 2018 znašala 1,6 %.
Letna inflacija po HICP naj bi se po pričakovanjih v letu 2018 zmanjšala, in sicer predvsem zato, ker naj bi se zmanjšal vpliv cen živil (tako predelanih kot nepredelanih) na inflacijo. Hkrati pa se pričakuje, da bodo imele cene energije in storitev večji vpliv na inflacijo kot v preteklih letih. Zato naj bi bila po pomladanskih napovedih služb Komisije iz leta 2018 letna inflacija po HICP leta 2018 v povprečju 2,1 %, leta 2019 pa 1,8 %. Raven cen v Češki republiki (približno 64 % povprečja euroobmočja v letu 2016) kaže na možnosti za dodatno dolgoročno konvergenco ravni cen.
Češka republika izpolnjuje merilo glede javnih financ. Poleg tega se na podlagi ocene konvergenčnega programa za leto 2018 pričakuje, da bo Češka v letih 2018 in 2019 izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast. Svet za Češko republiko ni sprejel sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja. Saldo sektorja država se je precej izboljšal, in sicer z –2,1 % BDP leta 2014 na presežek v višini 1,6 % BDP leta 2017. Po pomladanski napovedi služb Komisije iz leta 2018 naj bi saldo sektorja država ob nespremenjeni politiki leta 2018 znašal 1,4 % BDP, leta 2019 pa 0,8 % BDP. Delež bruto javnega dolga se je po letu 2013, ko je bil najvišji in je znašal 44,9 % BDP, zmanjšal na pod 35 % BDP v letu 2017. V letu 2019 naj bi padel pod 32 % BDP. Češki fiskalni okvir je bil okrepljen s sprejetjem zakona o fiskalni odgovornosti na začetku leta 2017, vendar bo njegova učinkovitost odvisna od izvajanja novih pravil.
Češka republika ne izpolnjuje merila glede deviznega tečaja. Češka krona ni vključena v ERM II. Češka republika izvaja režim drsečega deviznega tečaja, kar centralni banki omogoča, da posega na devizni trg in vpliva na tečaj. Med novembrom 2013 in aprilom 2017 je ČNB uporabila devizni tečaj kot dodatni instrument za sproščanje denarnih pogojev, in sicer tako, da je dovolila, da je devizni tečaj krone glede na euro prosto nihal samo na šibkejši strani tečaja 27 CZK/EUR. Krona se je v letu 2016 in na začetku leta 2017 menjala po tečaju nekoliko nad 27 CZK/EUR, ko so posegi ČNB na devizni trg preprečili nadaljnji dvig deviznega tečaja. Po izteku zaveze ČNB glede deviznega tečaja v aprilu 2017 je vrednost krone glede na euro postopno rasla in se okrepila z več kot 27 CZK/EUR na začetku aprila 2017 na pod 25,5 CZK/EUR na začetku leta 2018. V dveh letih pred to oceno je krona glede na evro pridobila več kot 6 % vrednosti.
Češka republika izpolnjuje merilo glede konvergence dolgoročnih obrestnih mer. Povprečna dolgoročna obrestna mera v Češki republiki v letu do marca 2018 je bila 1,3 %, kar je pod referenčno vrednostjo 3,2 %. Dolgoročna obrestna mera v Češki republiki se je v letu 2016 gibala okoli 0,4 %. Nato je počasi narasla na približno 1,5 % do konca leta 2017, saj je ČNB postopno zaostrila naravnanost svoje denarne politike. Razlika v donosu glede na nemško referenčno obveznico je v začetku leta 2018 nihala pri okoli 120 bazičnih točk.
Poleg tega so se proučili dodatni dejavniki, vključno z gibanji v plačilni bilanci in povezovanjem trgov. Zunanji saldo Češke republike je beležil presežek 2,7 % BDP v letu 2016 in 2 % BDP v letu 2017. Češko gospodarstvo je močno vključeno v euroobmočje prek trgovine in naložbenih povezav. Glede na izbrane kazalnike v zvezi s poslovnim okoljem se zdi, da so se ocene Češke republike na mednarodnih lestvicah v zadnjih letih stabilizirale pod povprečjem euroobmočja. Češki finančni sektor je močno povezan s finančnim sektorjem EU, pretežno zaradi visoke stopnje tujega lastništva finančnih posrednikov.
4.HRVAŠKA
Komisija glede na svojo oceno združljivosti pravnih predpisov in izpolnjevanja konvergenčnih meril ter ob upoštevanju dodatnih relevantnih dejavnikov meni, da Hrvaška ne izpolnjuje pogojev za uvedbo eura.
Zakonodaja na Hrvaškem je v celoti združljiva z obveznostjo skladnosti iz člena 131 PDEU.
Hrvaška izpolnjuje merilo glede stabilnosti cen. Povprečna stopnja inflacije na Hrvaškem v 12 mesecih do marca 2018 je bila 1,3 %, kar je pod referenčno vrednostjo 1,9 %. Po pričakovanjih naj bi inflacija v prihodnjih mesecih ostala pod referenčno vrednostjo.
Letna inflacija po HICP je ostala negativna večji del leta 2016 zaradi znižanja cen energije in nepredelanih živil. V povprečju je znašala –0,6 % za celotno leto. Letne stopnje inflacije so postale pozitivne konec leta 2016 ter se nato dvignile nad 1 % na začetku leta 2017 zaradi večjega vpliva na inflacijo vseh njenih glavnih komponent. Letne stopnje inflacije so se nato do začetka leta 2018 gibale okoli 1,3 %. Marca 2018 je letna stopnja inflacije znašala 1,2 %.
Po pomladanski napovedi služb Komisije iz leta 2018 naj bi letna inflacija po HICP ostala precej stabilna, saj bodo povišane cene energije verjetno izravnale nižji vpliv nepredelanih živil na inflacijo. Osnovna inflacija naj bi se po pričakovanjih nekoliko pospešila v letu 2019 v skladu z nadaljnjo gospodarsko rastjo. Letna inflacija po HICP naj bi po napovedih v letu 2018 v povprečju znašala 1,4 %, v letu 2019 pa 1,5 %. Raven cen na Hrvaškem (približno 65 % povprečja euroobmočja v letu 2016) kaže na možnosti za dolgoročno konvergenco ravni cen.
Hrvaška izpolnjuje merilo glede javnih financ. Poleg tega se na podlagi ocene konvergenčnega programa za leto 2018 pričakuje, da bo Hrvaška v letih 2018 in 2019 izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast. Svet za Hrvaško ni sprejel sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja. Saldo sektorja država je v letu 2017 beležil presežek v višini 0,8 % BDP. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2018 naj bi saldo sektorja država ostal večinoma stabilen, in sicer 0,7 % BDP v letu 2018 in 0,8 % BDP v letu 2019. Javni dolg naj bi se po napovedi do leta 2019 zmanjšal na približno 70 % BDP. Po več zamudah pri sprejetju načrtovanih aktov o reformah je hrvaški fiskalni okvir v vseh pomembnih vidikih ostal razmeroma šibek, zlasti glede zasnove numeričnih pravil, zavezujoče narave srednjeročnih načrtov in ustanovitve nacionalnega fiskalnega sveta.
Hrvaška ne izpolnjuje merila glede deviznega tečaja. Hrvaška kuna ni vključena v ERM II. Hrvaška nacionalna banka izvaja strogo upravljan režim drsečega deviznega tečaja in devizni tečaj uporablja kot glavno nominalno sidro za dosego svojega glavnega cilja, tj. stabilnost cen. V obdobju med začetkom leta 2016 in začetkom leta 2018 je kuna občutila apreciacijske pritiske, zaradi česar je morala HNB od bank kupovati tuje valute, da bi tako stabilizirala devizni tečaj kune glede na euro. Devizni tečaj kune glede na euro je še naprej kazal sezonski vzorec začasne rasti spomladi zaradi pritoka tujih valut, ki ga ustvarja turistični sektor. V dveh letih pred to oceno je kuna glede na euro pridobila skoraj 2 % vrednosti.
Hrvaška izpolnjuje merilo glede konvergence dolgoročnih obrestnih mer. Povprečna dolgoročna obrestna mera na Hrvaškem v letu do marca 2018 je bila 2,6 %, kar je pod referenčno vrednostjo 3,2 %. Dolgoročna obrestna mera Hrvaške je ostala večinoma stabilna od avgusta 2015 do avgusta 2016 in se je gibala med 3,5 % in 4 %. Proti koncu leta 2016 je padla na približno 3 % in se je nato tekom leta 2017 večinoma gibala pod 3 %. Na začetku leta 2018 je dolgoročna obrestna mera padla na pod 2,4 %, razlika med njo in nemško referenčno obveznico pa se je zmanjšala pod 200 bazičnih točk, ko je Hrvaška prejela svoje prvo izboljšanje bonitetne ocene po letu 2004.
Poleg tega so se proučili dodatni dejavniki, vključno z gibanji v plačilni bilanci in povezovanjem trgov. Zunanji presežek Hrvaške se je zaradi izboljšanja salda dohodkov povečal s 3,6 % BDP leta 2016 na 4,2 % BDP leta 2017. Hrvaško gospodarstvo je dobro vključeno v euroobmočje prek trgovine in naložbenih povezav. Izbrani kazalniki v zvezi s poslovnim okoljem kažejo, da je Hrvaška manj uspešna od večine držav članic euroobmočja. Pomembni izzivi se nanašajo tudi na institucionalni okvir, vključno s kakovostjo zakonodaje. Finančni sektor je močno vključen v finančni sistem EU na podlagi tujega lastništva v domačih bankah. Na Hrvaškem je bil v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem v letu 2018 opravljen poglobljeni pregled, v katerem je bilo ugotovljeno, da v tej državi obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja, povezana z visokimi stopnjami javnega, zasebnega in zunanjega dolga, večinoma v tuji valuti, v okolju nizke potencialne rasti.
5.MADŽARSKA
Komisija glede na svojo oceno združljivosti pravnih predpisov in izpolnjevanja konvergenčnih meril ter ob upoštevanju dodatnih relevantnih dejavnikov meni, da Madžarska ne izpolnjuje pogojev za uvedbo eura.
Zakonodaja na Madžarskem, zlasti zakon o madžarski nacionalni banki (MNB – Magyar Nemzeti Bank), ni v celoti združljiva z obveznostjo skladnosti iz člena 131 PDEU. V zvezi z nalogami ESCB iz člena 127(2) PDEU in člena 3 Statuta ESCB in ECB obstajajo nezdružljivosti zlasti v zvezi z neodvisnostjo MNB, prepovedjo denarnega financiranja in vključevanjem centralne banke v ESCB v času uvedbe eura. Poleg tega zakon o MNB vsebuje tudi druge nepopolnosti v zvezi z vključitvijo MNB v ESCB.
Madžarska ne izpolnjuje merila glede stabilnosti cen. Povprečna stopnja inflacije na Madžarskem v 12 mesecih do marca 2018 je bila 2,2 %, kar je nad referenčno vrednostjo 1,9 %. Po napovedih naj bi inflacija v prihodnjih mesecih ostala nad referenčno vrednostjo.
Letna inflacija po HICP na Madžarskem se je v preteklih dveh letih dvignila z zelo nizkih ravni, vključno z negativnimi vrednostmi sredi leta 2016. Inflacija je nato začela hitro rasti in je do februarja 2017 dosegla 2,9 %, potem pa se je umirila, večinoma zaradi nihanj cen energije. Od pomladi 2017 so cene predelanih živil vse bolj vplivale na rast inflacije po HICP, zaradi česar je nominalna stopnja v letu 2017 ostajala nad 2 %. Na začetku leta 2018 se je inflacija ponovno zmanjšala, predvsem zaradi cen energije in trajnega blaga. Marca 2018 je letna inflacija po HICP znašala 2,0 %.
Inflacija naj bi se po pomladanski napovedi služb Komisije iz leta 2018 nekoliko zmanjšala na 2,3 % v letu 2018 in se nato povišala na 3,0 % v letu 2019, ker naj bi se zaradi močne rasti plač povišale cene storitev. Sorazmerno nizke ravni cen na Madžarskem (približno 58 % povprečja euroobmočja v letu 2016) kažejo na precejšnje možnosti za nadaljnjo dolgoročno konvergenco ravni cen.
Madžarska izpolnjuje merilo glede javnih financ. Svet za Madžarsko ni sprejel sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja. Vendar Komisija za Madžarsko priporoča začetek postopka znatnega odklona zaradi ugotovljenega znatnega odklona od zahtev Pakta za stabilnost in rast v letu 2017. Na podlagi ocene konvergenčnega programa za leto 2018 obstaja tveganje znatnega odklona od zahtev tudi v letih 2018 in 2019. Zato bodo z letom 2018 potrebni precejšnji dodatni ukrepi za izpolnjevanje določb Pakta za stabilnost in rast. Javnofinančni primanjkljaj, ki je leta 2015 znašal 1,9 % BDP, se je v letu 2016 zmanjšal na 1,7 % ter se nato v letu 2017 ponovno povečal, in sicer na 2,0 %. Po pomladanski napovedi služb Komisije iz leta 2018 naj bi se ob nespremenjeni politiki povečal na 2,4 % BDP v letu 2018 ter nato zmanjšal na 2,1 % BDP v letu 2019. Delež bruto javnega dolga se je v letu 2017 zmanjšal na 73,6 % BDP in naj bi se po napovedih v letu 2018 dodatno zmanjšal na 73,3 % BDP, v letu 2019 pa na 71,0 % BDP. Madžarski fiskalni okvir je dobro razvit ter uporablja stroga pravila in postopke glede nadzora dolga na vseh ravneh sektorja država; vseeno ostajajo nekatere slabosti (predvsem šibka vloga srednjeročnega fiskalnega načrtovanja), ki jih je treba omeniti.
Madžarska ne izpolnjuje merila glede deviznega tečaja. Madžarski forint ni vključen v ERM II. Madžarska izvaja režim drsečega deviznega tečaja, kar centralni banki omogoča, da posega na devizni trg in vpliva na tečaj. Forint je izgubil vrednost s približno 311 HUF/EUR marca 2016 na 314 HUF/EUR sredi leta 2016, preden se je okrepil na 307 HUF/EUR do oktobra 2016, ko je MNB uvedla omejitve obsega za trimesečne depozite. Forint se je nato menjal po tečaju okoli 310 HUF/EUR do sredine leta 2017, ko je po novem dvigu vrednosti znašal približno 304 HUF/EUR avgusta 2017. Po ustnem posredovanju MNB, v katerem je namignila na uvedbo novih instrumentov in znižanje obrestnih mer za vloge čez noč na minus 15 bazičnih točk, se je tečaj forinta po septembru 2017 ponovno vrnil na nekoliko pod 310 HUF/EUR. Marca 2018 je bila vrednost forinta glede na euro približno enaka kot dve leti poprej.
Madžarska izpolnjuje merilo glede konvergence dolgoročnih obrestnih mer. Povprečna dolgoročna obrestna mera v letu do marca 2018 je bila 2,7 %, kar je pod referenčno vrednostjo 3,2 %. Mesečna povprečna dolgoročna obrestna mera se je znižala na okrog 2,8 % do avgusta 2016, preden se je dvignila na 3,5 % do februarja 2017. Nato se je ponovno začela zmanjševati in je decembra 2017 dosegla 2,1 %, kar odraža prizadevanja MNB za dodatno razširitev njene denarne spodbude na dolgoročne obrestne mere. Madžarska dolgoročna obrestna mera se je do februarja 2018 povečala na približno 2,6 % v mednarodnem okolju rasti donosov. Dolgoročne razlike glede na nemško referenčno obveznico so na začetku leta 2018 znašale približno 200 bazičnih točk.
Poleg tega so se proučili dodatni dejavniki, vključno z gibanji v plačilni bilanci in povezovanjem trgov. Zunanji saldo je v preteklih dveh letih zabeležil precejšnje presežke, čeprav se je v letu 2017 poslabšal, večinoma zaradi trgovinskega salda. Madžarsko gospodarstvo je močno vključeno v euroobmočje prek trgovine in naložbenih povezav. Izbrani kazalniki v zvezi s poslovnim okoljem kažejo, da je Madžarska manj uspešna od večine držav članic euroobmočja. Madžarski finančni sektor je dobro vključen v finančni sistem EU.
6.POLJSKA
Komisija glede na svojo oceno združljivosti pravnih predpisov in izpolnjevanja konvergenčnih meril ter ob upoštevanju dodatnih relevantnih dejavnikov meni, da Poljska ne izpolnjuje pogojev za uvedbo eura.
Zakonodaja na Poljskem, zlasti zakon o poljski nacionalni banki (NBP – Narodowy Bank Polski) in ustava Republike Poljske, ni v celoti združljiva z obveznostjo skladnosti iz člena 131 PDEU. Nezdružljivosti zadevajo neodvisnost centralne banke, prepoved denarnega financiranja in vključevanje centralne banke v ESCB ob uvedbi eura. Poleg tega zakon o NBP vsebuje tudi nekaj nepopolnosti v zvezi z neodvisnostjo centralne banke in vključevanjem NBP v ESCB ob uvedbi eura.
Poljska izpolnjuje merilo glede stabilnosti cen. Povprečna stopnja inflacije na Poljskem v 12 mesecih do marca 2018 je bila 1,4 %, kar je pod referenčno vrednostjo 1,9 %. Po pričakovanjih naj bi inflacija v prihodnjih mesecih ostala pod referenčno vrednostjo.
Letna inflacija po HICP je postala pozitivna oktobra 2016 in je hitro dosegla lokalno najvišjo vrednost 1,9% v februarju 2017, preden je upadla na 1,3 % junija 2017. Drugo polovico leta 2017 je zaznamovala postopna rast inflacije, preden je ta novembra poskočila na 2 % in nato padla na 1,7 % decembra 2017. Februarja 2018 je nadalje naglo padla na 0,7 %. Ta razmeroma nestabilen vzorec razložijo močna nihanja v dinamiki cen energije in nepredelanih živil. Marca 2018 je letna inflacija po HICP znašala 0,7 %.
Inflacija naj bi se po pomladanski napovedi služb Komisije iz leta 2018 zmanjšala na 1,3 % v letu 2018 in se nato povišala na 2,5 % v letu 2019, večinoma zaradi vse večjega pritiska hitre rasti plač ob nadaljnjem krčenju trga delovne sile. Razmeroma nizke cene na Poljskem (približno 52 % povprečja euroobmočja v letu 2016) kažejo na velike možnosti za dolgoročno konvergenco ravni cen.
Poljska izpolnjuje merilo glede javnih financ. Svet za Poljsko ni sprejel sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja. Vendar na podlagi ocene konvergenčnega programa za leto 2018 obstaja v letu 2018 tveganje znatnega odklona od zahtev Pakta za stabilnost in rast, zato bodo z letom 2018 potrebni dodatni ukrepi za izpolnjevanje določb Pakta za stabilnost in rast. Javnofinančni primanjkljaj se je od leta 2015 do leta 2016 zmanjšal z 2,6 % na 2,3 % BDP. Delež javnofinančnega primanjkljaja v BDP se je v letu 2017 izboljšal na 1,7 % in naj bi se po pomladanski napovedi služb Komisije iz leta 2018 ob nespremenjeni politiki dodatno izboljšal na 1,4 % BDP tako v letu 2018 kot v letu 2019. Delež javnega dolga v BDP naj bi se z 50,6 % leta 2017 zmanjšal na 49,1 % leta 2019. Domač fiskalni okvir Poljske je na splošno močan, slabosti se večinoma pojavljajo na področjih proračunskega načrtovanja in postopkov ter neodvisnega spremljanja.
Poljska ne izpolnjuje merila glede deviznega tečaja. Poljski zlot ni vključen v ERM II. Poljska izvaja režim drsečega deviznega tečaja, kar centralni banki omogoča, da posega na devizni trg in vpliva na tečaj. Zlot se je med aprilom 2016 in koncem leta 2016 menjal z eurom po tečaju približno 4,4. Vrednost zlota je med decembrom 2016 in majem 2017 zrasla, skupno za skoraj 6 %. Nato se je do začetka oktobra 2017 nekoliko zmanjševala (na približno 4,3 PLN/EUR), potem pa se je tekom preostanka leta 2017 krepila. Poljska je postopno izstopala iz dogovora o prožni kreditni liniji, ki ga je sklenila z MDS leta 2009, in dokončno izstopila novembra 2017. V dveh letih pred to oceno je zlot glede na euro pridobil približno 2 % vrednosti.
Poljska ne izpolnjuje merila glede konvergence dolgoročnih obrestnih mer. Povprečna dolgoročna obrestna mera v letu do marca 2018 je bila 3,3 %, kar je nad referenčno vrednostjo 3,2 %. Mesečna povprečna dolgoročna obrestna mera je narasla s pod 3 % aprila 2016 na približno 3,8 % na začetku leta 2017. Dolgoročne obrestne mere so se nato zmanjšale na približno 3,2 % do junija 2017, preden so se nato spet nekoliko povečale. V začetku leta 2018 je razlika med dolgoročnimi obrestnimi merami in nemško referenčno obveznico znašala okoli 270 bazičnih točk.
Poleg tega so se proučili dodatni dejavniki, vključno z gibanji v plačilni bilanci in povezovanjem trgov. Zunanji saldo Poljske je bil od leta 2013 v precejšnjem presežku zaradi stalnega izboljševanja trgovinskega salda. Poljsko gospodarstvo je dobro vključeno v euroobmočje prek trgovine in naložbenih povezav. Izbrani kazalniki v zvezi s poslovnim okoljem kažejo, da je stanje na Poljskem podobno povprečju v državah članicah euroobmočja. Poljski finančni sektor je dobro vključen v finančni sektor EU.
7.ROMUNIJA
Komisija glede na svojo oceno združljivosti pravnih predpisov in izpolnjevanja konvergenčnih meril ter ob upoštevanju dodatnih relevantnih dejavnikov meni, da Romunija ne izpolnjuje pogojev za uvedbo eura.
Zakonodaja v Romuniji, zlasti zakon št. 312 o statutu banke Romunije (zakon o BNR), ni v celoti združljiva z obveznostjo skladnosti iz člena 131 PDEU. Nezdružljivosti zadevajo neodvisnost centralne banke, prepoved denarnega financiranja in vključevanje centralne banke v ESCB ob uvedbi eura. V zvezi s cilji BNR ter nalogami ESCB iz člena 127(2) PDEU in člena 3 Statuta ESCB in ECB poleg tega v zakonu o BRN obstajajo nepopolnosti v zvezi z neodvisnostjo centralne banke in vključevanjem centralne banke v ESCB v času uvedbe eura.
Romunija ne izpolnjuje merila glede stabilnosti cen. Povprečna stopnja inflacije v Romuniji v 12 mesecih do marca 2018 je bila 1,9 %, kar je v skladu z referenčno vrednostjo 1,9 %. Vendar naj bi se inflacija v prihodnjih mesecih zvišala precej nad referenčno vrednost.
Letna inflacija po HICP se je v letu 2016 zniževala, večinoma zaradi zaporednih znižanj DDV in nizkih svetovnih cen nafte. Potem ko je maja 2016 dosegla skoraj –3 %, je ostala v negativnem območju večji del leta 2016. V letu 2017 je inflacija postopno rasla, vendar je ostala omejena zaradi dodatnega znižanja splošne stopnje DDV za eno odstotno točko in znižanja trošarin na gorivo v januarju 2017. Inflacija se je pospešila v drugi polovici leta 2017, večinoma zaradi rastočih cen živil in oktobrske odprave znižanja trošarin iz januarja, ter je z 0,6 % avgusta narasla na 2,6 % decembra 2017. Inflacija je še naprej rasla na začetku leta 2018, ko je zvodenel učinek znižanja davka iz januarja 2017, ter marca 2018 dosegla 4,0 %.
Po pomladanski napovedi služb Komisije iz leta 2018 naj bi letna inflacija po HICP narasla na 4,2 % leta 2018 ter nato upadla na 3,4 % leta 2019, ko se bo inflacija cen energije umirila. Razmeroma nizke cene v Romuniji (približno 51 % povprečja euroobmočja v letu 2016) kažejo na velike možnosti za dolgoročno konvergenco ravni cen.
Romunija izpolnjuje merilo glede javnih financ. Svet za Romunijo ni sprejel sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja. Vendar je Romunija v postopku znatnega odklona zaradi ugotovljenega znatnega odklona od srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2016. Jeseni 2017 je bilo ugotovljeno, da ni opravila potrebnega dela v okviru postopka znatnega odklona, zato je bilo izdano popravljeno priporočilo. Poleg tega Komisija za Romunijo ponovno priporoča začetek postopka znatnega odklona zaradi ugotovljenega znatnega odklona od zahtev Pakta za stabilnost in rast tudi v letu 2017. Na podlagi ocene konvergenčnega programa za leto 2018 obstaja tveganje znatnega odklona od zahtev tudi v letih 2018 in 2019. Zato bodo v luči močnega poslabšanja fiskalnih obetov z letom 2018 potrebni precejšnji dodatni ukrepi za izpolnjevanje določb Pakta za stabilnost in rast. Nominalni primanjkljaj se je povečal z 0,8 % BDP leta 2015 na 3,0 % BDP leta 2016 oziroma 2,9 % BDP leta 2017, ker so organi izvajali ekspanzivno, prociklično fiskalno politiko, ki je temeljila na posrednih znižanjih davkov ter povišanjih plač v javnem sektorju in starostnih pokojnin. Po pomladanski napovedi služb Komisije iz leta 2018 naj bi se ob nespremenjeni politiki poslabšal na 3,4 % BDP v letu 2018 ter na 3,8 % BDP v letu 2019. Delež javnega dolga naj bi še naprej rasel ter se povečal na 35,3 % leta 2018 in 36,4 % leta 2019. Romunski fiskalni okvir ima trdne določbe. Vendar je bilo izvajanje fiskalnega okvira v preteklih letih neučinkovito, kar kažeta vse slabši strukturni saldo in neupoštevanje pravil glede odhodkov s spremembami proračuna med letom.
Romunija ne izpolnjuje merila glede deviznega tečaja. Romunski lev ni vključen v ERM II. Romunija izvaja režim drsečega deviznega tečaja, kar centralni banki omogoča, da posega na devizni trg in vpliva na tečaj. Devizni tečaj leva glede na euro je bil razmeroma stabilen do septembra 2016, ko je lev začel zmerno izgubljati vrednost. Glavni dejavniki zmanjšanja vrednosti so bili prociklična fiskalna politika, ki spodbuja trgovino in primanjkljaje na tekočem računu, ter višja pričakovana inflacija. Devizni tečaj je konec leta 2017 dosegel 4,63 RON/EUR in je na začetku leta 2018 še naprej izgubljal vrednost do 4,66 RON/EUR marca 2018. V primerjavi z drugimi državami v regiji, ki izvajajo režim drsečega deviznega tečaja, je bil devizni tečaj leva glede na euro precej manj nestanoviten. V dveh letih pred to oceno je lev glede na euro izgubil približno 4 % vrednosti.
Romunija ne izpolnjuje merila glede konvergence dolgoročnih obrestnih mer. Povprečna dolgoročna obrestna mera v Romuniji v letu do marca 2018 je bila 4,1 %, kar je nad referenčno vrednostjo 3,2 %. Dolgoročne obrestne mere so postopno upadle na približno 3 % oktobra 2016, ko so začele ponovno rasti. Vse do zdaj obrestne mere rastejo in so dosegle 4,5 % na začetku leta 2018. Dolgoročna razlika glede na nemško referenčno obveznico se je zmanjšala s približno 340 bazičnih točk aprila 2016 na manj kot 300 bazičnih točk oktobra 2016, ko je začela ponovno rasti. Marca 2018 je znašala 400 bazičnih točk.
Poleg tega so se proučili dodatni dejavniki, vključno z gibanji v plačilni bilanci in povezovanjem trgov. Zunanji saldo Romunije se je postopno slabšal od leta 2015 in je leta 2017 prvič v petih letih beležil negativno vrednost. Izbrani kazalniki v zvezi s poslovnim okoljem kažejo, da je Romunija manj uspešna od večine držav članic euroobmočja. Pomembni izzivi se nanašajo tudi na institucionalni okvir, vključno s korupcijo in učinkovitostjo vlade. Romunski finančni sektor je dobro vključen v finančni sektor EU, zlasti prek visoke ravni tujega lastništva v romunskem bančnem sistemu.
8.ŠVEDSKA
Komisija glede na svojo oceno združljivosti pravnih predpisov in izpolnjevanja konvergenčnih meril ter ob upoštevanju dodatnih relevantnih dejavnikov meni, da Švedska ne izpolnjuje pogojev za uvedbo eura.
Zakonodaja na Švedskem, zlasti zakon o švedski nacionalni banki (Sveriges Riksbank), vladni instrument in zakon o politiki deviznega tečaja, ni v celoti združljiva z obveznostjo skladnosti iz člena 131 PDEU. Nezdružljivosti in nepravilnosti zadevajo neodvisnost centralne banke, prepoved denarnega financiranja in vključevanje centralne banke v ESCB ob uvedbi eura.
Švedska izpolnjuje merilo glede stabilnosti cen. Povprečna stopnja inflacije na Švedskem v 12 mesecih do marca 2018 je bila 1,9 %, kar je v skladu z referenčno vrednostjo 1,9 %. Po napovedih naj bi inflacija v prihodnjih mesecih padla pod referenčno vrednost.
Povprečna stopnja inflacije na Švedskem je leta 2017 dosegla 1,9 %, kar je povečanje od 1,1 % leta 2016, pri čemer so se najbolj povišale cene storitev in energije, večinoma zaradi zmanjšanja vrednosti krone in nenehno rastočega domačega povpraševanja, ki ga je podpirala spodbujevalna monetarna politika švedske centralne banke (Riksbank). Marca 2018 je letna inflacija po HICP znašala 2,0 %.
Letna inflacija po HICP bo v letu 2018 verjetno ostala precej stabilna. Cene nafte bi po napovedih lahko vplivale na povišanje inflacije po HICP v letu 2018. Vendar naj bi po pričakovanjih zmerna rast plač, ki bo po napovedih ostala zmerna in je bila omejena zaradi pritiskov svetovne konkurence, nižjih pričakovanih plač in neizkoriščenega potenciala delovne sile, nekoliko zmanjšala vpliv višjih cen nafte. V skladu s tem naj bi bila po pomladanskih napovedih služb Komisije iz leta 2018 povprečna letna inflacija v letu 2018 1,9 %, v letu 2019 pa 1,7 %. Raven cen na Švedskem je razmeroma visoka (približno 122 % povprečja euroobmočja leta 2016).
Švedska izpolnjuje merilo glede javnih financ. Svet za Švedsko ni sprejel sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja. Poleg tega se na podlagi ocene konvergenčnega programa za leto 2018 pričakuje, da bo Švedska v letih 2018 in 2019 še naprej izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast. Javnofinančni presežek se je nekoliko povečal z 1,2 % BDP leta 2016 na 1,3 % BDP leta 2017, še vedno zaradi prihodkov, ki so, podprti s trdno gospodarsko rastjo, presegli pričakovanja. Nasprotno pa so bili odhodki za sprejem in vključevanje prosilcev za azil v letih 2016–2017 nižji od pričakovanih. V skladu z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2018 naj bi javnofinančni presežek v letu 2018 dosegel 0,8 % BDP in 0,9 % BDP v letu 2019. Delež bruto javnega dolga v BDP se je v letu 2017 zmanjšal na 40,6 % BDP ter naj bi se po pričakovanjih v letu 2018 postopno zmanjšal na 38,0 % BDP, v letu 2019 pa na 35,5 % BDP. Švedska ima strog fiskalni okvir, ki ga je reformirala konec leta 2017, vključno z znižanjem ciljnega presežka na 0,33 % BDP (prej 1 %), določitvijo nove okvirne referenčne vrednosti za dolg in krepitvijo pooblastil sveta za fiskalno politiko.
Švedska ne izpolnjuje merila glede deviznega tečaja. Švedska krona ni vključena v ERM II. Švedska izvaja režim drsečega deviznega tečaja, kar centralni banki omogoča, da posega na devizni trg in vpliva na tečaj. Trend padanja vrednosti krone, ki se je začel leta 2013, se je nadaljeval. Do zmanjšanja vrednosti je prišlo zaradi stalnega sproščanja monetarne politike in povečanja trimesečne razlike STIBOR-EURIBOR v letih 2016–2017 z nihanji med približno –30 bazičnih točk in –10 bazičnih točk. Na začetku leta 2018 je razlika znašala približno –10 bazičnih točk. V dveh letih pred to oceno je devizni tečaj krone SEK/EUR znašal 9,6, krona pa je izgubila približno 10 % vrednosti glede na euro.
Švedska izpolnjuje merilo glede konvergence dolgoročnih obrestnih mer. Povprečna dolgoročna obrestna mera na Švedskem v letu do marca 2018 je bila 0,7 %, kar je precej pod referenčno vrednostjo 3,2 %. Švedske dolgoročne obrestne mere na mesečni osnovi so začele, po tem ko so dosegle najnižjo vrednost 0,1 % avgusta 2016, rasti in so na začetku leta 2018 znašale 0,9 %, kar je glede na pretekle standarde še vedno zelo nizko. Razlike glede na nemško referenčno obveznico so ostale izjemno nizke, čeprav so se povišale z negativnih vrednosti poleti 2016. Do zadnje četrtine leta 2017 so ostale v razponu 20 do 40 bazičnih točk, ko so nekoliko presegle ta razpon. Marca 2018 so znašale 53 bazičnih točk.
Poleg tega so se proučili dodatni dejavniki, vključno z gibanji v plačilni bilanci in povezovanjem trgov. Zunanji saldo Švedske je ostal v presežku in znašal 4,2 % BDP v letu 2016 in 3,2 % v letu 2017. Švedsko gospodarstvo je dobro vključeno v euroobmočje prek trgovine in naložbenih povezav. Izbrani kazalniki v zvezi s poslovnim okoljem kažejo, da je Švedska bolj uspešna od večine držav članic euroobmočja. Švedski finančni sektor je dobro vključen v finančni sektor EU. Švedska je bila v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem opredeljena kot država, za katero je potreben nadaljnji poglobljeni pregled. V slednjem je bilo ugotovljeno, da na Švedskem še naprej obstajajo makroekonomska neravnotežja, ker precenjene cene stanovanj skupaj z nadaljnjim povečevanjem zadolženosti gospodinjstev predstavljajo tveganja neurejene odprave neravnotežij. Organi se dobro zavedajo kopičenja tveganj ter so sprejeli ukrepe za omejitev rasti hipotekarnega dolga in povečanje gradnje stanovanj. Vendar doslej to ni zadostovalo za odpravo neravnotežij.