RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2018/1455

z dne 18. aprila 2018

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja SESAR za proračunsko leto 2016

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja SESAR za proračunsko leto 2016,

—	ob upoštevanju člena 94 in Priloge IV Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0077/2018),

A.	ker je bilo Skupno podjetje SESAR (v nadaljevanju: skupno podjetje) ustanovljeno februarja 2007 za izvajanje programa Enotno evropsko nebo – raziskave upravljanja zračnega prometa (SESAR), katerega cilj je posodobiti upravljanje prometa v Uniji;

B.	ker je po sprejetju Uredbe Sveta (EU) št. 721/2014 (1) program SESAR 2020 (v nadaljnjem besedilu: SESAR 2020) podaljšal delovanje skupnega podjetja do 31. decembra 2024;

C.	ker je bilo skupno podjetje zasnovano kot javno-zasebno partnerstvo, katerega ustanovna člana sta Unija in Eurocontrol;

ker prispevek Unije za uvajalno fazo SESAR 2020 za obdobje 2014 do 2024, zagotovljen v okviru programa Obzorje 2020, znaša 585 000 000 EUR; ker v skladu z novimi sporazumi o članstvu v okviru programa Obzorje 2020 pričakovani prispevek organizacije Eurocontrol znaša 500 000 000 EUR, prispevek drugih partnerjev iz letalske industrije pa 720 700 000, od tega pa bi moralo biti 90 % stvarnega prispevka;

Nadaljnji ukrepi v zvezi z razrešnico za leto 2015

ugotavlja, da je skupno podjetje v svoje postopke vključilo skupno predlogo izjave o neobstoju navzkrižja interesov;

Splošno

ugotavlja, da Računsko sodišče v svojem poročilu (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navaja, da zaključni račun skupnega podjetja za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih vidikih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2016 ter njegov poslovni izid, denarne tokove in gibanje kapitala za tedaj končano leto v skladu z njegovimi finančnimi pravili in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije;

potrjuje, da poročilo Računskega sodišča navaja, da so transakcije, povezane z letnimi računovodskimi izkazi skupnega podjetja za proračunsko leto 2016, v vseh pomembnih vidikih zakonite in pravilne;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

ugotavlja, da je leta 2016 proračun skupnega podjetja za plačila znašal 157 100 000 EUR (leta 2015 pa 136 900 000 EUR);

ugotavlja, da Računsko sodišče v poročilu navaja, da je leta 2016 končni proračun, zagotovljen v okviru sedmega okvirnega programa (FP7) in programa Obzorje 2020, vključeval sredstva za prevzem obveznosti v višini 101 400 000 EUR in sredstva za plačila v višini 162 800 000 EUR;

ugotavlja, da je po navedbah poročila Računskega sodišča stopnja porabe obveznosti znašala 95,7 %, stopnja porabe plačil pa 63,2 %; izraža zaskrbljenost, ker gre nizko stopnjo izvrševanja sredstev za plačila pripisati zamudam pri izvajanju raziskav in razvoju, za katere so pristojni člani skupnega podjetja; priznava, da so težave pri prilagajanju skupnih orodij IT programa Obzorje 2020 specifičnim potrebam skupnega podjetja eden glavnih vzrokov za zamudo pri izvrševanju plačil za študije in dosežke članov; kljub temu bi bilo treba temu dati prednost, da bi se v prihodnje izognili tovrstnim težavam;

ugotavlja, da je bilo med revizijo leta 2016 pregledanih 383 izkazov stroškov iz vseh 15 organizacij članic v skupnem znesku 77 000 000 EUR oziroma 10 % vseh izkazanih stroškov v višini 728 800 000 EUR, pri čemer je stopnja preostale napake znašala 1,34 %;

Izvrševanje večletnega proračuna 7. okvirnega programa in programa TEN-T

ugotavlja, da je do konca leta 2016 skupno podjetje od skupnega zneska v višini 892 800 000 EUR za operativne in upravne odhodke za dejavnosti programa SESAR 1 (v nadaljnjem besedilu: SESAR 1) prevzelo obveznosti v višini 827 400 000 EUR in izvršilo plačila v višini 704 200 000 EUR (79 % razpoložljivega proračuna);

ugotavlja, da je od stvarnih in denarnih prispevkov drugih članov za operativne in upravne dejavnosti skupnega podjetja v višini 1 254 500 000 EUR (od tega 670 200 000 EUR prispevkov organizacije Eurocontrol in 584 300 000 EUR prispevkov drugih članov sektorja letalskega prometa) do konca leta 2016 skupno podjetje potrdilo prispevke v višini 910 000 000 EUR (427 700 000 EUR je prispevala organizacija Eurocontrol, 482 300 000 EUR pa drugi člani sektorja letalskega prometa); ugotavlja tudi, da so bili do konca leta 2016 skupnemu podjetju sporočeni stvarni prispevki drugih članov v višini 133 500 000 EUR (49 200 000 EUR je prispeval Eurocontrol, 84 200 000 EUR pa drugi člani sektorja letalskega prometa);

10.

ugotavlja, da so do konca leta 2016 skupni denarni prispevki Unije znašali 597 100 000 EUR, skupni stvarni in denarni prispevki Eurocontrola so znašali 476 900 000 EUR, drugi člani sektorja letalskega prometa pa so skupno prispevali 566 500 000 EUR;

Izvrševanje večletnega proračuna v okviru programa Obzorje 2020

11.

ugotavlja, da je do konca leta 2016 skupno podjetje za izvajanje programa SESAR 2020 iz sredstev programa Obzorje 2020 v višini 585 000 000 EUR, ki so mu bila dodeljena, prevzelo obveznosti v višini 61 600 000 EUR in izvršilo plačila v višini 49 900 000 EUR (8,5 % dodeljenih sredstev); ugotavlja tudi, da so bila ta plačila izvršena predvsem v okviru predhodnega financiranja prvega sklopa projektov SESAR 2020;

12.

ugotavlja, da so do konca leta 2016 kumulativni denarni prispevki Unije za operativne dejavnosti skupnega podjetja znašali 56 800 000 EUR;

13.

poudarja, da bi morali stvarni in denarni prispevki drugih članov za operativne dejavnosti Skupnega podjetja SESAR 2020 znašati 1 220 700 000 EUR (od tega bi morala 500 000 000 EUR prispevati organizacija Eurocontrol, 720 700 000 EUR pa člani sektorja letalskega prometa); izraža zaskrbljenost, ker ob koncu leta 2016 upravni odbor ni potrdil nikakršnih stvarnih ali denarnih prispevkov, vendar hkrati ugotavlja, da so bili projekti SESAR 2020 še v zgodnji fazi; priznava, da se pričakuje, da bodo člani svoje prve izjave o stroških predložili leta 2018 in da bo skupno podjetje takrat začelo potrjevati zadevne stvarne prispevke;

14.

ugotavlja, da se je skupno podjetje soočalo s težavami pri prilagoditvi orodij IT programa Obzorje 2020 posebnim potrebam, zaradi česar je prišlo do zamude pri izvrševanju plačil za študije in dosežke članov; obžaluje, da je bilo treba zaradi zunanjih dejavnikov, na katere skupno podjetje ni imelo vpliva, s predlogom spremembe proračuna za leto 2016 razveljaviti sredstva za plačila v višini 14,5 milijona EUR, namenjena pozivom za zbiranje predlogov v okviru programa SESAR 2020 in dejavnostim, ki so bile sprva uvrščene v proračun za leto 2016; je zaskrbljen zaradi vztrajno naraščajočega trenda pri neporavnanih obveznostih, ki so se v teku leta 2016 z 72,1 milijona EUR povečale na 83,8 milijona EUR, in poziva, naj se ta trend obrne po prehodu na SESAR 2020;

15.

pozdravlja, da sta Eurocontrol in Skupno podjetje SESAR leta 2016 podpisala obnovljeni sporazum, v katerem je Eurocontrol naveden v novi vlogi soustanovitelja skupnega podjetja, zajema pa tudi vrsto zavez in obveznosti v zvezi z izvajanjem programa SESAR 2020; pozdravlja tudi, da se je število članov, ki zastopajo več kot 100 podjetij iz te panoge, povečalo na 19, sodelovali pa bodo v industrijskih raziskavah ter dejavnostih potrjevanja in predstavljanja programa SESAR 2020; ugotavlja, da je bila sprejeta prva izdaja enotnega programskega dokumenta skupnega podjetja za obdobje 2017–2019;

Postopki javnih naročil in zaposlovanja

16.

ugotavlja, da je imelo skupno podjetje po navedbah iz poročila Računskega sodišča 31. decembra 2016 skupno 44 zaposlenih (leta 2015 pa 41);

17.

poudarja, da je skupno podjetje izvedlo šest postopkov javnih naročil v vrednosti približno 22 300 000 EUR in v skladu s finančnimi pravili skupnega podjetja, da bi zagotovilo pošteno konkurenco med dobavitelji in čim učinkovitejšo uporabo sredstev;

18.

ugotavlja, da skupno podjetje v svojih postopkih za storitve javnega naročanja določi najvišji proračun naročila; je zaskrbljen, ker najvišji proračun naročila ne temelji na sistematični oceni stroškov in referenčnem sistemu razumne tržne cene; ugotavlja tudi, da to ne zagotavlja stroškovne učinkovitosti večletnih pogodb o naročilu storitev, saj izkušnje kažejo, da je bila večina prejetih ponudb blizu najvišjemu določenemu proračunu; pozdravlja dejstvo, da je po ugotovitvah Računskega sodišča skupno podjetje aprila 2017 vpeljalo novo metodo za sistematično ocenjevanje potreb in stroškov pogodb v fazi načrtovanja javnega naročanja;

19.

je seznanjen z rezultati primerjalne analize kadrovskega načrta za leto 2016: 62 % delovnih mest za operativne naloge, 30 % delovnih mest za upravne naloge in 8 % nevtralnih delovnih mest;

Preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov ter preglednost

20.

ugotavlja, da je bilo leta 2016 zaradi ugotovljenega navzkrižja interesov člana z zakonitim revizorjem izvedenih devet revizij s strani različnih zunanjih revizijskih družb; je seznanjen s tem, da ima skupno podjetje sklenjeno revidirano okvirno pogodbo za revizijske storitve s tremi zunanjimi revizijskimi družbami in da revizije izvajajo izključno ta podjetja; poudarja, da dosedanji postopki revizije niso razkrili nobenih pomembnih zadev, ki bi zahtevale pozornost upravnega odbora;

Notranja kontrola

21.

z zadovoljstvom pozdravlja dejstvo, da je Skupno podjetje SESAR uvedlo postopke predhodne kontrole na podlagi finančnih in operativnih pregledov dokumentacije in izvaja naknadne revizije upravičencev;

22.

izraža zaskrbljenost, ker skupno podjetje še ni uvedlo posebnih smernic za člane in njihove zunanje revizorje glede prijavljanja in potrjevanja stvarnih prispevkov članov k projektom SESAR 2020; izraža zaskrbljenost tudi zato, ker skupno podjetje ni uvedlo notranjih smernic glede predhodnih pregledov zahtevkov za povračilo stroškov za projekte SESAR 2020; pozdravlja dejstvo, da je decembra 2016 upravni odbor skupnega podjetja sprejel dokument z naslovom „Metodologija in postopek vrednotenja stvarnih prispevkov v skupnem podjetju (samo za program SESAR 2020)“; ugotavlja, da bi moralo skupno podjetje preiskati, ali bi bilo treba strategijo Komisije v zvezi s postopki predhodne kontrole v okviru programa Obzorja 2020 prilagoditi posebnim tveganjem, povezanim s projekti SESAR 2020;

23.

poziva skupno podjetje, naj oblikuje notranji postopek, s katerim bi sistematično ponovno preverjalo ugotovljeno finančno nevzdržnost koordinatorja projektov na področju nepovratnih sredstev, vključno z ukrepi za ublažitev in izravnavanje povečanega finančnega tveganja; ugotavlja, da na področju prijavljanja in potrjevanja stvarnih prispevkov članov k projektom SESAR 2020 ni na voljo posebnih smernic za člane in njihove zunanje revizorje, in poziva skupno podjetje, naj pripravi pravilnik in vzorčno potrdilo, preden bo prejelo stvarne prispevke za leto 2018;

24.

pozdravlja dejstvo, da skupno podjetje še naprej večplastno pristopa k učinkovitemu pregledovanju, obvladovanju in zmanjševanju tveganj, in pričakuje, da bo še posebej pozorno na kritična poslovna tveganja, opredeljena v zvezi z evropskim osrednjim načrtom za upravljanje letalskega prometa in programom SESAR 2020; je zadovoljen, da je upravni odbor skupnega podjetja 18. marca 2016 sprejel strategijo za boj proti goljufijam;

25.

ugotavlja, da je bilo za program SESAR 1 pri petih izbranih članih načrtovanih 21 revizij, pri čemer jih je bilo leta 2016 v sklopu tretjega cikla revizij pri vseh 15 članih, kakor je opisano v strategiji skupnega podjetja za naknadno revizijo, opravljenih 14; je zaskrbljen nad stopnjo preostale napake, ki za leto 2016 znaša 6,21 %; je pa zadovoljen, da kumulativna stopnja preostale napake za SESAR 1 znaša 1,34 %;

Notranje revizije

26.

ugotavlja, da je služba Komisije za notranjo revizijo oktobra 2015 opravila revizijo o operativnem upravljanju in posodobitvi osrednjega načrta; ugotavlja, da je izdala tri priporočila; poziva skupno podjetje, naj poroča organu za podelitev razrešnice o izvajanju preostalih odprtih priporočil;

27.

ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo oktobra 2016 izvedla revizijo postopkov v okviru programa Obzorje 2020; ugotavlja, da je revizija pokazala, da skupno podjetje deluje v skladu s postopki programa Obzorje 2020, zlasti v zvezi s prepoznavanjem tem, vrednotenjem in izbiro predlogov ter pripravo sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev;

Razpisi za zbiranje predlogov

28.

ugotavlja, da je skupno podjetje v omejenem razpisu za industrijske raziskave, ki je bil omejen na člane panoge skupnega podjetja, dodeljevalo sredstva projektnim konzorcijem, čeprav je preverjanje finančne sposobnosti upravičencev, ki jih je izvedla izvajalska agencija za raziskave, v dveh primerih pokazalo, da je bila finančna sposobnost koordinatorja konzorcija članov panoge šibka; ugotavlja, da to prinaša večja finančna tveganja za uresničitev teh projektov in da je finančno tveganje večje tudi pri drugih projektih, v katere sta vključena ta upravičenca; ugotavlja, da je v teh dveh primerih izvršni direktor svojo odločitev sprejel na podlagi dopolnilne priložnostne ocene tveganj, ki jo je izvedlo osebje skupnega podjetja; izraža zaskrbljenost, ker skupno podjetje še ni uvedlo sistematičnega notranjega postopka, s katerim bi ponovno preverjalo finančno nevzdržnost koordinatorja projektov na področju nepovratnih sredstev, vključno z ukrepi za ublažitev in izravnanje povečanega finančnega tveganja; ugotavlja, da je po pridobitvi rezultatov dopolnilne ocene tveganj, izvedene v skladu s smernicami programa Obzorje 2020, skupno podjetje presodilo, da bi zavrnitev koordinatorjev projektov zgolj na podlagi analize izvajalske agencije za raziskave skupno podjetje izpostavila znatnim tveganjem sodnih postopkov; ugotavlja, da se skupno podjetje strinja, da bi bilo treba uvesti notranji postopek za ponovno preverjanje finančne nevzdržnosti koordinatorja projektov na področju nepovratnih sredstev, vključno z ukrepi za ublažitev in izravnanje povečanega finančnega tveganja;

Komunikacija

29.

priznava, da mora skupno podjetje prek institucij Unije komunicirati z njenimi državljani o svojih pomembnih raziskavah in sodelovanju; poudarja pomen izpostavljanja dejanskih izboljšanj, doseženih z delom skupnega podjetja, kar je pomemben del njegovih nalog, ter sodelovanje z drugimi skupnimi podjetji pri spodbujanju ozaveščenosti javnosti o prednostih, ki jih prinaša njihovo delo;

30.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo skupno podjetje neposredno vključeno v postopek vmesnega pregleda programa Obzorje 2020 na področju dodatne poenostavitve in harmonizacije skupnih podjetij;

Druga vprašanja

31.

je zadovoljen, da so bili z operativnega vidika vsi projekti SESAR 1 ob koncu leta 2016 zaključeni in da je bilo letalski skupnosti v prvi izdaji kataloga z rešitvami SESAR predstavljenih 61 rešitev, primernih za industrializacijo in začetek uporabe; ugotavlja, da se bo 54 rešitev, ki so se začele razvijati v sklopu programa SESAR 1, nadalje razvijalo v programu SESAR 2020, kar ponazarja prizadevanja za učinkovit prehod med programoma;

32.

poziva skupno podjetje in Komisijo, naj ocenita rezultate uvedbe rešitve SESAR, zlasti z vidika zagotavljanja medobratovalnosti in napredka pri dokončanju enotnega evropskega neba; glede na to, da se faza uvedbe že izvaja, poziva skupno podjetje, naj začne z razvojem pilotnega projekta za novo strukturo evropskega zračnega prostora, ki bo občutno prispeval k finančni učinkovitosti uvedbe;

33.

je zadovoljen, da je bila novembra 2016 objavljena evropska študija SESAR o prihodnosti dronov; meni, da je za varno vključevanje dronov v evropski zračni prostor potrebnih več različnih inovacij, tudi tehnologije, povezane z upravljanjem zračnega prostora; se je z zanimanjem seznanil s pregledom razvoja evropskega trga dronov do leta 2050 in ogromnim potencialom za Evropo in njeno svetovno konkurenčnost, pa tudi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti v prihodnjih 5 do 10 letih, da bi izkoristili ta potencial, vključno s podporo razvoju in raziskavam, ki bi jo na ravni Unije zagotovili z vzpostavitvijo ekosistema, ki zajema tako regulativni okvir kot tehnologijo ter združuje vse najpomembnejše javne in zasebne deležnike, prinaša pa višjo raven financiranja Unije, zlasti za razcvet malih in srednjih podjetij v tem sektorju;

34.

ugotavlja, da upravljanje evropskega zračnega prostora ostaja razdrobljeno in da enotno evropsko nebo kot koncept še ni uresničeno; ponavlja bistveno vlogo skupnega podjetja pri usklajevanju in izvajanju raziskav programa SESAR, ki je steber enotnega evropskega neba, četudi je bil rok za uresničitev ciljev tega programa z leta 2020 preložen na leto 2035;

35.

opozarja, da je pomembno rešiti težavo razdrobljenosti evropskega neba, saj enotni evropski trg trenutno ne izkorišča v celoti prednosti, ki jih nudi enotno evropsko nebo.

(1) UL L 192, 1.7.2014, str. 1.