(-1)

Unija mora države članice na njihovo prošnjo podpirati pri izboljšanju upravne zmogljivosti za izvajanje prava Unije.

(1)

Program za podporo strukturnim reformam (v nadaljnjem besedilu: program) je bil vzpostavljen s ciljem krepitve zmogljivosti držav članic za pripravo in izvajanje upravnih in strukturnih reform za ohranjanje rasti, vključno s pomočjo za uspešno in učinkovito uporabo skladov Unije. Podporo v okviru programa zagotovi Komisija na zahtevo države članice, zajema pa lahko širok razpon področij politike. Razvoj odpornih gospodarstev, ki temeljijo na trdnih gospodarskih in socialnih strukturah, ki državam članicam omogočajo, da učinkovito ublažijo šoke in si po njih hitro opomorejo, prispeva h gospodarski in socialni koheziji. Izvajanje institucionalnih, upravnih in strukturnih reform za ohranjanje rasti je ustrezno orodje za doseganje takega razvoja.

(1)

Program za podporo strukturnim reformam (v nadaljnjem besedilu: program) je bil vzpostavljen s ciljem krepitve zmogljivosti držav članic za pripravo in izvajanje upravnih in strukturnih reform za ohranjanje rasti z evropsko dodano vrednostjo , vključno s pomočjo za uspešno in učinkovito uporabo skladov Unije. Podporo v okviru programa zagotovi Komisija na zahtevo države članice, zajema pa lahko širok razpon področij politike. Razvoj odpornih gospodarstev in odporne družbe , ki temeljijo na trdnih gospodarskih , socialnih in teritorialnih strukturah, ki državam članicam omogočajo, da učinkovito ublažijo šoke in si po njih hitro opomorejo, prispeva h gospodarski , socialni in teritorialni koheziji. Za reforme, ki jih podpira program, so potrebni učinkovita in uspešna nacionalna in regionalna javna uprava ter lastništvo in dejavno sodelovanje vseh zainteresiranih strani. Izvajanje institucionalnih, upravnih in strukturnih reform za ohranjanje rasti , ki so prilagojene posameznim državam, ter prevzemanje odgovornosti za strukturne reforme, ki so v interesu Unije, zlasti prek lokalnih in regionalnih organov ter socialnih partnerjev, sta ustrezni orodji za doseganje tega razvoja.

(1a)

Da bi imeli pregled nad rezultati reform, ki so zasnovane in se izvajajo na podlagi zahtevka vsake države članice, je potrebno učinkovito izpolnjevanje in sporočanje rezultatov programa na evropski, nacionalni in regionalni ravni. S tem bi zagotovili izmenjavo znanja, izkušenj in primerov dobre prakse, kar je eden od ciljev programa.

(1b)

Pričakuje se, da bo povpraševanje po podpori v okviru programa ostalo visoko, kar pomeni, da bo treba dati prednost nekaterim zahtevkom. Po potrebi bi bilo treba dati prednost zahtevkom, ki so namenjeni preusmeritvi obdavčenja z dela na blaginjo in onesnaženje, spodbujanju močnejših politik zaposlovanja in socialnih politik ter s tem socialnemu vključevanju, boju proti davčnim goljufijam, utaji in izogibanju davkom z izboljšano preglednostjo, oblikovanju strategij za inovativno in trajnostno ponovno industrializacijo ter izboljšanju sistemov izobraževanja in usposabljanja. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zahtevkom za podporo, ki imajo visoko raven demokratične podpore in sodelovanja partnerjev ter imajo učinke prelivanja v druge sektorje. Program bi moral dopolnjevati druge instrumente, da bi se preprečilo prekrivanje.

(1c)

V prizadevanjih za okrepitev zmogljivosti držav članic za pripravo in izvajanje strukturnih reform za ohranjanje rasti s programom ne bi smeli nadomestiti ali zamenjati financiranja iz nacionalnih proračunov držav članic ali ga uporabiti za kritje tekočih izdatkov.

(3)

Krepitev gospodarske in socialne kohezije z  okrepitvijo strukturnih reform je ključnega pomena za uspešno sodelovanje v ekonomski in monetarni uniji. To je zlasti pomembno za države članice, katerih valuta ni euro, pri njihovih pripravah na pridružitev euroobmočju.

(3)

Krepitev gospodarske , socialne in teritorialne kohezije s strukturnimi reformami, ki prinašajo koristi Uniji in so v skladu z  njenimi načeli in vrednotami, je ključnega pomena za uspešno sodelovanje in okrepljeno dejansko konvergenco v ekonomski in monetarni uniji ter njeno dolgoročno stabilnost in blaginjo . To je zlasti pomembno za države članice, katerih valuta še ni euro, pri njihovih pripravah na pridružitev euroobmočju.

(4)

Zato je v splošnem cilju programa – v okviru njegovega prispevka k odzivanju na gospodarske in socialne izzive – primerno poudariti, da bi morala krepitev kohezije, konkurenčnosti, produktivnosti, trajnostne rasti in ustvarjanja delovnih mest prispevati tudi k pripravam držav članic, katerih valuta ni euro, na prihodnje sodelovanje v euroobmočju.

(4)

Zato je v splošnem cilju programa – v okviru njegovega prispevka k odzivanju na gospodarske in socialne izzive – primerno poudariti, da bi morala krepitev gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, konkurenčnosti, produktivnosti, trajnostne rasti, ustvarjanja delovnih mest ter socialnega vključevanja in zmanjšanje razlik med državami članicami in regijami prispevati tudi k pripravam držav članic, katerih valuta še ni euro, na prihodnje sodelovanje v euroobmočju.

(5)

Prav tako je treba navesti, da lahko ukrepi in dejavnosti iz programa podpirajo reforme, ki bi lahko državam članicam, ki želijo uvesti euro, pomagale pripraviti se na sodelovanje v euroobmočju.

(5)

Ob upoštevanju pozitivne izkušnje, ki jo je Unija imela s tehnično podporo za države, ki so že sprejele evro, je treba navesti tudi , da lahko ukrepi in dejavnosti iz programa podpirajo reforme, ki bi lahko državam članicam, ki so se Uniji pridružile kasneje in želijo uvesti euro, pomagale pripraviti se na sodelovanje v euroobmočju.

(5a)

Za sedem držav članic, in sicer Bolgarijo, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Poljsko, Romunijo in Švedsko, velja obveznost iz Pogodb, da se morajo pripraviti za sodelovanje v euroobmočju. Nekatere med njimi so v zadnjih letih naredile le majhen napredek pri doseganju tega cilja, zato je podpora Unije za sodelovanje v euroobmočju vse bolj pomembna. Danska in Združeno kraljestvo nista zavezana, da se pridružita euroobmočju.

(5b)

Regionalni in lokalni organi igrajo pomembno vlogo pri izvajanju strukturne reforme v meri, ki je odvisna od ustavne in upravne organiziranosti posamezne države članice. Zato je pri pripravi in izvajanju strukturnih reform primerno zagotoviti ustrezno stopnjo vključenosti regionalnih in lokalnih organov ter posvetovanja z njimi.

(6)

Da bi se zadovoljilo naraščajoče povpraševanje držav članic po podpori in zaradi potrebe po podpiranju izvajanja strukturnih reform v državah članicah, katerih valuta ni euro, bi bilo treba finančna sredstva programa povečati na zadostno raven, ki Uniji omogoča zagotavljanje podpore, ki ustreza potrebam držav članic prosilk.

(6)

Da bi se zadovoljilo naraščajoče povpraševanje držav članic po podpori in zaradi potrebe po podpiranju izvajanja strukturnih reform , ki so v interesu Unije, v državah članicah, katerih valuta še ni euro, bi bilo treba finančna sredstva programa z uporabo instrumenta prilagodljivosti iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013  (1a) povečati na zadostno raven, ki Uniji omogoča zagotavljanje podpore, ki ustreza potrebam držav članic prosilk. To povečanje ne bi smelo negativno vplivati na druge prednostne naloge kohezijske politike. Poleg tega ne bi smela obstajati obveznost, da države članice svoja nacionalna in regionalna dodeljena sredstva prenesejo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, da bi zapolnila finančno vrzel v programu.

(7)

Da bi lahko Komisija čim hitreje zagotovila podporo, bi morala imeti možnost, da del finančnih sredstev uporabi tudi za kritje stroškov dejavnosti za podporo programa, kot so stroški, povezani z nadzorom kakovosti in spremljanjem projektov na terenu.

(7)

Da bi lahko Komisija čim hitreje zagotovila kakovostno podporo, bi morala imeti možnost, da del finančnih sredstev uporabi tudi za kritje stroškov dejavnosti za podporo programa, kot so stroški, povezani z nadzorom kakovosti in spremljanjem ter ocenjevanjem projektov na terenu. Taki izdatki morajo biti sorazmerni s skupno vrednostjo odhodkov pri podpornih projektih.

(7a)

Da bi zagotovili neovirano poročanje Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju programa, bi bilo treba določiti rok, v katerem mora Komisija pripraviti letna poročila o spremljanju.

(3a)

(3b)