Mnenje Evropskega odbora regij – Pregled mehanizma EU na področju civilne zaščite

(2018/C 361/07)

Poročevalec:

Adam BANASZAK (PL/ECR), podpredsednik regionalne skupščine, Kujavsko-Pomorjansko vojvodstvo

Referenčna dokumenta:

Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite

COM(2017) 772 final/2

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Odboru regij – Krepitev obvladovanja nesreč v EU: rescEU – Solidarnost z odgovornostjo

COM(2017) 773 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Člen 1(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sklep št. 1313/2013/EU se spremeni:

(1)	člen 3 se spremeni:

(1)	člen 3 se spremeni:

(a)	v odstavku 1 se doda naslednja točka (e):

(a)	v odstavku 1 se doda naslednja točka (e):

„(e)	povečanje razpoložljivosti in uporabe znanstvenih spoznanj o nesrečah.“

„(e)	povečanje razpoložljivosti in uporabe znanstvenih spoznanj o nesrečah.“

(b)	točka (a) odstavka 2 se nadomesti z naslednjim:

(b)	točka (a) odstavka 2 se nadomesti z naslednjim:

„(a)	napredek pri izvajanju okvirnih dejavnosti za preprečevanje nesreč: merjen s številom držav članic, ki so Komisiji predložile svojo oceno tveganja, oceno svoje zmožnosti obvladovanja tveganj ter povzetek svojega načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč iz člena 6;“

„(a)	napredek pri izvajanju okvirnih dejavnosti za preprečevanje nesreč: merjen s številom držav članic, ki so Komisiji predložile svojo oceno tveganja, oceno svoje zmožnosti obvladovanja tveganj ter povzetek svojega načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč iz člena 6;“

(c)	za odstavkom 2 se doda naslednji odstavek 3: „3. V mehanizmu EU se namenja temeljni pomen izboljšanju odpornosti na nesreče, kar vključuje tveganje poplav, potresov in gozdnih požarov, na podlagi možnosti za usposabljanje pri lokalnih enotah za posredovanje, ključno s skupinami prostovoljcev.“

Člen 1(3)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

v členu 5(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

V členu 5(1):

(a)	se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)	sprejme ukrepe za izboljšanje temeljnega znanja o tveganjih nesreč ter omogoča izmenjavo znanj, rezultatov znanstvenih raziskav, dobrih praks in informacij, tudi med državami članicami, ki se soočajo z enakimi tveganji;“

„(a)	sprejme ukrepe za izboljšanje temeljnega znanja o tveganjih nesreč ter omogoča izmenjavo znanj, rezultatov znanstvenih raziskav, dobrih praks in informacij, tudi med državami članicami ter med lokalnimi in regionalnimi oblastmi , ki se soočajo z enakimi tveganji;“

(b)

se za točko (f) doda nova točka:

„(g)	do 31. decembra 2018 pripravi smernice in merila za ukrepe za potresno prekvalifikacijo stavb in infrastrukture;“

(c)

se točka (h) spremeni tako:

„(h)	podpira uporabo različnih skladov Unije za podporo trajnostnemu preprečevanju nesreč in za zagotavljanje informacij o dostopu do možnosti financiranja, ki so enostavno dostopne v spletu in v papirnati obliki v prostorih Komisije v državah članicah;“

Obrazložitev

V več primerih lokalne in regionalne ravni upravljanja bolje poznajo tveganja nesreč kot osrednja vlada.

Potrebujemo sodoben in skladen okvir tehničnih standardov, ki bo skupaj z evrokodi opredelil klasifikacijo potresne občutljivosti in prednostna merila. Izvedbene smernice bi potresno krepitev obstoječih stavb povezale z energetsko učinkovitostjo.

Člen 1(4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(4)	člen 6 se spremeni:

(4)	člen 6 se spremeni:

(a)	točki (a) in (b) se nadomestita z naslednjim:

(a)	točke (a), (b) in (d) se nadomestijo z naslednjim:

„(a)	pripravijo ocene tveganja na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni ter jih do 22. decembra 2018 in nato vsaka tri leta dajo na voljo Komisiji;

„(a)

pripravijo ocene tveganja na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni v sodelovanju z ustreznimi lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter v skladu s Sendajskim okvirom za zmanjševanje tveganja nesreč. Izbrane informacije iz ocen tveganja, ki so bistvenega pomena za ustrezno delovanje mehanizma, se do 22. decembra 2018 in nato vsaka tri leta dajo na voljo Komisiji;

(b)	razvijejo in izpopolnijo svoje načrtovanje obvladovanja tveganja nesreč na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni na podlagi ocen tveganja iz točke (a) ter ob upoštevanju ocen svoje zmožnosti obvladovanja tveganja iz točke (c) in pregleda tveganj iz točke (c) člena 5(1).“

(b)	razvijejo in izpopolnijo svoje načrtovanje obvladovanja tveganja nesreč na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni na podlagi ocen tveganja iz točke (a) ter ob upoštevanju ocen svoje zmožnosti obvladovanja tveganja iz točke (c) in pregleda tveganj iz točke (c) člena 5(1).“

„(d)	prostovoljno sodelujejo pri medsebojnih pregledih ocenjevanja zmožnosti obvladovanja tveganja in izvajajo stresne teste za obravnavanje kriznih situacij.“

(b)	dodata se naslednji drugi in tretji pododstavek:

(b)	dodata se naslednji drugi in tretji pododstavek:

„Komisiji se do 31. januarja 2019 in nato vsaka tri leta predloži povzetek ustreznih elementov načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč, vključno z informacijami o izbranih ukrepih na področju preventive in pripravljenosti. Poleg tega lahko Komisija od držav članic zahteva, naj predložijo posebne načrte preprečevanja in pripravljenosti, ki vključujejo dolgo- in kratkoročna prizadevanja. Unija ustrezno prouči napredek, ki so ga države članice dosegle v zvezi s preprečevanjem nesreč in pripravljenostjo nanje, kot del kakršnega koli prihodnjega mehanizma predhodne pogojenosti v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov.“

„Komisiji se do 31. januarja 2019 in nato vsaka tri leta predloži povzetek ustreznih elementov načrtovanja obvladovanja tveganja nesreč, vključno z informacijami o izbranih ukrepih na področju preventive in pripravljenosti. Poleg tega lahko Komisija od držav članic zahteva, naj predložijo načrte preprečevanja in pripravljenosti v okviru omejitev iz člena 346(1a) PDEU v zvezi z razkritjem informacij o bistvenih interesih njihove varnosti ter jim zagotovi smernice za njihovo pripravo , ki vključujejo dolgo- in kratkoročna prizadevanja. Unija ustrezno prouči napredek, ki so ga države članice dosegle v zvezi s preprečevanjem nesreč in pripravljenostjo nanje, kot del kakršnega koli prihodnjega mehanizma predhodne pogojenosti v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov.“

„Komisija lahko vzpostavi posebne posvetovalne mehanizme za izboljšanje ustreznega načrtovanja preprečevanja in pripravljenosti ter usklajevanja med državami članicami, ki so izpostavljene enaki vrsti nesreč.“

„Komisija lahko vzpostavi posebne posvetovalne mehanizme za izboljšanje ustreznega načrtovanja preprečevanja in pripravljenosti ter usklajevanja – tudi na lokalni in regionalni ravni – med državami članicami, ki so izpostavljene enaki vrsti nesreč.“

Obrazložitev

Priprava ocen tveganja ne sme potekati le od zgoraj navzdol, torej z izključitvijo lokalnih in regionalnih oblasti. Podnacionalne oblasti so lahko bolje obveščene o tveganjih na določenem ozemlju, zato morajo biti njihovi predstavniki aktivno vključeni v pripravo ocen tveganja.

Člen 1(4a) – doda se nova točka

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

—

člen 8(a) se spremeni:

„Komisija v zvezi s pripravljenostjo izvaja naslednje dejavnosti:

(a)	vodi ERCC v sodelovanju z ustreznimi obstoječimi nacionalnimi, lokalnimi in regionalnimi organi;“

Obrazložitev

Bistveno je zagotoviti vodenje ERCC v sodelovanju z ustreznimi obstoječimi nacionalnimi in regionalnimi organi, da se preprečijo vzporedne strukture in nejasni postopki za zagotavljanje pomoči na evropski ravni.

Člen 1(6)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
7. Odzivne zmogljivosti, ki jih dajo države članice na voljo za evropski nabor civilne zaščite, so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC , razen če se države članice spopadajo z izrednimi razmerami, ki močno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog .	7. Odzivne zmogljivosti, ki jih dajo države članice na voljo za evropski nabor civilne zaščite, so na voljo za odzivne operacije v okviru mehanizma Unije na podlagi prošnje za pomoč prek ERCC in sklepa države članice, ki pošilja pomoč .

Obrazložitev

Ker ni mogoče predvideti, v kakšni konkretni situaciji – tako z vidika države, ki pošilja pomoč, kot tudi države prejemnice pomoči – bo pomoč potrebna, morata o dejanski izvedbi operacije odločati država pošiljateljica in država prosilka pomoči.

Člen 1(9)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(9)	v členu 13 se naslov in prvi stavek odstavka 1 nadomestita z naslednjim:

(9)	v členu 13 se naslov in prvi stavek odstavka 1 nadomestita z naslednjim:

„Mreža znanja Unije na področju civilne zaščite

1. Komisija vzpostavi mrežo ustreznih akterjev in ustanov na področju civilne zaščite in obvladovanja nesreč, ki skupaj s Komisijo tvorijo mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite.

1. Komisija vzpostavi mrežo ustreznih akterjev in ustanov na področju civilne zaščite in obvladovanja nesreč ter prostovoljskih organizacij in akterjev na ravni lokalne skupnosti, ki skupaj s Komisijo tvorijo mrežo znanja Unije na področju civilne zaščite.

Mreža v tesnem sodelovanju z ustreznimi centri znanja po potrebi opravlja naslednje naloge na področju usposabljanja, vaj, pridobivanja izkušenj in razširjanja znanja:“

Obrazložitev

Prostovoljci in lokalna skupnost lahko pomembno prispevajo k zagotavljanju odpornosti po nesreči, vendar je njihova vloga pogosto podcenjena.

Člen 1(10)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(10)	v členu 15 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(10)	v členu 15 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Če se v Uniji zgodi ali grozi nesreča, lahko prizadeta država članica zaprosi za pomoč prek ERCC. Prošnja mora vsebovati čim bolj natančne podatke. Prošnja za pomoč je veljavna največ 90 dni, razen če se ERCC predložijo nove informacije, ki upravičujejo potrebo po nadaljnji ali dodatni pomoči.“

„1. Če se v Uniji zgodi ali grozi nesreča, lahko prizadeta država članica zaprosi za pomoč prek ERCC. Prošnja mora vsebovati čim bolj natančne podatke , in sicer vsaj:

(a)	vrsto večje nesreče,

(b)	obseg območja, ki je prizadeto zaradi nesreče, in območja, kamor se utegne razširiti,

(c)	čas, finančna sredstva in materialne vire, potrebne za odpravo posledic grozeče ali že nastale nesreče.

Prošnja za pomoč je veljavna največ 90 dni, razen če se ERCC predložijo nove informacije, ki upravičujejo potrebo po nadaljnji ali dodatni pomoči.“

Obrazložitev

Natančnejše informacije držav članic v primeru večje nesreče bi omogočile učinkovitejšo, natančnejšo in cenejšo pomoč v okviru mehanizma, pa tudi hitrejše doseganje ciljev, kar je pri odzivanju na nesreče izjemno pomembno.

Člen 1(11a) – nova točka

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

—

(11)

v členu 16 se odstavek 3(b) nadomesti z naslednjim:

„takojšnjo pripravo priporočil, po možnosti v sodelovanju s prizadeto državo in, če je ustrezno, lokalnimi in regionalnimi kontaktnimi točkami, zasnovanih glede na potrebe na terenu in na vseh ustreznih že pripravljenih načrtih, ter s pozivanjem držav članic, naj uporabijo določene zmogljivosti in olajšajo ustrezno usklajevanje zahtevane pomoči;“

Obrazložitev

Z neposrednim stikom z lokalnimi in regionalnimi kontaktnimi točkami se lahko skrajša čas priprave poročil in zagotovijo podrobnejše informacije. To zlasti velja za hude nesreče, ko je zmogljivost hitrega odzivanja nacionalnih oblasti omejena.

Člen 1(14)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(14)	člen 21 se spremeni:

(14)	člen 21 se spremeni:

(a)

točka (j) odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„(j)	vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje rezerve rescEU v skladu s členom 12;“

(a)

točka (j) odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„(j)	vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje rezerve rescEU v skladu s členom 12;“

[…]

(b)

dodata se točki (n) in (o):

„(n)	podpiranje svetovanja in izvajanja delavnic za lokalne in regionalne oblasti ter druge ustrezne organizacije, ki si prizadevajo za povezovanje politik oziroma programov s finančnimi instrumenti, katerih izvajanje bi pomagalo preprečiti in omejiti posledice vremenskih pojavov in nesreč;

(o)	podpiranje stresnih testov in postopka certificiranja odzivnih zmogljivosti, ki jih države članice dajo na voljo za evropski nabor civilne zaščite.“

[…]

Obrazložitev

Stroški, povezani s preprečevanjem nesreč, so nižji od stroškov obnove po nesrečah. Zato je smiselno vključiti ukrepe, ki bi vodili v naložbe, ki bi neposredno ali posredno zmanjševale tveganja za nesreče ali pripomogle k blažitvi njihovih posledic.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

se strinja, da so nedavne obsežne nesreče pokazale omejitve mehanizma EU na področju civilne zaščite; vseeno poudarja, da sicer ni potrebna reforma mehanizma, ki pa mora ostati usmerjen v doseganje odpornosti proti nesrečam. Medtem ko pogostost in intenzivnost nesreč naraščata, z osredotočenostjo na odzivanje na nesreče ne bomo odgovorili na bistvo problema. Načeli odpornosti proti nesrečam in boljše obnove je treba vključiti v vse politike in sklade EU. ponovno poudarja, da mora biti tudi načelo odpornosti proti nesrečam temelj naložbenih politik EU, tako da javni denar pomaga krepiti odpornost skupnosti na negativne učinke nesreč in ni ogroženo življenje državljanov (1);

ugotavlja, da javnost podpira zamisel, da bi EU v skladu s svojo vlogo na področju civilne zaščite pomagala usklajevati odzivanje na nesreče v državah članicah, kot so pokazali rezultati ankete Eurobarometra, izvedene maja 2017;

ugotavlja, da predlog in sporočilo Komisije pomenita njen napredek pri nadaljnjem poenostavljanju zakonodaje;

se strinja z ugotovitvijo Komisije, da podnebne spremembe povečujejo tveganja za naravne nesreče; zato poziva evropske institucije, naj bodo podnebni ukrepi EU usmerjeni v zmanjševanje tveganja nesreč in krepitev odpornosti proti nesrečam v Evropi s krajevnim pristopom upravljanja na več ravneh, ki ga vodi lokalna skupnost;

ugotavlja, da se predlog Komisije močno osredotoča na odzivanje in da aktivacija mehanizma v številnih primerih izhaja iz cikličnih nesreč. Zato bi bilo treba pritisniti na države članice, naj sprejmejo ustrezne preventivne ukrepe v zvezi z ohranjanjem zadostnih nacionalnih zmogljivosti;

poudarja pomen uskladitve predlogov Komisije s Sendajskim okvirom za zmanjševanje tveganja nesreč, da se zagotovijo skupna prizadevanja, okrepi podpora zmogljivosti in prepreči podvajanje, zlasti v zvezi z razvojem nacionalnih in lokalnih strategij za zmanjšanje tveganja nesreč;

ugotavlja, da je izboljšanje mehanizma Unije na področju civilne zaščite sestavni del dejavnosti za odpravljanje posledic podnebnih sprememb. Poudarja potrebo po boljšem sodelovanju med mrežami, ki obravnavajo podnebne spremembe, in tistimi, ki se ukvarjajo z odpornostjo proti nesrečam. Poudarja, da je treba ustvariti več sinergij med Konvencijo županov za podnebje in energijo in kampanjo za krepitev odpornosti mest Urada Združenih narodov za zmanjševanje tveganja nesreč;

Vloga lokalnih in regionalnih oblasti

priznava potrebo po krepitvi civilne zaščite glede na trende na področju nesreč (tako v zvezi z vremenskimi pojavi kot z notranjo varnostjo); vendar poudarja, da je za to najprimernejši močnejši teritorialni pristop, ki ga vodi skupnost. Ukrepanje na ravni EU mora biti usmerjeno v usklajevanje in podporo ukrepom držav članic ter njihovih lokalnih in regionalnih oblasti. Poudarja, da je ukrepanje lokalnih skupnosti najhitrejši način zmanjševanja škode, nastale zaradi nesreče;

poziva Komisijo in države članice, naj v preverjanje načrtovanih naložb v vseh ustreznih programih ter razprave o morebitnih spremembah vključijo tudi lokalne in regionalne oblasti;

10.

poudarja, da je treba oceno tveganj in določbe o načrtovanju obvladovanja tveganj, kot so tiste iz zakonodaje s področja civilne zaščite ali direktive EU o poplavah, oblikovati v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi. Ugotavlja, da sta v več primerih lokalna in regionalna raven bolje seznanjeni s tveganji kot osrednja vlada. Poziva k pripravi kodeksa ravnanja za vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v pripravo takih načrtov. Poudarja potrebo po izmenjavi najboljših praks na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

11.

ponovno poudarja (2) potrebo po skupnem okviru načrtov za obvladovanje tveganja, po katerem bi se lahko države članice zgledovale. Na ta način bi bila tudi vsebina načrtov lažje primerljiva; ugotavlja, da bi bil okvir EU v skladu z načelom subsidiarnosti; poudarja, da bi morali lokalni in regionalni organi imeti možnost, da pripravijo svoje lastne načrte za obvladovanje tveganj, vendar pa bi bil koristen okvir EU, ki bi ponujal smernice;

12.

priporoča, naj se Center za usklajevanje nujnega odziva Evropske komisije (ERCC) upravlja v sodelovanju z nacionalnimi in regionalnimi oblastmi držav, ki sodelujejo v mehanizmu Unije;

13.

poudarja potrebo po vključevanju tako lokalnih in regionalnih oblasti kot tudi prostovoljcev in skupnosti v novoustanovljeno mrežo znanja EU na področju civilne zaščite;

14.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi oblikuje strategijo pripravljenosti na nesreče, ki bi zajemala program usposabljanja in vaj ter druge prvine, kot so razpis za zbiranje predlogov za mehanizem Unije, program izmenjave strokovnjakov in razvoj scenarijev tveganja;

15.

ugotavlja, da bi morali biti lokalni in regionalni akterji dobro obveščeni o mehanizmu Unije, da se izboljša obvladovanje tveganj, ne le na čezmejni ravni, temveč tudi med evropskimi, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi;

16.

poudarja pomen nacionalnih in podnacionalnih kampanj obveščanja, ki bi poročale o mehanizmu Unije ter lokalnih in regionalnih tveganjih, opredeljenih na podlagi lokalnih in regionalnih ocen tveganja, in ponovno poudarja pomen takih kampanj obveščanja, zlasti v šolah;

17.

podpira poziv k vzpostavitvi novega programa Erasmus za civilno zaščito v skladu s pravili in načeli Uredbe (EU) št. 1288/2013 o uvedbi programa „Erasmus+“ (3). Takšen novi program bi moral imeti mednarodno razsežnost in biti na voljo ne le predstavnikom nacionalnih, temveč tudi regionalnih in lokalnih oblasti;

Možnosti financiranja

18.

poziva Komisijo, Svet in Parlament, naj okrepijo svoja prizadevanja za povečanje skladnosti z drugimi instrumenti EU za preprečevanje in obvladovanje tveganj nesreč. To bi morali storiti tako z vzpostavitvijo povezave med tem mehanizmom ter politikami na področju kohezije, razvoja podeželja, zdravja in raziskav, s spodbujanjem vključevanja teh dejavnosti v okoljske politike kot tudi s preučevanjem možnosti krepitve teh povezav v novem večletnem finančnem okviru in smernicah o porabi sredstev;

19.

je seznanjen z dejstvom, da Komisija preučuje možnost predhodne pogojenosti pri uporabi ocene tveganja in načrtovanju obvladovanja tveganja po letu 2020 v okviru kohezijske politike in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Poudarja, da predhodna pogojenost, temelječa zgolj na ocenjevanju tveganj in načrtovanju obvladovanja tveganj, ne bo prispevala k doseganju odpornosti proti nesrečam. Ta mora biti v smernicah o porabi sredstev opredeljena kot pogoj, ki ga mora izpolnjevati vsak projekt, ki ga financira EU;

20.

pozdravlja cilj povečati razpoložljivost znanstvenih spoznanj in uporabo rezultatov znanstvenih raziskav pri oblikovanju in izvajanju preventivnih ukrepov. Poudarja pomen sodelovanja z zasebnim sektorjem, da se uresniči politika odprtih podatkov in zagotovi, da gospodarski interesi ne bodo imeli prednosti pred javno varnostjo in dobrobitjo;

21.

poudarja potrebo po spodbujanju skupnosti k oblikovanju načrtov za samopomoč, saj je na prihod zunanje pomoči pogosto treba dolgo čakati. Zato poziva, naj bo ukrepanje EU usmerjeno k podpori pri tehničnem usposabljanju, da se okrepi zmogljivost skupnosti za samopomoč, tako da bodo bolje pripravljene na začetni odziv in obvladovanje nesreč. Z usmerjenim usposabljanjem in izobraževanjem za delavce na področju javne varnosti, lokalne voditelje, socialne in zdravstvene delavce ter reševalne in gasilske službe je mogoče obvladati nesrečo in zmanjšati število smrtnih žrtev tako med krizo kot po njej (4);

22.

ponovno poudarja vlogo zasebnega sektorja pri doseganju odpornosti proti nesrečam ter omogočanju učinkovite in hitre obnove po nesrečah. Tako so na primer zasebne ponudbe zavarovanja ključne za odvračanje od tveganega vedenja, ozaveščanje o tveganju in omogočanje obnove po nesrečah (5);

Namenska rezerva sredstev EU: rescEU

23.

je seznanjen s predlogom o vzpostavitvi ločene namenske rezerve sredstev, rescEU, ki bo dopolnjevala nacionalne zmogljivosti držav članic za odzivanje in okrepila skupne zmogljivosti za odzivanje na nesreče. V skladu s predlogom Komisije bo rezerva rescEU v prihodnosti postala pomemben instrument za odzivanje, zlasti za čezmejno izvajanje. Vendar obžaluje, da predlogu Komisije ni priložena ocena učinka in da zato Komisija ni predstavila drugih možnosti. Za zagotovitev skladnosti z načelom subsidiarnosti je treba namen in naloge rezerve rescEU opredeliti na način, ki ohranja ključno odgovornost na ravni držav članic, hkrati pa omogoča tesnejše sodelovanje med prizadetimi državami članicami ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi. Za takojšen in učinkovit odziv so nujne dobro usposobljene in opremljene lokalne enote, prav tako pa tudi vloga skupin prostovoljcev na ravni skupnosti. Države članice morajo zagotoviti zadostno finančno podporo javnim odzivnim enotam. Kljub temu poudarja, da se je treba še naprej najbolj osredotočati na krepitev odpornosti na nesreče, da se ublaži tveganje nesreč in zmanjša škoda, ki jo povzročijo;

24.

pozdravlja poenostavitev sedanjega sistema z uvedbo enotne stopnje sofinanciranja (75 %) v zvezi s stroški prilagoditev, popravil in prevoza ter operativnimi stroški za sredstva v okviru evropskega nabora civilne zaščite; pozdravlja tudi sklep o finančni razbremenitvi sodelujočih držav s širitvijo upravičenih stroškov in povečanjem stopnje sofinanciranja na 75 %, pri čemer poudarja, da mora nova rezerva države članice podpirati, ne pa jih razbremeniti obveznosti, da razvijejo svoj potencial za reševanje;

25.

ugotavlja, da predlagana sestava rezerve rescEU vključuje sredstva, ki so bila v zadostnem obsegu že dodeljena prostovoljnemu naboru sredstev; zato se zavzema, da bi Komisija ohranila možnost preureditve nabora sredstev rescEU v dogovoru z državami članicami, da bi se povsem prilagodil ugotovljenim vrzelim v zmogljivostih;

26.

predlaga, naj sodelovanje javnih ustanov iz držav članic in zasebnih subjektov v rescEU temelji na prostovoljni osnovi;

Subsidiarnost in sorazmernost

27.

poudarja, da je civilna zaščita področje, na katerem je Unija pristojna za izvajanje ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic. Ob tem poudarja, da mora Komisija zagotoviti, da bo novo nastajajoča rezerva namenjena usklajevanju, podpiranju in dopolnjevanju ukrepov držav članic, in ne zagotavljanju lastnih sredstev in novih pristojnosti EU. Poudarja, da lahko usmeritev v podporo in pomoč pri krepitvi odzivnih zmogljivosti lokalnih skupnosti zagotovi učinkovitejši način odzivanja na nesreče, ki bi bil v skladu z načelom subsidiarnosti.

V Bruslju, 16. maja 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(1) CDR 02646/2014, CDR 5035/2016.

(2) CDR 740/2012.

(3) 2017/0309 (COD) (UL L 347, 20.12.2013, str. 50).

(4) CDR 02646/2014.

(5) CDR 05035/2016, CDR 02646/2014.