Bruselj, 5.3.2018

COM(2018) 86 final

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o izvajanju Evropskega energetskega programa za oživitev in Evropskega sklada za energijsko učinkovitost

{SWD(2018) 48 final}


POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju Evropskega energetskega programa za oživitev
in Evropskega sklada za energijsko učinkovitost

Odporna infrastruktura je hrbtenica energetske unije. Lani so se začeli pomembni projekti čezmejnih povezav, regionalno sodelovanje pa se je močno okrepilo.

EEPO je imel v tej zvezi ključno vlogo pri finančni podpori večje infrastrukture skupnega interesa za povezovanje trgov električne energije in plina ter za krepitev zanesljivosti oskrbe.

I. NAPREDEK PRI IZVAJANJU PROGRAMA

Energetska infrastruktura in inovacije, ki so gonilna sila Evropskega energetskega programa za oživitev (EEPO), so danes še vedno enako pomembne, kot so bile leta 2009, ko je bil program EEPO vzpostavljen.

V tem poročilu je za vsak del programa EEPO naveden doseženi napredek pri izvajanju projektov in Evropskega sklada za energijsko učinkovitost. To poročilo je pripravljeno na podlagi poročila, ki je bilo sprejeto leta 2016 1 . Zajema izvajanje projektov med 31. avgustom 2016 in 30. junijem 2017 ter izplačila, izvršena v tem obdobju.

II. SPLOŠNO IZVAJANJE PROJEKTA

Konec junija 2017 je bilo 37 od 59 projektov zaključenih, upravičencem pa je bil izplačan skupni znesek v višini 2 279 701 215 EUR (po odštetju nalogov za izterjavo v višini 159 202 466 EUR).

Stanje na področju plinske in elektroenergetske infrastrukture je naslednje: pet projektov dobro napreduje, en projekt pa je v fazi razprave. Večina projektov je zaključenih, nosilci projektov pa bi morali končni zahtevek za izplačilo predložiti do konca letošnjega leta.

Nosilci projektov so dosegli precejšen napredek pri vključevanju električne energije iz vetrnih elektrarn na morju v omrežje, medtem ko so se nosilci zadnjega preostalega projekta zajemanja in shranjevanja CO2 odločili, da bodo prekinili finančno pomoč projektu.

Komisija se je odločila, da bo še naprej zagotavljala finančno pomoč vlagateljem, pri katerih je jasno, da je mogoče sprejeti končno naložbeno odločitev.

1.    plinska in elektroenergetska infrastruktura

Z infrastrukturnim podprogramom EEPO je bilo podprtih 44 projektov s treh glavnih področij dejavnosti.

Skupaj je bilo namenjenih 2 267 574 462 EUR, od katerih je bilo upravičencem do 30. junija 2017 izplačanih 1 483 712 280 EUR. Plačila so odvisna od trdne zaveze upravičencev, da projekt izvedejo s sprejetjem končne naložbene odločitve.

1.1 Doseženi rezultati

Do zdaj je bilo zaključenih 35 od 44 infrastrukturnih projektov, štirje še potekajo, en projekt pa je v fazi razprave.

V sektorju električne energije je zaključenih 10 od 12 projektov. Preostala dva dobro napredujeta in bosta po pričakovanjih zaključena do konca leta 2017.

V plinskem sektorju je zaključenih 25 od 32 projektov; dva napredujeta po načrtu, en je trenutno v fazi razprave, štirje pa so bili ustavljeni. Vsi projekti za povratni tok in povezovalni projekti v srednji in vzhodni Evropi so zaključeni, razen projekta za povratni tok v Romuniji, ki ga je Komisija ustavila septembra 2014.

Od zadnjega poročila o izvajanju EEPO iz leta 2016 je bil dosežen pomemben napredek pri projektih elektroenergetske in plinske infrastrukture. 

Na primer okrepitev francoskega plinskega omrežja na osi Afrika–Španija–Francija dobro napreduje. S projektom se bo razvilo plinsko omrežje v Franciji, da se okrepi os Afrika–Španija–Francija (Saint-Martin de Crau–Saint Avit in Lacal–Lussagnet). V regiji se bo izboljšala zanesljivost oskrbe in konkurenca na trgu. Sredstva iz programa EEPO so zagotovila razvoj projektov predvsem na vzhodni osi, tako da so spodbudila upravičence k odločitvi o naložbi.

Povezava Bolgarija–Romunija je bila uspešno dokončana konec leta 2016. Dokončanje tega projekta omogoča boljše povezovanje trga plina v regiji in boljšo zanesljivost oskrbe v Bolgariji ter podpira odprtje južnega plinskega koridorja.

Elektroenergetski projekt Halle/Saale–Schweinfurt povezuje severovzhodni del Nemčije z jugovzhodnim in omogoča prenos električne energije iz obnovljivih virov, ki se proizvaja v severni Nemčiji in regiji Severnega morja, do preostalega nemškega omrežja. Povezovalni daljnovod je bil dokončan konec septembra 2017.

Projekt Nordbalt 1 je obsegal izgradnjo visokonapetostnega sistema prenosa z enosmernim tokom Švedska–Litva s podmorskim kablom zmogljivosti 700 MW. Namen projekta je dodatno zmanjšati izolacijo baltskih držav od notranjega trga energije. Vsa dela so bila zaključena.

Predvideno je, da bi se leta 2017 morali zaključiti trije od petih začetih projektov, en leta 2018, en pa je v fazi razprave.

2. Projekti pridobivanja energije iz vetrnih elektrarn na morju

2.1 Doseženi rezultati

Podprogram pridobivanja energije iz vetrnih elektrarn na morju je sestavljalo devet projektov, pri čemer je bila podpora v višini 565 milijonov EUR razdeljena med dve glavni vrsti dejavnosti, in sicer za:

·obsežne preskuse, proizvodnjo ter uporabo inovativnih turbin in konstrukcij za temelje na morju (šest projektov) in

·razvoj modularnih rešitev za vključitev prenosa velikih količin električne energije iz vetrnih elektrarn v omrežje (trije projekti).

Zaključeni so bili štirje od devetih projektov, dva pa sta bila predčasno ustavljena. Za projekte je bilo izplačanih 255 744 668 EUR (po odštetju nalogov za izterjavo). Trije preostali projekti so v izvajanju.

2.2 Doseženi rezultati po sektorjih

2.2.1 Napredek na področju inovativnih turbin in konstrukcij na morju

Za polje vetrnic na morju pri Aberdeenu je julija 2016 bila sprejeta pozitivna končna naložbena odločitev. Izzivi pri pridobivanju soglasij na morju in na kopnem so zamaknili projekt, gradnja bi se naj po ocenah začela v zadnjem četrtletju 2017 (s pričetkom obratovanja sredi leta 2019).

Projekt za polje vetrnic „Noordsee Oost“ je bil uspešno zaključen maja 2016.

Za projekt Global Tech I ni bil najden soinvestitor. Zato je Komisija aprila 2015 potrdila retroaktivno ustavitev projekta s 1. januarjem 2014.

2.2.2 Napredek pri vključitvi vetrnih elektrarn v omrežje

Eden od projektov, tj. HVDC Hub, je bil ustavljen.

Uresničevanje preostalih dveh projektov, Kriegers Flak in Cobra Cable, je napredovalo po pričakovanjih. Evropska komisija je v zvezi s projektom Kriegers Flak septembra 2015 odobrila spremembo sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev za novo tehnično rešitev. Upravičenca 50Hertz in Energinet.dk sta sprejela končno odločitev o gradnji.

Javno naročanje na ravni EU za glavno infrastrukturno opremo se počasi zaključuje. V skladu z načrtom sta upravičenca sklenila skoraj vse pogodbe, gradnja pa je v teku. Postopek pridobivanja dovoljenj za Nemčijo in Dansko poteka po pričakovanjih. Povezovalni daljnovod na morju Kriegers Flak CGS naj bi začel delovati do konca leta 2018.

Projekt Cobra Cable po sprejetju končne naložbene odločitve decembra 2015 ustrezno napreduje, razen dveh ciljev, in sicer proizvodnja ter preizkus pretvornikov in kabla. Zato bo treba podaljšati pogodbe za 12 mesecev, da se zagotovi zaključek aktivnosti in predložitev rezultatov v pogodbenem roku. Izgradnja in preizkus povezovalnega daljnovoda sta predvidena za leto 2018, da bi se obratovanje začelo v letu 2019. V izdelavi je študija na visoki ravni, usmerjena pa je v opredelitev in opis pomembnih vidikov zasnove, ki jih je treba upoštevati za pripravo povezave HVDC na prihodnje delovanje v omrežju z več sponkami.

3. Zajemanje in shranjevanje CO2

Ta podprogram EEPO je sestavljalo šest projektov, pri čemer je bila podpora v višini 1 milijarde EUR namenjena projektom, katerih cilj je bil zaobseči celoten postopek zajemanja, prevoza in shranjevanja CO2.

Končan je bil en projekt, ki je zagotovil delujoče pilotne obrate za zajemanje, prevoz in shranjevanje. Trije projekti so bili predčasno ustavljeni zaradi odločitve nosilca, da ne bo vlagal, en projekt je bil zaključen, ne da bi bil dokončan, projekt ROAD pa je bil zadnji preostali projekt. Za te projekte je bilo izplačanih 424 040 501 EUR.

Napredek pri projektih zajemanja in shranjevanja CO2

Novembra 2016 so se Komisija in nosilci projekta ROAD po napredku pri pogovorih o dodatnih virih financiranja, prestrukturiranju projekta in spremembi v cenejše skladišče dogovorili o podaljšanju sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev do 31. decembra 2019. Vendar so junija 2017 nosilci projekta obvestili Komisijo, da se je partner iz konzorcija Engie and Uniper odločil prekiniti finančno podporo projektu, nato pa je tudi potrdil umik iz sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev. Posledično je sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev v postopku prekinitve. Vendar je v pripravi nov projekt pod vodstvom rotterdamskega pristanišča, ki bi lahko, če bi bil uspešen, črpal iz drugih sredstev Skupnosti.

III. EVROPSKI SKLAD ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST (EEEF)

Decembra 2010 je bilo iz Evropskega energetskega programa za oživitev (EEPO) 146,3 milijona EUR dodeljenega finančnemu instrumentu za projekte trajnostne energije 2 . Prispevek EU za Evropski sklad za energijsko učinkovitost, ustanovljen julija 2011, je znašal 125 milijonov EUR in je do zdaj dosegel skupno vrednost 265 milijonov EUR 3 ; podprt je z instrumentom tehnične pomoči s proračunom 20 milijonov EUR in z dejavnostmi za ozaveščanje v višini 1,3 milijona EUR.

Evropski sklad za energijsko učinkovitost zagotavlja prilagojeno financiranje (z dolžniškimi in lastniškimi instrumenti) za projekte na področju energijske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in čistega mestnega prometa. Upravičenci so lokalni ali regionalni javni organi ali zasebni subjekti, ki delujejo v njihovem imenu.

Doseženi rezultati

Leta 2016 je bila v portfelj sklada dodana nova transakcija. Organizacija Ore Valley Housing Association (OVHA) je s skladom EEEF dosegla finančno odločitev o projektu, vrednem 4,6 milijona GBP. Z denarjem se bo financiral razvoj lokacij z vetrnimi turbinami na Škotskem (Fife) in inovativna podporna shema, ki bo nadomestila 200 ogrevalnih sistemov za bivališča OVHA. To je bila prva transakcija sklada na osnovi skupnosti v Združenem kraljestvu in je rezultat štiriletnih prizadevanj med skladom EEEF in OVHA.

Sklad EEEF je od svoje ustanovitve 31. decembra 2016 sklenil pogodbe z enajstimi projekti v vrednosti 121 milijonov EUR, ki so ustvarili 224 milijonov EUR končnih naložb.

Na podlagi ocene projekta in okvira poročanja sklada EEEF o ekvivalentu CO2 in prihranku primarne energije so njegove naložbe od konca leta 2016 dosegle prihranke v višini skoraj 249 000 ton CO2 in prihranek primarne energije 4 v višini 308 802 MWh.

Instrument tehnične pomoči Evropske komisije

Leta 2016 ni bilo dodeljenih dodatnih sredstev za financiranje dejavnosti za razvoj projektov.

Instrument tehnične pomoči, ki ga financira Komisija, bo podprl strukturiranje 16 projektov v skupnem dodeljenem znesku 16 milijonov EUR (iz proračuna v višini 20 milijonov EUR). Razlog, zakaj ni bilo dodeljenih več sredstev, se lahko pojasni z več dejavniki. Projekti, opredeljeni v uvajalni fazi sklada, so bili na višji stopnji razvoja/zrelosti in zato niso potrebovali tehnične pomoči. Poleg tega so izkušnje pri instrumentu tehnične pomoči pokazale, da se financiranje projektov za energijsko učinkovitost spoprijema s številnimi izzivi, kot so slabša pripravljenost zahtevkov, kot je bilo sprva ocenjeno ob ustanovitvi sklada EEEF (malo prejetih zahtevkov za tehnično pomoč je bilo pripravljenih za predložitev), spremembe projektov zaradi političnih sprememb v vladah ali potrebne prilagoditve po prvem nizu študij izvedljivosti.

Instrument tehnične pomoči sklada EEEF

Novembra 2016 je sklad EEEF uvedel nov instrument tehnične pomoči. Sklad EEEF je na podlagi instrumenta tehnične pomoči Evropske komisije, s katerim je upravljal, vzpostavil novo orodje za podporo ambicioznim javnim upravičencem z donosnimi naložbenimi projekti v trajnostno energijo. Takšni projekti se nanašajo na energijsko učinkovitost, projekte manjšega obsega na področju energije iz obnovljivih virov in/ali pobude na področju javnega prevoza. Sklad EEEF podpira upravičence, tj. regije, mestne svete, univerze, javne bolnišnice in druge javne subjekte, ki se nahajajo v 28 državah članicah EU, in sicer s svetovalnimi storitvami za načrtovane naložbe, na primer s pripravo študij izvedljivosti, energetskimi pregledi, pravnimi storitvami in analizo ekonomske upravičenosti. Instrument tehnične pomoči sklada EEEF je prejel sredstva od instrumenta ELENA v okviru programa Obzorje 2020 Evropske unije.

Glavne sklepne ugotovitve in obeti

Do zdaj je sklad EEEF postopoma vzpostavil zanesljivo evidenco dobičkonosnih naložb in bo dejavno iskal dodatne vodilne vlagatelje za nadaljnje spodbujanje prispevka EU.

Seznam projektov za leto 2017 vsebuje 17 projektov v skupnem znesku 337 milijonov EUR, za kar je predviden delež sklada EEEF v višini 142 milijonov EUR. Sklad EEEF si bo še naprej prizadeval za razširitev geografskega obsega, kadar to dovoljujejo projekti in tržni pogoji.

IV. Splošne sklepne ugotovitve

Pri programu EEPO so bili doseženi dobri rezultati. Večina projektov, zlasti tistih s področja plinske in elektroenergetske infrastrukture, je bila zaključena. Strog nadzor Evropske komisije nad izvajanjem in spremljanjem projekta je pripomogel k povečanju učinkovitosti instrumenta.

Čeprav se je za projekt vetrnih elektrarn na morju izkazalo, da je bolj zapleten, kot se je pričakovalo, je nosilcem projektov in konstruktorjem uspelo najti rešitve, poleg tega je bilo v petih letih pridobljeno tehnološko znanje.

Čeprav finančna pomoč programa EEPO ni zadostovala za spodbuditev podjetij k izvedbi predstavitvenih projektov zajemanja in shranjevanja CO2 na komercialni ravni, Komisija zajemanje in shranjevanje CO2 še vedno obravnava kot pomembno za razogljičenje. Za prihodnja prizadevanja na področju zajemanja in shranjevanja CO2 v Evropi se pričakuje, da bodo osredotočena na energijsko in ogljično intenzivne panoge.

Sklad EEEF je vložil v več projektov na področju energijske učinkovitosti in bo še naprej širil svoj portfelj ter tako zagotavljal finančne rešitve in ustvarjal dobiček za kritje upravnih stroškov, dividend deležnikov in povračila stroškov vzpostavitve. Sklad EEEF se uporablja tudi kot zgled za inovativne finančne instrumente, saj vlaga v stroškovno učinkovite in primerno pripravljene projekte za trajnostno energijo (z roki za povračilo do 18 let), ki lahko privabljajo zasebni kapital, pri tem pa s temi vlaganji predstavlja poslovni model in ustvarja verodostojno evidenco dosežkov.

(1)

Poročilo za leto 2016, sprejeto 28. novembra 2016, COM(2016) 743

(2)

     Uredba (EU) št. 1233/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 o spremembah Uredbe (ES) št. 663/2009 o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom.

(3)

     Poleg Evropske komisije so dodatne naložbe zagotovili: Evropska investicijska banka v višini 75 milijonov EUR, Cassa Depositi e Prestiti SpA (CDP) v višini 60 milijonov EUR in naložbeni upravitelj Deutsche Bank (DB) v višini 5 milijonov EUR.

(4)

Kumulativni prihranki primarne energije zajemajo samo tehnologije za energijsko učinkovitost in čisti mestni promet; obsegajo izračune od finančne odločitve do dospelosti posojila, in sicer na osnovi ocen za projekte v gradnji in projekte z manj kot enim letom obratovanja ter dejanskih podatkov za projekte, ki obratujejo več kot eno leto. Prihranki se nanašajo na celotni znesek projektnih naložb (tj. naložbe iz sklada EEEF in naložbe, ki niso iz tega sklada).


Bruselj, 5.3.2018

COM(2018) 86 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju Evropskega energetskega programa za oživitev in Evropskega sklada za energijsko učinkovitost

{SWD(2018) 48 final}


Skupni znesek plačil za projekte EEPO (v EUR), 30. junij 2017

Leto

Skupaj

Povezovalni vodi

2010

360 855 255

 

2011

224 168 978

2012

129 803 681

2013

126 931 210

2014

105 405 090

2015

368 316 520

2016

171 413 396

 

2017

–3 181 850

Skupaj

 

1 483 712 280

Zajemanje in shranjevanje CO2

2010

193 746 615

 

2011

192 003 912

2012

–5 616 119

2013

26 844 339

2014

16 439 027

2015

8 810 052

2016

0

 

2017

–8 187 324

Skupaj

 

424 040 501

Vetrne elektrarne na morju

2010

146 307 028

 

2011

41 300 325

2012

15 624 304

2013

11 990 156

2014

19 996 656

2015

–26 186 766

2016

14 240 385

 

2017

32 472 580

Skupaj

 

255 744 668

Evropski sklad za energijsko učinkovitost

2010

0

 

2011

30 000 000

2012

934 251

2013

24 892 027

2014

42 726 026

2015

14 651 461

2016

3 000 000

 

2017

0

Skupaj

116 203 765

Skupaj

2010

700 908 898

2011

487 473 215

2012

140 746 117

2013

190 657 732

2014

184 566 799

2015

365 591 267

2016

188 653 781

2017

21 103 406

Skupaj

 

2 279 701 215

Od izplačil so bili odšteti nalogi za izterjavo.