(1)

Ko je Svet leta 1967 sprejel skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) z direktivama Sveta 67/227/EGS (1) in 67/228/EGS (2), je bila sprejeta zaveza o vzpostavitvi dokončnega sistema DDV, ki bo v Evropski skupnosti deloval enako, kot bi deloval znotraj ene same države članice. Ker politični in tehnični pogoji za tak sistem niso bili zreli, je bila ob opustitvi davčnih meja med državami članicami konec leta 1992 sprejeta prehodna ureditev DDV. Direktiva Sveta 2006/112/ES (3), ki je trenutno v veljavi, določa, da je treba ta prehodna pravila nadomestiti z dokončno ureditvijo.

(1)

Ko je Svet leta 1967 sprejel skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) z direktivama Sveta 67/227/EGS (4) in 67/228/EGS (5), je bila sprejeta zaveza o vzpostavitvi dokončnega sistema DDV, ki bo v Evropski skupnosti deloval enako, kot bi deloval znotraj ene same države članice. Ker politični in tehnični pogoji za tak sistem niso bili zreli, je bila ob opustitvi davčnih meja med državami članicami konec leta 1992 sprejeta prehodna ureditev DDV. Direktiva Sveta 2006/112/ES (6), ki je trenutno v veljavi, določa, da je treba ta prehodna pravila nadomestiti z dokončno ureditvijo. Vendar se ta pravila uporabljajo že nekaj desetletij, posledica pa je zapleten prehodni sistem DDV, ki je pri čezmejnih transakcijah znotraj EU dovzeten za goljufije v zvezi z DDV. Prehodna pravila imajo številne pomanjkljivosti, zaradi katerih sistem DDV ni niti povsem učinkovit niti združljiv z zahtevami pravega enotnega trga.

(1a)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 28. oktobra 2015 z naslovom „Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo“ kot eno glavnih ovir za dokončno izoblikovanje enotnega trga označila zapletenost sedanjega sistema DDV. Obenem se veča tudi vrzel pri pobiranju DDV, opredeljena kot razlika med dejansko pobranimi prihodki iz tega naslova in teoretičnim zneskom, ki naj bi ga po pričakovanjih pobrali, tako da je leta 2015 v EU-28 dosegla 151,5 milijarde EUR. To kaže, da je treba sistem DDV nemudoma in korenito preoblikovati v dokončni sistem DDV, s katerim bomo olajšali in poenostavili čezmejno trgovino znotraj EU ter zagotovili, da bo sistem bolj odporen na goljufije.

(1b)

Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU je ključnega pomena za to, da se za podjetja zmanjšajo stroški izpolnjevanja obveznosti ter da se zamejijo možnosti za čezmejne goljufije v zvezi z DDV in poenostavijo postopki za DDV. Dokončni sistem DDV bo okrepil enotni trg in ustvaril boljše poslovne razmere za čezmejno trgovino. V sistemu bi bilo treba uveljaviti tudi spremembe, potrebne zaradi tehnološkega razvoja in digitalizacije, spremenjenih poslovnih modelov in globalizacije gospodarstva.

(2)

Komisija je v svojem akcijskem načrtu za DDV (7) napovedala, da namerava predložiti predlog, ki bo določal načela dokončnega sistema DDV za čezmejno trgovanje med podjetji med državami članicami, ki bodo temeljila na obdavčitvi čezmejne dobave blaga v namembni državi članici.

(2)

Sedanji sistem DDV v EU, ki je bil uveden leta 1993, je podoben evropskemu carinskemu sistemu. Ni pa podobnih kontrol, zaradi česar je bolj dovzeten za čezmejne goljufije. Treba bi ga bilo torej temeljito spremeniti, in sicer bi morala biti dobava blaga iz ene države članice v drugo obdavčena tako, kot če bi bilo blago dobavljeno in pridobljeno znotraj ene države članice. Komisija je v svojem akcijskem načrtu za DDV (8) napovedala, da namerava predložiti predlog, ki bo določal načela dokončnega sistema DDV za čezmejno trgovanje med podjetji med državami članicami, ki bodo temeljila na obdavčitvi čezmejne dobave blaga v namembni državi članici. Ta sprememba bi morala prispevati k zmanjšanju čezmejnih goljufij v zvezi z DDV za 40 milijard EUR letno.

(3)

Za to bi bilo treba zdajšnji sistem, sestavljen iz oproščene dobave v državi članici odhoda in obdavčene pridobitve blaga znotraj Skupnosti v namembni državi članici, nadomestiti s sistemom enotne dobave, obdavčene v namembni državi članici v skladu z njenimi stopnjami DDV. Praviloma bo DDV zaračunal dobavitelj, ki bo lahko veljavne stopnje DDV vseh držav članic preveril prek spleta na spletnem portalu. Vendar bi se, če je oseba, ki pridobi blago, certificirani davčni zavezanec (zanesljiv davčni plačnik, ki ga kot takega priznavajo države članice), uporabljal mehanizem obrnjene davčne obveznosti in bi DDV od dobave znotraj Unije moral plačati certificirani davčni zavezanec. Dokončni sistem DDV bo temeljil tudi na konceptu enotnega sistema registracije (vse na enem mestu (VEM)) za podjetja, ki bo omogočal plačilo in odbijanje DDV, ki ga je treba plačati.

(3)

Za to bi bilo treba zdajšnji sistem, sestavljen iz oproščene dobave v državi članici odhoda in obdavčene pridobitve blaga znotraj Skupnosti v namembni državi članici, nadomestiti s sistemom enotne dobave, obdavčene v namembni državi članici v skladu z njenimi stopnjami DDV. Praviloma bo DDV zaračunal dobavitelj, ki bo lahko veljavne stopnje DDV vseh držav članic preveril prek spleta na spletnem portalu. Dokončni sistem DDV bo temeljil tudi na konceptu enotnega sistema registracije (vse na enem mestu (VEM)) za podjetja, v katerem bo omogočeno plačilo in odbijanje DDV, ki ga je treba plačati. Osrednji element novega sistema DDV, ki bo temeljil na načelu namembne države, je storitev „vse na enem mestu“, brez katere bi se znatno povečala zapletenost sistema in upravno breme. Zato bi bilo treba v okviru predlaganih izboljšav sedanjega sistema v minisistem „vse na enem mestu“ (mini VEM) vključiti tudi vse storitve in prodajo blaga med podjetji.

(3a)

Da bi zagotovili interoperabilnost, preprosto uporabo in neprepustnost za goljufije, bi moral sistem vse na enem mestu za podjetja delovati s harmoniziranim čezmejnim računalniškim sistemom na podlagi skupnih standardov in omogočati samodejno dostopanje do podatkov ali njihovo vnašanje, na primer z uporabo enotnih standardnih obrazcev.

(4)

Ta načela bi bilo treba določiti v tej direktivi in bi morala nadomestiti sedanji koncept, po katerem naj bi dokončna ureditev temeljila na obdavčevanju v državi članici porekla.

(4)

Ta načela bi bilo treba določiti v tej direktivi in bi morala nadomestiti sedanji koncept, po katerem naj bi dokončna ureditev temeljila na obdavčevanju v državi članici porekla z dokončnim sistemom DDV . Nova načela bi državam članicam omogočila učinkovitejši boj proti goljufijam v zvezi z DDV, zlasti goljufijam znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem, katerih vrednost se ocenjuje na vsaj 50 milijard EUR letno.

(5)

Svet je v svojih sklepih z dne 8. novembra 2016 (9) pozval Komisijo, naj opravi nekatere izboljšave pravil Unije o DDV za čezmejne transakcije, in sicer kar zadeva vlogo identifikacijske številke za DDV v zvezi z oprostitvijo dobav znotraj Skupnosti, aranžmaje skladiščenja na odpoklic, verižne transakcije in dokazilo o prevozu za namene oprostitve za transakcije znotraj Skupnosti.

(5)

Svet je v svojih sklepih z dne 8. novembra 2016 (10) pozval Komisijo, naj izvede nekatere izboljšave pravil Unije o DDV za čezmejne transakcije na štirih področjih: vloga identifikacijske številke za DDV v zvezi z oprostitvijo dobav znotraj Skupnosti, aranžmaji skladiščenja na odpoklic, verižne transakcije in dokazilo o prevozu za namene oprostitve za transakcije znotraj Skupnosti.

(6)

Glede na ta poziv in na to, da bo do uvedbe dokončnega sistema DDV za trgovino znotraj Unije trajalo več let , so ti posebni ukrepi, namenjeni harmonizaciji in poenostavitvi nekaterih ureditev za podjetja, ustrezni.

(6)

Glede na ta poziv in na to, da se dokončni sistem DDV za trgovino znotraj Unije še ne izvaja ustrezno , so ti posebni ukrepi, namenjeni harmonizaciji in poenostavitvi nekaterih ureditev za podjetja, ustrezni samo prehodno .

(7)

Za učinkovito uporabo izboljšav pravil Unije o DDV za čezmejne transakcije ter za postopen prehod na dokončni sistem za trgovino znotraj Unije je treba uvesti status certificiranega davčnega zavezanca.

(7)

Da bomo učinkovito uporabili izboljšave pravil Unije o DDV za čezmejne transakcije ter postopno prešli na dokončni sistem za trgovino znotraj Unije, je treba uvesti status certificiranega davčnega zavezanca. Za določanje, katera podjetja lahko pridobijo status certificiranega davčnega zavezanca, pa je treba vzpostaviti stroga merila, ki jih bodo harmonizirano uporabljale vse države članice, ter skupna pravila in določbe o globah in kaznih za vse, ki teh meril ne bodo spoštovali.

(8)

V sedanjem sistemu se pri uporabi pravil v zvezi z DDV ne razlikuje med zanesljivimi in manj zanesljivimi davčnimi zavezanci. S podelitvijo statusa certificiranega davčnega zavezanca na podlagi določenih objektivnih meril bi se omogočilo prepoznavanje teh zanesljivih davčnih zavezancev. Na podlagi tega statusa bi lahko izkoristili ugodnosti uporabe nekaterih pravil , ki so dovzetna za goljufije in se ne uporabljajo za druge davčne zavezance.

(8)

V sedanjem sistemu se pri uporabi pravil v zvezi z DDV ne razlikuje med zanesljivimi in manj zanesljivimi davčnimi zavezanci. S podelitvijo statusa certificiranega davčnega zavezanca na podlagi nekaterih objektivnih meril, ki bi jih države članice harmonizirano uporabljale , bi se omogočilo prepoznavanje zanesljivih davčnih zavezancev in tistih, ki meril ne izpolnjujejo v celoti . Na podlagi tega statusa bi lahko izkoristili nekatera poenostavljena in uporabnikom prijazna pravila , ki se ne bi uporabljala za druge davčne zavezance.

(9)

Status certificiranega davčnega zavezanca bi moralo biti mogoče pridobiti na podlagi meril, ki so harmonizirana na ravni Unije, zato bi morala potrditev s strani ene države članice veljati po vsej Uniji.

(9)

Pridobitev statusa certificiranega davčnega zavezanca bi moral temeljiti na jasno določenih merilih, dostop za podjetja pa bi morali omogočiti tudi malim in srednjim podjetjem. Ta merila bi morala biti harmonizirana na ravni Unije, zato bi morala potrditev s strani ene države članice veljati po vsej Uniji. Komisija bi morala zato pripraviti izvedbene akte ter izčrpne in uporabne smernice, s katerimi bi olajšala harmonizacijo in upravno sodelovanje med organi ter zagotovila interoperabilnost med državami članicami, obenem pa bi morala preveriti, ali države članice ta harmonizirana merila tudi ustrezno uporabljajo. Smernice bi morale biti močno usklajene z merili pooblaščenega gospodarskega subjekta iz carinskega zakonika Unije, da bi zmanjšali upravno breme in poskrbeli za enotno izvajanje in skladnost v vseh državah članicah.

(9a)

Glede na to, da imajo mala in srednja podjetja višje stroške z izpolnjevanjem obveznosti, bi morala Komisija zanje vzpostaviti poenostavljene upravne postopke za pridobitev statusa certificiranih davčnih zavezancev.

(9b)

Informacije o tem, ali je gospodarski subjekt certificirani davčni zavezanec, bi morale biti dostopne prek sistema VIES.

(10)

Nekaterim davčnim zavezancem, ki so vključeni v posebne ureditve, zaradi katerih so izključeni iz splošnih pravil o DDV, ali ki le občasno opravljajo gospodarske dejavnosti, se statusa certificiranega davčnega zavezanca ne bi smelo podeliti v zvezi s temi posebnimi ureditvami ali občasnimi dejavnostmi. V nasprotnem primeru bi se lahko ogrozila nemotena uporaba predlaganih sprememb.

(10)

Nekaterim davčnim zavezancem, ki so vključeni v posebne ureditve, zaradi katerih so izključeni iz splošnih pravil o DDV, se status certificiranega davčnega zavezanca v zvezi s temi posebnimi ureditvami ali občasnimi dejavnostmi ne bi smel podeliti. V nasprotnem primeru bi se lahko ogrozila nemotena uporaba predlaganih sprememb. Poleg tega bi bilo treba posebno pozornost nameniti temu, da pri pridobivanju statusa certificiranega davčnega zavezanca mala in srednja podjetja ne bodo v slabšem konkurenčnem položaju kot velika podjetja.

(13a)

Čezmejni pilotni projekt za DDV v EU bi moral biti podlaga za popolnoma razvito orodje Unije za preprečevanje davčnih sporov in reševanje posameznih čezmejnih sporov znotraj Unije v zadevah DDV. Za notranje davčne spore o DDV med davčnim zavezancem in nacionalnim davčnim organom se bodo še naprej uporabljali nacionalni mehanizmi.

(13b)

Ta direktiva določa začasno ureditev, dokler države članice ne sprejmejo dokončnega sistema za obdavčitev trgovine med državami članicami, in bi jo morali spremljati ustrezni izvedbeni akti in smernice. Ta direktiva, izvedbeni akti in smernice bi morali začeti veljati hkrati.

(13c)

Uvesti bi bilo treba mehanizem za zagotovitev preglednega in neposrednega informacijskega sistema, s katerim bi davčne zavezance samodejno obveščali o posodobitvah in spremembah stopenj DDV v državah članicah. Temeljiti bi moral na harmoniziranih standardih in obrazcih za poročanje, s čimer bi zagotovili enotno poročanje in pridobivanje podatkov po vseh državah članicah. Države članice bi morale zagotoviti, da bodo vse informacije o njihovih stopnjah DDV točne in ažurne. Poleg tega bi morale zagotoviti, da bodo vse spremembe nacionalnih stopenj DDV sporočene prek tega sistema v razumnem času po sprejetju, vsekakor pa, še preden začnejo veljati.

(15a)

Glede na splošni interes državljanov ter finančne interese Unije bi morali za namene odkrivanja in preprečevanja vseh oblik goljufij zagotoviti učinkovito pravno varstvo žvižgačev.

(a)

odsotnost hujših ali ponavljajočih se kršitev davčnih predpisov in carinske zakonodaje ter odsotnost evidentiranih hujših kaznivih dejanj v zvezi z gospodarsko dejavnostjo prosilca;

(a)

odsotnost hujših ali ponavljajočih se kršitev davčnih predpisov in carinske zakonodaje v zadnjih treh letih gospodarske dejavnosti, odsotnost ponovnih odmer davka v veliki vrednosti s strani davčnih uprav ter odsotnost evidentiranih hujših kaznivih dejanj v zvezi z gospodarsko dejavnostjo prosilca, ne glede na to, ali jo je opravljal v Uniji ali drugje ;

(aa)

odsotnost evidentiranih hujših kaznivih dejanj v zvezi z gospodarsko dejavnostjo prosilca, kar lahko med drugim zajema:

(b)

prosilec bodisi s sistemom vodenja trgovinskih in po potrebi transportnih evidenc, ki omogoča ustrezne davčne kontrole, bodisi z zanesljivo ali potrjeno notranjo revizijsko sledjo dokaže, da ima visoko stopnjo nadzora nad svojimi operacijami in pretokom blaga;

(b)

prosilec bodisi s sistemom vodenja trgovinskih in po potrebi transportnih evidenc, ki omogoča ustrezne davčne kontrole, bodisi z zanesljivo ali potrjeno notranjo revizijsko sledjo dokaže, da ima visoko stopnjo nadzora nad svojimi operacijami in pretokom blaga v skladu z izvedbenimi akti in smernicami, ki jih sprejme Komisija ;

(c)

plačilna sposobnost prosilca, ki se šteje za dokazano bodisi z dobrim finančnim stanjem prosilca, ki mu omogoča, da izpolnjuje svoje obveznosti, pri čemer se ustrezno upoštevajo značilnosti vrste zadevne poslovne dejavnosti, bodisi s predložitvijo jamstva zavarovalnice ali druge finančne institucije ali druge ekonomsko zanesljive tretje osebe.

(c)

plačilna sposobnost prosilca v zadnjih treh letih , ki se šteje za dokazano bodisi z dobrim finančnim stanjem prosilca, ki mu omogoča, da izpolnjuje svoje obveznosti, pri čemer se ustrezno upoštevajo značilnosti vrste zadevne poslovne dejavnosti, bodisi s predložitvijo jamstva zavarovalnice ali druge finančne institucije ali druge ekonomsko zanesljive tretje osebe. Prosilec mora imeti bančni račun v finančni instituciji s sedežem v Uniji.

(da)

davčnim zavezancem, ki nimajo ali nimajo več veljavne identifikacijske številke za DDV;

(a)

davčne organe države članice, v kateri ima prosilec sedež svoje dejavnosti;

(a)

davčne organe države članice, v kateri ima prosilec sedež svoje dejavnosti, kot je opredeljeno v Direktivi Sveta (EU) …/… ; z dne … o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCTB)  (*1) in v Direktivi Sveta (EU) …/… z dne … o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCTB)  (*2) ter v Direktivi Sveta (EU) …/… z dne … o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo  (*3) in Direktivi Sveta (EU) …/… z dne … o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev  (*4);

(c)

davčne organe države članice, v kateri ima prosilec stalno prebivališče ali kjer običajno prebiva, če nima niti sedeža niti stalne poslovne enote.

(b)

davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, za katero se dobavi blago, je identificirana za DDV v državi članici, ki ni država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne;

(b)

davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, za katero se dobavi blago, je identificirana za DDV v državi članici, ki ni država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne, in ima identifikacijsko številko za DDV, dostopno prek sistema VIES ;

(b)

„vmesni subjekt“ je dobavitelj v verigi, ki ni prvi dobavitelj in ki sam ali prek tretje osebe za njegov račun odpošilja ali prevaža blago;

(b)

„vmesni subjekt“ je dobavitelj v verigi, ki ni prvi dobavitelj ali zadnji prejemnik/stranka in ki sam ali prek tretje osebe za njegov račun odpošilja ali prevaža blago;

(6a)

(6b)

(9)

člena 403 in 404 se črtata .

(9)

člen  403 se črta .

(9a)

(9b)