(2)

Spodbujanje obnovljivih virov energije je eden od ciljev energetske politike Unije. Večja uporaba energije iz obnovljivih virov skupaj s prihranki energije in večjo energijsko učinkovitostjo je pomemben del svežnja ukrepov, potrebnih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izpolnitev  Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 ter energetskega in podnebnega okvira Unije za leto 2030, vključno z zavezujočim ciljem , da se do leta 2030 emisije v  Uniji zmanjšajo za najmanj 40 % pod vrednostmi iz leta 1990  . Prav tako ima pomembno vlogo pri spodbujanju zanesljivosti oskrbe z energijo in tehnološkega razvoja in inovacij ter zagotavljanju možnosti za zaposlovanje in regionalni razvoj, zlasti na podeželskih in odročnih območjih  ali v regijah z nizko gostoto prebivalstva.

(2)

Spodbujanje obnovljivih virov energije je eden od ciljev energetske politike Unije v skladu s členom 194(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) . Večja uporaba energije iz obnovljivih virov skupaj s prihranki energije in večjo energijsko učinkovitostjo je pomemben del svežnja ukrepov, potrebnih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in usklajenost z zavezo Unije iz  Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 , ki je sledil 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP 21) (Pariški sporazum), in potrebo , da se v  domači rabi najkasneje do leta 2050 doseže ničelna stopnja emisij . Prav tako ima temeljno vlogo pri spodbujanju zanesljivosti oskrbe z energijo , trajnostne energije po dostopnih cenah in tehnološkega razvoja in inovacij ter vodilnega položaja v tehnologiji in industriji ob hkratnem zagotavljanju okoljskih, socialnih in zdravstvenih koristi ter veliko možnosti za zaposlovanje in regionalni razvoj, zlasti na podeželskih in odročnih območjih, v regijah z nizko gostoto prebivalstva in območjih, na katerih poteka delna deindustrializacija .

(2a)

Pariški sporazum je pomagal bistveno povečati svetovna prizadevanja za ublažitev podnebnih sprememb, saj so se podpisnice zavezale, da bodo zadržale zviševanje povprečne globalne temperature na precej pod 2 oC v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale omejiti povišanje temperature na 1,5  oC nad predindustrijsko ravnjo. Unija se mora pripraviti na veliko obsežnejše in hitrejše zniževanje emisij, kot je bilo sprva predvideno, da bi lahko najkasneje do leta 2050 prešla na energijsko zelo učinkovit energetski sistem, ki bo temeljil na obnovljivih virih energije. Bo pa znižanje izvedljivo ob nižjih stroških, kot se je ocenjevalo doslej, saj se tehnologije obnovljivih virov energije, kot sta veter in sonce, zelo hitro razvijajo in uveljavljajo.

(3)

Zlasti so večje tehnološke izboljšave, spodbude za večjo uporabo javnega prometa in njegovo širitev , uporaba energijsko učinkovitih tehnologij in spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov v sektorjih električne energije, ogrevanja in hlajenja ter prometa zelo učinkovita sredstva, skupaj z ukrepi za energijsko učinkovitost, za zmanjšanje odvisnosti Unije od uvoženega plina in nafte .

(3)

Zlasti so zmanjšanje porabe energije, večje tehnološke izboljšave, širitev javnega prometa, uporaba energijsko učinkovitih tehnologij in spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov v sektorjih električne energije, ogrevanja in hlajenja ter prometa zelo učinkovita sredstva, skupaj z ukrepi za energijsko učinkovitost, za zmanjšanje odvisnosti Unije od energije .

(4)

Direktiva 2009/28/ES je določila regulativni okvir za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov, v katerem so bili opredeljeni zavezujoči nacionalni cilji glede deleža obnovljivih virov energije v porabi energije in prometu, ki bi jih bilo treba izpolniti do leta 2020. Komisija je v sporočilu z dne 22. januarja 2014  (12) določila okvir za prihodnjo energetsko in podnebno politiko Unije ter spodbujala skupno razumevanje o tem, kako te politike razvijati po letu 2020. Komisija je predlagala, da naj ciljni delež EU za leto 2030 pri porabljeni energiji iz obnovljivih virov v Uniji znaša najmanj 27 %.

(4)

Direktiva 2009/28/ES je določila regulativni okvir za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov, v katerem so bili opredeljeni zavezujoči nacionalni cilji glede deleža obnovljivih virov energije v porabi energije in prometu, ki bi jih bilo treba izpolniti do leta 2020.

(5)

Evropski svet je oktobra 2014 podprl navedeni cilj, pri čemer je navedel, da lahko države članice same določijo bolj ambiciozne nacionalne cilje.

(6)

Evropski parlament je v svoji resoluciji o Okviru podnebne in energetske politike za obdobje 2020– 2030 ter Poročilu o napredku na področju energije iz obnovljivih virov dal prednost zavezujočemu cilju Unije za leto 2030 v višini najmanj 30 % skupne porabe končne energije iz obnovljivih virov, pri čemer je poudaril, da bi bilo treba cilj doseči na podlagi posameznih nacionalnih ciljev ob upoštevanju razmer in potenciala posamičnih držav članic.

(6)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 5. februarja 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 dal prednost zavezujočemu cilju Unije do leta 2030 v višini najmanj 30 % skupne porabe končne energije iz obnovljivih virov, pri čemer je poudaril, da bi bilo treba cilj doseči na podlagi posameznih nacionalnih ciljev ob upoštevanju razmer in potenciala posamičnih držav članic. V svoji resoluciji z dne 23. junija 2016 o poročilu o napredku na področju energije iz obnovljivih virov je to še okrepil, ponovil svoje prejšnje stališče o cilju Unije o vsaj 30-odstotnem deležu ter poudaril, da so zaradi Pariškega sporazuma in nedavnega zmanjšanja stroškov za obnovljive tehnologije zaželeni veliko bolj ambiciozni cilji.

(6a)

Zato bi bilo treba upoštevati ambicije, določene v Pariškem sporazumu, in tehnološki razvoj, vključno z zmanjšanjem stroškov za naložbe v obnovljivo energijo.

(7)

Zato je primerno, da se določi zavezujoči ciljni delež Unije najmanj 27  % energije iz obnovljivih virov. Države članice bi morale opredeliti svoj prispevek k doseganju navedenega cilja v okviru celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov na podlagi postopka upravljanja, določenega v uredbi [o upravljanju] .

(7)

Zato je primerno, da se določi zavezujoči ciljni delež Unije najmanj 35  % energije iz obnovljivih virov , ki naj ga dopolnjujejo nacionalni cilji . Države članice bi morale le izjemoma imeti dovoljenje, da v utemeljenih, izmerljivih in preverljivih okoliščinah, na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril za največ 10 % odstopajo od predvidenega deleža svojega cilja .

(7a)

Cilje držav članic na področju obnovljivih virov energije bi bilo treba določiti ob upoštevanju obveznosti iz Pariškega sporazuma, velikega potenciala obnovljivih virov energije, ki je še na voljo, ter potrebnih naložb za uresničitev energetskega prehoda.

(7b)

Prenos 35-odstotnih ciljev Unije v posamezne cilje za vsako državo članico bi bilo treba opraviti ob ustreznem upoštevanju poštene in ustrezne porazdelitve, upoštevanju BDP držav članic ter njihovih različnih izhodišč in potencialov, vključno z deležem energije iz obnovljivih virov, ki jih je treba doseči do leta 2020.

(8)

Določitev zavezujočega cilja Unije za leto 2030 glede energije iz obnovljivih virov bi še naprej spodbujala razvoj tehnologij, s katerimi se proizvaja energija iz obnovljivih virov, in zagotovila gotovost za vlagatelje. Cilj, opredeljen na ravni Unije, bi državam članicam omogočal večjo prilagodljivost, da lahko svoje cilje glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov dosežejo na najbolj stroškovno učinkovit način in v skladu z nacionalnimi razmerami, mešanicami energijskih virov in zmogljivostmi za proizvajanje energije iz obnovljivih virov.

(8)

Določitev zavezujočega cilja Unije za leto 2030 glede energije iz obnovljivih virov bi še naprej spodbujala razvoj tehnologij, s katerimi se proizvaja energija iz obnovljivih virov, in zagotovila gotovost za vlagatelje.

(8a)

Države članice bi morale proučiti, v kolikšni meri je uporaba različnih vrst virov energije združljiva s ciljem omejitve segrevanja na 1,5  oC nad predindustrijsko ravnjo ter ciljem nefosilnega in hkrati nizkoogljičnega gospodarstva. Komisija bi morala oceniti prispevek različnih vrst energije iz obnovljivih virov k navedenim ciljem glede na vračilno dobo in rezultate v primerjavi s fosilnimi gorivi ter preučiti možnosti predlaganja najdaljše dovoljene vračilne dobe kot trajnostnega merila, zlasti za lesno-celulozno biomaso.

(10)

Države članice bi morale sprejeti dodatne ukrepe, če delež energije iz obnovljivih virov na ravni Unije ne ustreza začrtanemu poteku Unije do ciljnega deleža najmanj 27 % energije iz obnovljivih virov. Če Komisija med oceno celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ugotovi vrzel v ambicioznosti prizadevanj, lahko v skladu z uredbo [o upravljanju] sprejme ukrepe na ravni Unije, da bi zagotovila izpolnitev cilja. Če Komisija med oceno poročil o napredku pri izvajanju celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ugotovi vrzel pri uresničevanju cilja, bi morale države članice uporabiti ukrepe, določene v uredbi [o upravljanju], ki jim omogočajo dovolj prilagodljivosti pri izbiri.

(15)

Programi podpore za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, so se izkazali za učinkovite pri spodbujanju uporabe električne energije iz obnovljivih virov. Če in ko se bodo države članice odločile uporabiti programe podpore, bi bilo treba takšno podporo zagotoviti tako, da povzroča čim manj motenj delovanja trgov električne energije. V ta namen vse več držav članic namenja dodatno podporo poleg tržnih prihodkov.

(15)

Programi podpore za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, so se izkazali za učinkovite pri spodbujanju uporabe električne energije iz obnovljivih virov. Če in ko se bodo države članice odločile uporabiti programe podpore, bi bilo treba takšno podporo zagotoviti tako, da povzroča čim manj motenj delovanja trgov električne energije. V ta namen vse več držav članic namenja dodatno podporo poleg tržnih prihodkov , pri tem pa upošteva posebnosti različnih tehnologij in različne sposobnosti majhnih in velikih proizvajalcev, da se odzovejo na tržne signale .

(16)

Proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov bi bilo treba povečati ob čim manjših stroških za odjemalce in davkoplačevalce. Države članice si morajo pri oblikovanju programov podpore in dodeljevanju podpore prizadevati za čim nižje skupne sistemske stroške uvedbe obnovljivih virov energije ob upoštevanju potreb po razvoju omrežij in sistemov, posledične mešanice energijskih virov ter dolgoročnega potenciala tehnologij.

(16)

Proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov , vključno s shranjevanjem energije, bi bilo treba povečati , da bi kar najbolj znižali dolgoročne stroške energetskega prehoda za odjemalce in davkoplačevalce. Države članice si morajo pri oblikovanju programov podpore in dodeljevanju podpore prizadevati za čim nižje skupne sistemske stroške uvedbe obnovljivih virov energije ob upoštevanju potreb po razvoju omrežij in sistemov, posledične mešanice energijskih virov ter dolgoročnega potenciala tehnologij. Države članice bi morale tudi dodeljevati podporo obratom prek javnih razpisov, ki namenjeni posamezni tehnologiji ali tehnološko nevtralni.

(16a)

Evropski svet je v svojih sklepih z dne 24. oktobra 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 poudaril pomembnost bolj povezanega notranjega trga energije in potrebo po ustrezni podpori, da bi vključili vedno večje ravni nestalnih obnovljivih virov energije ter s tem Uniji omogočili uresničitev njenih ambicij v zvezi z vodilno vlogo pri energetskem prehodu. Zato je nujno treba povečati raven medsebojne povezanosti in doseči napredek v smeri ciljev, o katerih se je dogovoril Evropski svet, da bi kar najbolj izkoristili polni potencial energetske unije.

(16b)

Države članice bi morale pri razvijanju programov podpore za obnovljive vire energije upoštevati načela krožnega gospodarstva in hierarhijo ravnanja z odpadki, kot je določena v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) . Preprečevanje nastajanja in recikliranje odpadkov bi morali biti prednostni možnosti. Države članice ne bi smele uvajati takih programov podpore, ki bi bili v nasprotju s cilji o obdelavi odpadkov in bi povzročili neučinkovito uporabo odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da ukrepi, uvedeni s to direktivo, ne bodo v nasprotju s cilji Direktive 2008/98/ES.

(16c)

Glede uporabe biotskih virov energije bi morale države članice uvesti ukrepe za zaščito biotske raznovrstnosti in zaščito pred izčrpavanjem ali izgubo ekosistemov ter za preprečevanje vsake spremembe obstoječe uporabe, ki bi neposredno ali posredno negativno vplivala na biotsko raznovrstnost, prst ali celotno bilanco toplogrednih plinov.

(16d)

Države članice bi morale kolikor je mogoče spodbujati uporabo domačih obnovljivih virov in jim dajati prednost ter preprečiti razmere izkrivljanja, ki so posledica obsežnega uvoza virov iz tretjih držav. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati in spodbujati pristop celotnega življenjskega kroga.

(16e)

Skupnosti, mesta in lokalni organi na področju energije iz obnovljivih virov bi morali imeti pravico sodelovati v razpoložljivih programih podpore enakovredno z drugimi velikimi udeleženci. Zato bi morale države članice imeti možnost sprejeti ukrepe, vključno z zagotavljanjem informacij, tehnično in finančno podporo prek enotnih upravnih kontaktnih točk, zmanjšati upravne zahteve, vključevati na skupnost osredotočena razpisna merila, ustvarjati po meri narejena razpisna okna za skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov ali jim omogočiti, da prejmejo plačilo prek neposredne pomoči.

(16f)

Pri načrtovanju infrastrukture, potrebne za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, bi bilo treba ustrezno upoštevati politike, povezane s sodelovanjem oseb, na katere projekti vplivajo, vključno z domorodnimi prebivalci, in ob ustreznem upoštevanju njihovih zemljiških pravic.

(16 g)

Potrošnikom bi bilo treba zagotoviti celovite informacije, vključno z informacijami o povečanju energijske učinkovitosti sistemov ogrevanja in hlajenja ter o nižjih obratovalnih stroških električnih vozil, da bi se lahko individualno odločali glede energije iz obnovljivih virov in se izognili vezanosti na določeno tehnologijo.

(16h)

Pri spodbujanju razvoja trga za obnovljive vire energije bi bilo treba upoštevati negativne učinke na druge udeležence na trgu. S podpornimi programi bi bilo treba zato čim bolj zmanjšati tveganje za izkrivljanje trga in konkurence.

(17a)

Od držav članic bi bilo treba zahtevati, da postopno in delno odprejo podporo za projekte v drugih državah članicah na ravni, ki odraža fizične tokove med njimi, odprtje programov podpore nad tem obveznim deležem pa bi moralo ostati prostovoljno. Države članice imajo različne možnosti za razvoj obnovljive energije in na nacionalni ravni uporabljajo različne programe podpore za energijo iz obnovljivih virov. Večina držav članic uporablja programe podpore, v okviru katerih je pomoč namenjena le energiji iz obnovljivih virov, ki se proizvede na njihovem ozemlju. Za dobro delovanje nacionalnih programov podpore je bistvenega pomena, da lahko države članice nadzorujejo učinke in stroške svojih nacionalnih programov podpore v skladu s svojim potencialom. Pomembno sredstvo za doseganje cilja te direktive je, da se zagotovi pravilno delovanje nacionalnih programov podpore, kot v skladu z direktivama 2001/77/ES in 2009/28/ES, da bi ohranili zaupanje vlagateljev, državam članicam pa omogočili, da predvidijo učinkovite nacionalne ukrepe za izpolnjevanje ciljev. Namen te direktive je omogočiti čezmejno podporo za obnovljive vire energije brez nesorazmernega poseganja v nacionalne programe podpore. Direktiva tako poleg obveznega delnega odprtja programov podpore uvaja neobvezne mehanizme za sodelovanje med državami članicami, v okviru katerih se te lahko dogovorijo, v kolikšni meri ena država članica podpira proizvodnjo energije v drugi državi članici in kakšen delež skupnega obsega nacionalnih ciljev naj bi proizvodnja energije iz obnovljivih virov predstavljala v eni izmed teh držav članic. Da bi zagotovili učinkovitost obeh ukrepov za izpolnjevanje ciljev, namreč nacionalnih programov podpore in mehanizmov za sodelovanje, je bistvenega pomena, da države članice lahko poleg minimalnega deleža obveznega odprtja določijo, ali in v kolikšni meri se njihovi programi nacionalne podpore uporabljajo za energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno v drugih državah članicah, in da se o tem dogovorijo s pomočjo mehanizmov za sodelovanje, predvidenih v tej direktivi.

(18)

Brez poseganja v prilagoditve programov podpore, da bi jih uskladili s pravili o državni pomoči, bi morale biti politike podpore za energijo iz obnovljivih virov stabilne in se ne bi smele pogosto spreminjati. Takšne spremembe imajo neposredne posledice za stroške financiranja kapitala in tako na skupne stroške uvedbe energije iz obnovljivih virov v Uniji. Države članice bi morale preprečiti, da bi revizija podpore, ki se odobri projektom za energijo iz obnovljivih virov, imela negativne posledice za njihovo gospodarsko uspešnost. Države članice bi glede tega morale spodbujati stroškovno učinkovite politike podpore in zagotavljati njihovo finančno vzdržnost.

(18)

V skladu s členoma 107 in 108 PDEU bi morale biti politike podpore za energijo iz obnovljivih virov predvidljive, stabilne in jih ne bi smeli pogosto in retroaktivno spreminjati. Nepredvidljivost ali nestabilnost politik imata neposredne posledice za stroške financiranja kapitala in tako za skupne stroške uvedbe energije iz obnovljivih virov v Uniji. Države članice bi morale objaviti vse spremembe politik podpore pred nameravano spremembo in se ustrezno posvetovati z deležniki. Države članice bi morale v vsakem primeru preprečiti, da bi revizija podpore, ki se odobri projektom za energijo iz obnovljivih virov, imela negativne posledice za njihovo gospodarsko uspešnost. Države članice bi glede tega morale spodbujati stroškovno učinkovite politike podpore in zagotavljati njihovo finančno vzdržnost.

(19)

Obveznosti držav članic, da pripravijo akcijske načrte za energijo iz obnovljivih virov in poročila o napredku, ter obveznost Komisije, da poroča o napredku, ki so ga dosegle države članice, so bistvene za večjo preglednost in gotovost za vlagatelje in odjemalce ter učinkovito spremljanje. Uredba [o upravljanju] vključuje navedene obveznosti v sistem upravljanja energetske unije, v katerem so obveznosti načrtovanja, poročanja in spremljanja na področju energije in podnebja racionalizirane. Platforma za preglednost energije iz obnovljivih virov je prav tako vključena v širšo e-platformo, določeno v uredbi [o upravljanju].

(19)

Obveznosti držav članic, da pripravijo akcijske načrte za energijo iz obnovljivih virov in poročila o napredku, ter obveznost Komisije, da poroča o napredku, ki so ga dosegle države članice, so bistvene za večjo preglednost in gotovost za vlagatelje in odjemalce ter učinkovito spremljanje. Da bi države članice bi zagotovile, da so državljani v osredju energetskega prehoda, bi morale razviti dolgoročne strategije, ki bi olajšale mestom, skupnostim na področju energije iz obnovljivih virov in samoporabnikom proizvodnjo obnovljivih virov energije v okviru svojih akcijskih načrtov za energijo iz obnovljivih virov. Uredba … Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD) ] vključuje navedene obveznosti v sistem upravljanja energetske unije, v katerem so obveznosti dolgoročnih strategij, načrtovanja, poročanja in spremljanja na področju energije in podnebja racionalizirane. Platforma za preglednost energije iz obnovljivih virov je prav tako vključena v širšo e-platformo, določeno v uredbi … Evropskega parlamenta in Sveta [o upravljanju energetske unije, 2016/0375(COD) ].

(20a)

Obnovljivi viri energije na morju so edinstvena priložnost za Unijo, da zmanjša svojo odvisnost od fosilnih virov energije, prispeva k uresničitvi svojih ciljev glede zmanjšanja emisij CO2 in vzpostavi novo industrijsko verigo, ki bo ustvarila delovna mesta na velikem delu njenega ozemlja, vključno z najbolj oddaljenimi regijami. Zato si mora Unija prizadevati za vzpostavitev ugodnih ekonomskih in regulativnih pogojev, ki spodbujajo njihovo uvedbo.

(24a)

V sporočilu Komisije z dne 20. julija 2016 z naslovom Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami je bil poudarjen poseben pomen naprednih pogonskih biogoriv za letalstvo v srednjeročnem obdobju. Komercialno letalstvo je v celoti odvisno od tekočih goriv, saj za civilno letalsko industrijo ni varne ali potrjene alternative.

(25)

Da bi Komisija zagotovila, da Priloga IX upošteva načela hierarhije ravnanja z odpadki, določena v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17), trajnostna merila Unije in potrebo po zagotovitvi, da navedena priloga ne ustvarja dodatnega povpraševanja po zemljiščih, ter obenem spodbuja uporabo odpadkov in ostankov, bi morala ob rednem ocenjevanju navedene priloge upoštevati vključitev dodatnih surovin, ki ne povzročajo znatnih izkrivljanj na trgih za (stranske) proizvode, odpadke in ostanke.

(25)

Da bi Komisija zagotovila, da Priloga IX upošteva načela krožnega gospodarstva in hierarhije ravnanja z odpadki, kot je določena v Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17), trajnostna merila Unije , oceno življenjskega cikla emisij in potrebo po zagotovitvi, da navedena priloga ne ustvarja dodatnega povpraševanja po zemljiščih, ter obenem spodbuja uporabo odpadkov in ostankov, bi morala redno ocenjevati prilogo in pri vseh njenih spremembah upoštevati učinke na trge za (stranske) proizvode, odpadke in ostanke.

(25a)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2017 o palmovem olju in krčenju deževnih gozdov poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za postopno zmanjšanje uporabe rastlinskih olj, ki spodbujajo krčenje gozdov, tudi palmovega olja, kot sestavine pogonskih biogoriv, po možnosti do leta 2020.

(28)

Moralo bi biti mogoče, da se uvožena električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov energije zunaj Unije, lahko upošteva pri izpolnjevanju deležev energije iz obnovljivih virov, ki so si jih zastavile države članice. Da bi zajamčili ustrezen učinek nadomestitve konvencionalne energije z energijo iz obnovljivih virov v Uniji in tudi v tretjih državah, je ustrezno zagotoviti, da se lahko tak uvoz izsledi in upošteva na zanesljiv način. Upoštevajo se sporazumi s tretjimi državami o organizaciji takšne trgovine z električno energijo iz obnovljivih virov. Če na podlagi odločitve, sprejete s tem namenom v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti (18), za podpisnice navedene pogodbe veljajo ustrezne določbe te direktive, bi zanje morali veljati ukrepi sodelovanja med državami članicami, ki so določeni v tej direktivi.

(28)

Moralo bi biti mogoče, da se uvožena električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov energije zunaj Unije, lahko upošteva pri izpolnjevanju deležev energije iz obnovljivih virov, ki so si jih zastavile države članice. Da bi zajamčili ustrezen učinek nadomestitve konvencionalne energije z energijo iz obnovljivih virov v Uniji in tudi v tretjih državah, je ustrezno zagotoviti, da se lahko tak uvoz izsledi in upošteva na zanesljiv način in da v celoti upoštevajo mednarodno pravo . Upoštevajo se sporazumi s tretjimi državami o organizaciji takšne trgovine z električno energijo iz obnovljivih virov. Če na podlagi odločitve, sprejete s tem namenom v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti (18), za podpisnice navedene pogodbe veljajo ustrezne določbe te direktive, bi zanje morali veljati ukrepi sodelovanja med državami članicami, ki so določeni v tej direktivi.

(28a)

Kadar države članice izvajajo skupne projekte z eno ali več tretjimi državami za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, je ustrezno, da se navedeni skupni projekti nanašajo le na novo zgrajene obrate ali obrate, ki so na novo povečali zmogljivost. Tako bo lažje zagotoviti, da se delež energije iz obnovljivih virov v celotni porabi energije tretje države ne zmanjša na račun uvoza energije iz obnovljivih virov iz Unije. Poleg tega bi morale zadevne države članice zadevni tretji državi omogočiti, da doma porabi del proizvodnje iz obrata, vključenega v skupni projekt. Komisija in države članice bi morale poleg tega spodbujati tretje države, vključene v skupne projekte, da razvijajo politiko energije iz obnovljivih virov z ambicioznimi cilji.

(28b)

Ta direktiva določa okvir Unije za spodbujanje energije iz obnovljivih virov, obenem pa prispeva k pozitivnemu učinku, ki ga Unija in države članice utegnejo imeti pri krepitvi razvoja sektorja obnovljivih virov energije v tretjih državah. Unija in države članice bi morale spodbujati raziskave, razvoj in naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v državah v razvoju in drugih partnerskih državah, s čimer bi okrepile njihovo okoljsko in gospodarsko trajnost ter izvozno zmogljivost za obnovljive vire energije. Poleg tega lahko uvoz energije iz obnovljivih virov iz partnerskih držav Uniji in državam članicam pomaga, da dosežejo svoje ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij ogljika.

(28c)

Države v razvoju vedno bolj sprejemajo politike o obnovljivih virih energije na nacionalni ravni, saj si želijo proizvajati energijo iz teh virov, da bi zadostile naraščajočemu povpraševanju po energiji. Več kot 173 držav, vključno s 117 državami v razvoju ali državami v gospodarskem vzponu, je do konca leta 2015 določilo cilje za obnovljive vire energije.

(28d)

Poraba energije v državah v razvoju je tesno povezana s številnimi socialnimi vprašanji: odpravljanje revščine, izobraževanje, zdravje, rast prebivalstva, zaposlovanje, podjetništvo, komunikacije, urbanizacija in pomanjkanje priložnosti za ženske. Obnovljivi viri energije imajo pomemben potencial za skupno obravnavanje razvojnih in okoljskih izzivov. V zadnjih letih poteka pomemben razvoj tehnologije na področju alternativnih virov energije, tako v smislu zmogljivosti kot zmanjševanja stroškov. Poleg tega so številne države v razvoju v še posebej dobrem položaju, ko gre za razvoj nove generacije tehnologij na področju energije. Poleg razvojnih in okoljskih koristi imajo obnovljivi viri energije potencial za zagotavljanje večje varnosti in gospodarske stabilnosti. Z večjo uporabo obnovljivih virov energije bi zmanjšali odvisnost od uvoza dragih fosilnih goriv in številnim državam pomagali, da izboljšajo svojo plačilno bilanco.

(31a)

Glede na geološke značilnosti območja lahko proizvodnja geotermalne energije izpušča toplogredne pline in druge snovi iz podzemskih tokov in drugih podtalnih geoloških formacij. Naložbe bi morale biti usmerjene v proizvodnjo geotermalne energije z majhnim vplivom na okolje, ki ima za posledico prihranek emisij toplogrednih plinov v primerjavi s konvencionalnimi viri. Zato bi morala Komisija do decembra 2018 oceniti, ali obstaja potreba po zakonodajnem predlogu, namenjenem pravnemu urejanju emisij vseh snovi v geotermalnih elektrarnah, ki škodijo zdravju in okolju, vključno s CO2, tako v raziskovalni kot v operativni fazi.

(33)

Na nacionalni in regionalni ravni so obveznosti in predpisi glede minimalnih zahtev za uporabo energije iz obnovljivih virov v novih in obnovljenih stavbah privedli do precejšnega povečanja uporabe energije iz obnovljivih virov. Te ukrepe bi bilo treba spodbujati v širšem kontekstu Unije, obenem pa bi bilo treba spodbujati uporabo bolj energijsko učinkovitih načinov uporabe obnovljive energije v gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih.

(33)

Na nacionalni , regionalni in lokalni ravni so obveznosti in predpisi glede minimalnih zahtev za uporabo energije iz obnovljivih virov v novih in obnovljenih stavbah privedli do precejšnega povečanja uporabe energije iz obnovljivih virov. Te ukrepe bi bilo treba spodbujati v širšem kontekstu Unije, obenem pa bi bilo treba spodbujati uporabo bolj energijsko učinkovitih načinov uporabe obnovljive energije skupaj z ukrepi za varčevanje z energijo in energetsko učinkovitost ter v gradbenih zakonskih in podzakonskih predpisih.

(35)

Da bi zagotovili, da nacionalni ukrepi za razvoj ogrevanja in hlajenja na podlagi obnovljivih virov energije temeljijo na celovitem evidentiranju in analizi nacionalnega potenciala obnovljivih virov energije in odpadne energije ter zagotavljajo večje vključevanje energije iz obnovljivih virov in virov odpadne toplote in odpadnega hladu, je od držav članic primerno zahtevati, da izvedejo oceno nacionalnega potenciala obnovljivih virov energije ter uporabe odpadne toplote in odpadnega hladu za ogrevanje in hlajenje, zlasti za lažje vključevanje energije iz obnovljivih virov v obrate za ogrevanje in hlajenje ter spodbujanje učinkovitega in konkurenčnega daljinskega ogrevanja in hlajenja, kot je določeno v členu 2(41) Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (21). Da bi zagotovili skladnost z zahtevami glede energijske učinkovitosti ogrevanja in hlajenja ter zmanjšali upravno breme, bi morala biti ta ocena vključena v celovite ocene, ki se izvedejo in priglasijo v skladu s členom 14 navedene direktive.

(35)

Da bi zagotovili, da nacionalni ukrepi za razvoj ogrevanja in hlajenja na podlagi obnovljivih virov energije temeljijo na celovitem evidentiranju in analizi nacionalnega potenciala obnovljivih virov energije in odpadne energije ter zagotavljajo večje vključevanje energije iz obnovljivih virov , zlasti s podpiranjem inovativnih tehnologij, kot so toplotne črpalke ter tehnologije izkoriščanja geotermalne in sončne toplotne energije, in virov odpadne toplote in odpadnega hladu, je od držav članic primerno zahtevati, da izvedejo oceno nacionalnega potenciala obnovljivih virov energije, uporabe odpadne toplote in odpadnega hladu za ogrevanje in hlajenje, zlasti za lažje vključevanje energije iz obnovljivih virov v obrate za ogrevanje in hlajenje ter spodbujanje učinkovitega in konkurenčnega daljinskega ogrevanja in hlajenja, kot je določeno v členu 2(41) Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (21). Da bi zagotovili skladnost z zahtevami glede energijske učinkovitosti ogrevanja in hlajenja ter zmanjšali upravno breme, bi morala biti ta ocena vključena v celovite ocene, ki se izvedejo in priglasijo v skladu s členom 14 navedene direktive.

(36)

Pomanjkanje preglednih pravil in usklajevanja med različnimi organi za izdajo dovoljenj se je izkazalo kot ovira pri uporabi energije iz obnovljivih virov. Vzpostavitev enotne upravne kontaktne točke, ki bi povezovala ali usklajevala vse postopke izdaje dovoljenj, bi zmanjšala kompleksnost ter povečala učinkovitost in preglednost. Postopke upravne odobritve bi bilo treba poenostaviti s preglednimi časovnimi načrti za obrate, ki izkoriščajo energijo iz obnovljivih virov. Prilagoditi je treba pravila in smernice za načrtovanje, da se upoštevajo stroškovno učinkovite in okolju prijazne naprave za ogrevanje in hlajenje ter električno energijo iz obnovljivih virov. Ta direktiva, zlasti določbe o ureditvi in trajanju postopka izdaje dovoljenj, bi se morala uporabljati brez poseganja v mednarodno pravo in pravo Unije, vključno z določbami za varstvo okolja in zdravja ljudi.

(36)

Pomanjkanje preglednih pravil in usklajevanja med različnimi organi za izdajo dovoljenj se je izkazalo kot ovira pri uporabi energije iz obnovljivih virov. Vzpostavitev enotne upravne kontaktne točke, ki bi povezovala ali usklajevala vse postopke izdaje dovoljenj, bi zmanjšala kompleksnost ter povečala učinkovitost in preglednost , vključno za samoporabnike energije iz obnovljivih virov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov . Postopke upravne odobritve bi bilo treba poenostaviti s preglednimi časovnimi načrti za obrate, ki izkoriščajo energijo iz obnovljivih virov. Prilagoditi je treba pravila in smernice za načrtovanje, da se upoštevajo stroškovno učinkovite in okolju prijazne naprave za ogrevanje in hlajenje ter električno energijo iz obnovljivih virov. Ta direktiva, zlasti določbe o ureditvi in trajanju postopka izdaje dovoljenj, bi se morala uporabljati brez poseganja v mednarodno pravo in pravo Unije, vključno z določbami za varstvo okolja in zdravja ljudi.

(43)

Potrdila o izvoru, izdana za namen te direktive, imajo edini namen prikazati končnemu odjemalcu, da sta bila določen delež oziroma določena količina energije proizvedena iz obnovljivih virov. Potrdilo o izvoru se lahko, ne glede na vrsto energije, za katero je bilo izdano, prenese z enega imetnika na drugega. Da pa bi zagotovili, da je odjemalec o enoti energije iz obnovljivih virov obveščen le enkrat, bi se bilo treba izogibati dvojnemu upoštevanju in dvojnemu obveščanju o potrdilih o izvoru. Energija iz obnovljivih virov, za katero je proizvajalec potrdilo o izvoru prodal ločeno, se končnemu odjemalcu ne bi smela predstaviti ali prodati kot energija iz obnovljivih virov.

(43)

Potrdila o izvoru, izdana za namen te direktive, imajo edini namen prikazati končnemu odjemalcu, da sta bila določen delež oziroma določena količina energije proizvedena iz obnovljivih virov. Potrdilo o izvoru se lahko, ne glede na vrsto energije, za katero je bilo izdano, prenese z enega imetnika na drugega. Da pa bi zagotovili, da je odjemalec o enoti energije iz obnovljivih virov obveščen le enkrat, bi se bilo treba izogibati dvojnemu upoštevanju in dvojnemu obveščanju o potrdilih o izvoru. Energija iz obnovljivih virov, za katero je proizvajalec potrdilo o izvoru prodal ločeno, se končnemu odjemalcu ne bi smela predstaviti ali prodati kot energija iz obnovljivih virov. Pomembno je razlikovati med zelenimi certifikati, ki se uporabljajo za programe podpore, in potrdili o izvoru.

(45)

Treba je zagotoviti informacije o tem, kako je električna energija, kateri je namenjena podpora, dodeljena končnim odjemalcem. Za izboljšanje kakovosti teh informacij za odjemalce bi morale države članice zagotoviti, da se potrdila o izvoru izdajo za vse enote proizvedene energije iz obnovljivih virov. Da bi preprečili dvojno nadomestilo, proizvajalci energije iz obnovljivih virov, ki že prejemajo finančno podporo, ne bi smeli prejeti potrdil o izvoru. Potrdila o izvoru pa bi se morala uporabljati za obveščanje, tako da bi lahko končni odjemalci prejeli jasna, zanesljiva in zadostna dokazila o obnovljivem izvoru ustreznih enot energije. Poleg tega bi se morala za električno energijo, ki je prejela podporo, potrdila o izvoru prodati na dražbi, prihodki pa uporabiti za zmanjšanje javnih subvencij za energijo iz obnovljivih virov.

(45)

Treba je zagotoviti informacije o tem, kako je električna energija, kateri je namenjena podpora, dodeljena končnim odjemalcem. Za izboljšanje kakovosti teh informacij za odjemalce bi morale države članice zagotoviti, da se potrdila o izvoru izdajo za vse enote proizvedene energije iz obnovljivih virov.

(49)

Ugotovljene so bile priložnosti za vzpostavitev gospodarske rasti z inovacijami in trajnostno konkurenčno energetsko politiko. Proizvodnja energije iz obnovljivih virov je pogosto odvisna od lokalnih ali regionalnih malih in srednjih podjetij . Priložnosti za rast in delovna mesta, ki jih prinašajo naložbe v regionalne in lokalne obnovljive vire energije v državah članicah in njihovih regijah, so pomembne. Zato bi morale Komisija in države članice podpreti nacionalne in regionalne razvojne ukrepe na teh področjih, spodbujati izmenjavo dobrih praks pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov med lokalnimi in regionalnimi razvojnimi pobudami ter spodbujati financiranje v okviru kohezijske politike na tem področju.

(49)

Ugotovljene so bile priložnosti za vzpostavitev gospodarske rasti z inovacijami in trajnostno konkurenčno energetsko politiko. Proizvodnja energije iz obnovljivih virov je pogosto odvisna od lokalnih ali regionalnih malih in srednjih podjetij . Priložnosti za razvoj lokalnih podjetij, trajnostno rast in kakovostna delovna mesta, ki jih prinašajo naložbe v regionalne in lokalne obnovljive vire energije v državah članicah in njihovih regijah, so pomembne. Zato bi morale Komisija in države članice spodbujati in podpreti nacionalne in regionalne razvojne ukrepe na teh področjih, spodbujati izmenjavo dobrih praks pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov med lokalnimi in regionalnimi razvojnimi pobudami , povečati zagotavljanje tehnične pomoči in programov usposabljanja, da bi okrepile regulativno, tehnično in finančno strokovno znanje na terenu in povečale poznavanje razpoložljivih možnosti financiranja, tudi bolj ciljne uporabe sredstev Unije, kot je financiranje v okviru kohezijske politike na tem področju.

(49a)

Lokalni in regionalni organi si pogosto zastavijo bolj ambiciozne cilje v zvezi z obnovljivimi viri energije od nacionalnih. Regionalne in lokalne zaveze za spodbujanje razvoja obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti se trenutno podpirajo prek omrežij, kot so konvencija županov, pobude za pametna mesta ali pametne skupnosti, ter prek razvoja akcijskih načrtov za trajnostno energijo. Taka omrežja so nujno potrebna in bi jih bilo treba širiti, saj povečujejo ozaveščenost ter lajšajo izmenjavo najboljše prakse in razpoložljive finančne podpore. V zvezi s tem bi morala Komisija podpirati tudi zainteresirane najbolj razvite regije in lokalne organe pri delu čez meje, tako da bi vzpostavila mehanizme sodelovanja, kot je Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, ki javnim organom različnih držav članic omogoča združevanje moči in zagotavljanje skupnih storitev in projektov, ne da bi nacionalni parlamenti za to morali podpisati in ratificirati predhodni mednarodni sporazum.

(49b)

Lokalni organi in mesta so v ospredju poganjanja energetskega prehoda in povečevanja uporabe obnovljivih virov energije. Lokalne uprave imajo kot raven oblasti, najbližja državljanom, bistveno vlogo pri gradnji javne podpore ciljem Unije glede energije in podnebja in bolj centraliziranega in povezanega energetskega sistema. Pomembno je zagotoviti boljši dostop do financiranja mestom, krajem in regijam, da bi spodbudili naložbe v lokalne obnovljive vire energije.

(49c)

Obravnavati bi bilo treba tudi druge inovativne ukrepe, s katerimi bi pritegnili več naložb v nove tehnologije, kot so pogodbe za zagotavljanje prihranka energije in postopki standardizacije v javnih financah.

(50)

Pri dajanju prednosti razvoju trga za obnovljive vire energije je treba upoštevati pozitiven vpliv na možnosti za regionalni in lokalni razvoj, izvozne možnosti, socialno kohezijo in zaposlitvene možnosti, zlasti kar zadeva mala in srednja podjetja ter neodvisne proizvajalce energije.

(50)

Pri dajanju prednosti razvoju trga za obnovljive vire energije je treba upoštevati pozitiven vpliv na možnosti za regionalni in lokalni razvoj, izvozne možnosti, socialno kohezijo in zaposlitvene možnosti, zlasti kar zadeva mala in srednja podjetja ter neodvisne proizvajalce energije , vključno s samoporabniki energije iz obnovljivih virov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov .

(51)

Posebne okoliščine najbolj oddaljenih regij so priznane v členu 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije . Za energetski sektor v najbolj oddaljenih regijah so pogosto značilne izoliranost, omejena oskrba z energijo in odvisnost od fosilnih goriv, obenem pa imajo te regije na voljo pomembne lokalne obnovljive vire energije. Najbolj oddaljene regije bi bile zato za Unijo lahko primeri uporabe inovativnih energetskih tehnologij. Zato je treba spodbujati uvedbo energije iz obnovljivih virov, da bi te regije dosegle višjo stopnjo energetske neodvisnosti, in priznati njihov poseben položaj glede potenciala energije iz obnovljivih virov in potreb po javni podpori.

(51)

Posebne okoliščine najbolj oddaljenih regij so priznane v členu 349 PDEU . Za energetski sektor v najbolj oddaljenih regijah so pogosto značilne izoliranost, omejena in dražja oskrba z energijo in odvisnost od fosilnih goriv, obenem pa imajo te regije na voljo pomembne lokalne obnovljive vire energije , zlasti biomaso in morske energije . Najbolj oddaljene regije bi bile zato za Unijo lahko primeri uporabe inovativnih energetskih tehnologij in postala ozemlja s 100 % obnovljivo energijo . Zato je treba prilagoditi strategijo na področju energije iz obnovljivih virov, da bi te regije dosegle višjo stopnjo energetske neodvisnosti in izboljšale zanesljivost oskrbe , ter priznati njihov poseben položaj glede potenciala energije iz obnovljivih virov in potreb po javni podpori. Poleg tega bi morale imeti najbolj oddaljene regije možnost, da v celoti izkoristijo potencial svojih virov v skladu s strogimi trajnostnimi merili in lokalnimi razmerami in potrebami, da bi povečale proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in okrepile svojo energetsko neodvisnost.

(52)

Primerno bi bilo omogočiti razvoj decentraliziranih tehnologij za energijo iz obnovljivih virov pod nediskriminatornimi pogoji in brez ovir za financiranje naložb v infrastrukturo. Prehod k decentralizirani proizvodnji energije ima več prednosti, vključno z izkoriščanjem lokalnih virov energije, večjo lokalno varnostjo oskrbe z energijo, krajšimi prevoznimi potmi ter manjšo izgubo energije pri prenosu. Takšna decentralizacija spodbuja tudi razvoj skupnosti in kohezijo z zagotavljanjem virov dohodka in ustvarjanjem lokalnih delovnih mest.

(52)

Primerno bi bilo omogočiti razvoj decentraliziranih tehnologij in skladiščenja za energijo iz obnovljivih virov pod nediskriminatornimi pogoji in brez ovir za financiranje naložb v infrastrukturo. Prehod k decentralizirani proizvodnji energije ima več prednosti, vključno z izkoriščanjem lokalnih virov energije, večjo lokalno varnostjo oskrbe z energijo, krajšimi prevoznimi potmi ter manjšo izgubo energije pri prenosu. Takšna decentralizacija spodbuja tudi razvoj skupnosti in kohezijo z zagotavljanjem virov dohodka in ustvarjanjem lokalnih delovnih mest.

(53)

Ker samoporaba električne energije iz obnovljivih virov postaja vse pomembnejša, je treba opredeliti samoporabnike energije iz obnovljivih virov in regulativni ovir, ki bi jim omogočil proizvajati, shranjevati, porabljati in prodajati električno energijo brez nesorazmernega bremena. V nekaterih primerih bi morala biti dovoljena skupna samoporaba , tako da bi državljani , ki živijo v  stanovanjih , lahko uživali enake prednosti večje vloge odjemalcev kot gospodinjstva v  enodružinskih hišah .

(53)

Ker samoporaba električne energije iz obnovljivih virov postaja vse pomembnejša, je treba opredeliti samoporabnike energije iz obnovljivih virov in regulativni ovir, ki bi jim omogočil proizvajati, shranjevati, porabljati in prodajati električno energijo brez nesorazmernega bremena. S tarifami in plačili za samoporabo bi bilo treba podpirati razvoj pametnejših tehnologij za vključevanje obnovljivih virov energije in spodbujati samoporabnike, da se odločajo za naložbe , ki koristijo tako odjemalcem kot omrežju. Za vzpostavitev takšnega ravnovesja je treba zagotoviti, da so s energije iz obnovljivih virov in lokalne skupnosti, ki uporabljajo obnovljive vire energije, upravičeni do plačila za električno energijo iz lastne proizvodnje iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje, to plačilo pa mora odražati tržno vrednost dovedene električne energije ter dolgoročno vrednost za omrežje, okolje in družbo. Vključevati mora tako dolgoročne stroške in koristi samoporabe, pri čemer se upoštevajo stroški za omrežje, družbo in okolje, do katerih ni prišlo, zlasti v povezavi z drugimi distribuiranimi viri energije, kot so energijska učinkovitost, shranjevanje energije, prilagajanje odjema in skupnostna omrežja. Takšna plačila bi se morala določati na podlagi analize stroškov in koristi distribuiranih virov energije v skladu s členom 59 Direktive … Evropskega parlamenta in Sveta [o skupnih pravilih notranjega trga električne energije (prenovitev), 2016/0380(COD)].

(53a)

V nekaterih primerih bi morala biti dovoljena skupna samoporaba, tako da bi državljani, ki živijo v stanovanjih, lahko uživali enake prednosti večje vloge odjemalcev kot gospodinjstva v enodružinskih hišah. Omogočanje kolektivne samoporabe zagotavlja tudi priložnosti skupnostim na področju virov obnovljive energije, da se spodbudi energetska učinkovitost na ravni gospodinjstev in z znižanjem porabe in nižjimi tarifami za dobavo pripomore v boju proti energijski revščini. Države članice bi morale izkoristiti to priložnost, da bi med drugim ocenile možnost omogočiti udeležbo gospodinjstev, ki sicer ne bi mogla sodelovati, vključno z ranljivimi odjemalci in najemniki.

(53b)

Države članice morajo zagotoviti skladnost s pravili o porabi in o uvedbi ali okrepitvi ukrepov za boj proti prisilni prodaji, nepošteni prodaji in zavajajočim trditvam v zvezi z montažo naprav za obnovljivo energijo, ki prizadenejo predvsem najranljivejše skupine (kot so starejši ljudje in ljudje na podeželju).

(54)

Sodelovanje lokalnih prebivalcev pri projektih za energijo iz obnovljivih virov prek skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov je pripomoglo k znatni dodani vrednosti v obliki lokalne sprejemljivosti energije iz obnovljivih virov in dostopa do dodatnega zasebnega kapitala. Udeležba lokalnih prebivalcev bo še toliko bolj ključna pri vse večji zmogljivosti energije iz obnovljivih virov v prihodnosti.

(54)

Sodelovanje lokalnih prebivalcev in lokalnih oblasti pri projektih za energijo iz obnovljivih virov prek skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov je pripomoglo k znatni dodani vrednosti v obliki lokalne sprejemljivosti energije iz obnovljivih virov in dostopa do dodatnega zasebnega kapitala , kar prinaša lokalne naložbe, večjo izbiro za potrošnike in večje sodelovanje državljanov pri energetskem prehodu, in sicer s spodbujanjem udeležbe gospodinjstev, ki tega sicer morda ne bi bila sposobna, spodbujanje energetske učinkovitosti na ravni gospodinjstev, in pomoč v boju proti energetski revščini z znižanjem porabe in nižjimi tarifami za dobavo. Udeležba lokalnih prebivalcev bo še toliko bolj ključna pri vse večji zmogljivosti energije iz obnovljivih virov v prihodnosti.

(55a)

Pomembno je, da države članice zagotovijo pošteno in neškodljivo razporeditev omrežnih stroškov in dajatev na vse uporabnike elektroenergetskega sistema. Vse omrežnine bi morale odražati stroške.

(57)

Več držav članic je izvedlo ukrepe v sektorju ogrevanja in hlajenja, da bi dosegle svoj cilj glede energije iz obnovljivih virov za leto 2020. Brez zavezujočih nacionalnih ciljev za obdobje po letu 2020 preostale nacionalne spobude morda ne bodo zadostovale za izpolnitev dolgoročnih ciljev glede razogljičenja za leto 2030 in 2050. Da bi bili v skladu s takšnimi cilji, okrepili gotovost za vlagatelje in spodbujali razvoj trga Unije za ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov, hkrati pa upoštevali prvo načelo energijske učinkovitosti, je primerno spodbujati prizadevanja držav članic pri oskrbi z energijo iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje, da bi prispevali k postopnemu povečanju njenega deleža. Zaradi razdrobljenosti trgov ogrevanja in hlajenja je izjemno pomembno zagotoviti prilagodljivost pri oblikovanju takšnih prizadevanj. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da morebitna uvedba ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov nima negativnih posledic za okolje.

(57)

Več držav članic je izvedlo ukrepe v sektorju ogrevanja in hlajenja, da bi dosegle svoj cilj glede energije iz obnovljivih virov za leto 2020. Da bi bili v skladu s takšnimi cilji, okrepili gotovost za vlagatelje in spodbujali razvoj trga Unije za ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov, hkrati pa upoštevali prvo načelo energijske učinkovitosti, je primerno spodbujati prizadevanja držav članic pri oskrbi z energijo iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje, da bi prispevali k postopnemu povečanju njenega deleža. Zaradi razdrobljenosti trgov ogrevanja in hlajenja je izjemno pomembno zagotoviti prilagodljivost pri oblikovanju takšnih prizadevanj. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da morebitna uvedba ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov nima negativnih posledic za okolje in javno zdravje .

(59a)

Gospodinjski odjemalci in skupnosti, ki sodelujejo pri trgovanju o svoji prožnosti, samoporabi ali pri prodaji električne energije iz lastne proizvodnje, ohranijo svoje pravice kot odjemalci, vključno s pravico do pogodbe z dobaviteljem po lastni izbiri in do zamenjave dobavitelja.

(60)

Poudariti je treba potencialne sinergije med prizadevanjem za povečanje uvedbe ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov ter obstoječimi programi na podlagi direktiv 2010/31/EU in 2012/27/EU. Države članice bi morale, kolikor je to mogoče, imeti priložnost, da obstoječe upravne strukture uporabijo za izvajanje takšnih prizadevanj, da bi ublažile upravno breme.

(60)

Učinkovito ogrevanje ali hlajenje iz obnovljivih virov energije bi moralo sovpadati s temeljito prenovo stavb, s čimer bi zmanjšali povpraševanje po energiji in stroške za odjemalce in prispevali k zmanjšanju energijske revščine in ustvarjanju kvalificiranih delovnih mest na lokalni ravni. Zato je treba poudariti potencialne sinergije med potrebo za povečanje uvedbe ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov ter obstoječimi programi na podlagi direktiv 2010/31/EU in 2012/27/EU. Države članice bi morale, kolikor je to mogoče, imeti priložnost, da obstoječe upravne strukture uporabijo za izvajanje takšnih prizadevanj, da bi ublažile upravno breme.

(61a)

Na področju inteligentnih prometnih sistemov je pomembno okrepiti razvoj in uvajanje električne mobilnosti za cestni promet ter pospešiti vključevanje naprednih tehnologij v inovativni železniški promet, in sicer s predlogom pobude za preusmeritev na železnice (Shift2Rail) v prid čistemu javnemu prometu.

(62)

V Evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami iz julija 2016 je bilo poudarjeno, da imajo pogonska biogoriva iz poljščin omejeno vlogo pri razogljičenju sektorja prometa in da bi jih bilo treba postopoma odpraviti in nadomestiti z naprednimi pogonskimi biogorivi. Za pripravo prehoda na napredna pogonska biogoriva in zmanjšanje skupnih vplivov posredne spremembe rabe zemljišč je ustrezno zmanjšati količino pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, ki se lahko upoštevajo pri doseganju cilja Unije iz te direktive.

(62)

Kadar se pašnik ali kmetijsko zemljišče, ki je bilo prej namenjeno za pridelavo hrane in krme, uporabi za proizvodnjo pogonskih biogoriv, je treba kljub temu zadostiti povpraševanju, ki ni povezano z gorivom, bodisi z intenzifikacijo sedanje proizvodnje bodisi z vključitvijo nekmetijskih zemljišč na drugih lokacijah v proizvodnjo. Slednje pomeni posredno spremembo rabe zemljišč in lahko, če vključuje spremembo namembnosti zemljišča z velikimi zalogami ogljika, povzroči znatne emisije toplogrednih plinov.  V Evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami iz julija 2016 je bilo poudarjeno, da imajo pogonska biogoriva iz poljščin omejeno vlogo pri razogljičenju sektorja prometa in da bi jih bilo treba postopoma odpraviti in nadomestiti z naprednimi pogonskimi biogorivi. Za pripravo prehoda na napredna pogonska biogoriva in zmanjšanje skupnih vplivov posredne spremembe rabe zemljišč je ustrezno zmanjšati količino pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, ki se lahko upoštevajo pri doseganju cilja Unije iz te direktive , hkrati pa razlikovati med pogonskimi biogorivi iz poljščin z visoko učinkovitostjo glede toplogrednih plinov in nizkim tveganjem posredne spremembe rabe zemljišč . Uvajanje naprednih pogonskih biogoriv in električne mobilnosti bi bilo treba pospešiti.

(63a)

Cilj Unije in držav članic bi moral biti povečanje mešanice energije iz obnovljivih virov, zmanjšanje celotne porabe energije v prometu in povečanje energijske učinkovitosti v vseh prometnih sektorjih. Ukrepe, s katerimi bi to dosegli, bi lahko spodbujali pri načrtovanju prometa, pa tudi pri proizvodnji avtomobilov z večjo energijsko učinkovitostjo.

(63b)

S standardi za učinkovito rabo goriva za cestni promet bi zagotovili učinkovit način spodbujanja uporabe obnovljivih alternativnih virov v prometnem sektorju ter doseganja nadaljnjih prihrankov emisij toplogrednih plinov ter dolgoročno razogljičenja prometnega sektorja. Standarde za učinkovito rabo goriva bi bilo treba prilagoditi v skladu z razvojem tehnologije ter podnebnimi in energetskimi cilji.

(63c)

Po pričakovanjih naj bi napredna pogonska biogoriva imela pomembno vlogo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v letalstvu, zato mora biti izpolnjena tudi obveznost vključitve, zlasti kar zadeva goriva, dobavljena za letalstvo. Na ravni Unije in držav članic bi bilo treba razviti politike za spodbujanje operativnih ukrepov za prihranek goriva v pomorskem prometu, skupaj s prizadevanji na področju raziskav in razvoja za povečanje pomorskega prevoza z uporabo vetrne in sončne energije.

(65a)

Za točnejšo oceno deleža energije iz obnovljivih virov v prometu bi bilo treba razviti ustrezno metodologijo ter proučiti različne tehnične in tehnološke rešitve za ta namen.

(66)

Surovine, ki imajo majhen vpliv na posredno spremembo rabe zemljišč, kadar se uporabljajo za pogonska biogoriva, bi bilo treba spodbujati zaradi njihovega prispevka k razogljičenju gospodarstva. V prilogo k tej direktivi bi bilo treba zlasti vključiti surovine za napredna pogonska biogoriva, za katera je tehnologija bolj inovativna in manj razvita ter zato potrebuje višjo raven podpore. Da bi zagotovili, da je navedena priloga posodobljena z najnovejšimi tehnološkimi dosežki, in preprečili nenamerne negativne posledice, bi bilo treba izvesti vrednotenje po sprejetju direktive, da bi ocenili možnost razširitve priloge na nove surovine .

(66)

Surovine, ki imajo majhen vpliv na posredno spremembo rabe zemljišč, kadar se uporabljajo za pogonska biogoriva, bi bilo treba spodbujati zaradi njihovega prispevka k razogljičenju gospodarstva. V prilogo k tej direktivi bi bilo treba zlasti vključiti surovine za napredna pogonska biogoriva, za katera je tehnologija bolj inovativna in manj razvita ter zato potrebuje višjo raven podpore. Da bi zagotovili, da je navedena priloga posodobljena z najnovejšimi tehnološkimi dosežki, in preprečili nenamerne negativne posledice, bi jo bilo treba redno ocenjevati .

(68)

Unija in države članice bi morale spodbujati večjo trajnostno uporabo obstoječega lesa in kmetijskih virov ter razvoj novih gozdarskih sistemov in sistemov kmetijske proizvodnje, da bi v celoti izkoristili možnosti, ki jih ponuja biomasa za doprinos k razogljičenju gospodarstva z njeno uporabo kot material in za proizvodnjo energije .

(68)

Unija in države članice bi morale spodbujati uporabo energije, ki izhaja izključno iz večje trajnostne uporabe obstoječega lesa in kmetijskih virov ter razvoj novih gozdarskih sistemov in sistemov kmetijske proizvodnje, da bi v celoti izkoristili možnosti, ki jih ponuja biomasa za doprinos k razogljičenju gospodarstva z njeno uporabo kot material in za proizvodnjo energije , pod pogojem, da so izpolnjena merila za trajnost in za prihranek emisij toplogrednih plinov .

(68a)

Še naprej je treba spodbujati sinergijo med krožnim gospodarstvom, biogospodarstvom in spodbujanjem uporabe energije iz obnovljivih virov, da bi zagotovili najboljšo izrabo surovin in najboljše okoljske rezultate. Pri sprejemanju ukrepov politike v podporo proizvodnji energije iz obnovljivih virov bi morali Unija in države članice vedno upoštevati načelo učinkovite rabe virov in optimizirane rabe biomase.

(69)

Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva bi se vedno morala proizvajati na trajnosten način. Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, uporabljena za izpolnjevanje cilja Unije iz te direktive, in pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva , ki so upravičena do podpore v okviru programov podpore, bi zato morala izpolnjevati trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov .

(69)

Energija iz obnovljivih virov bi se vedno morala proizvajati na trajnosten način. Pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, uporabljena za izpolnjevanje ciljev iz te direktive, in tiste vrste energije iz obnovljivih virov , ki so upravičene do podpore v okviru programov podpore, bi zato morale izpolnjevati trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov.

(71)

Proizvodnja kmetijskih surovin za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva ter spodbude za njihovo uporabo, določene v tej direktivi, ne bi smele povzročiti uničevanja biotsko raznovrstnih zemljišč . Take neobnovljive vire, katerih pomen za celotno človeštvo je priznan v različnih mednarodnih instrumentih, bi bilotreba ohraniti. Zato je treba določiti trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov, ki bodo zagotovila, da bodo pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva upravičena do spodbud le, če je zajamčeno, da kmetijske surovine ne izvirajo z biotsko raznovrstnih območij, v primeru naravovarstvenih območij ali zavarovanih območij za ohranjanje redkih, ranljivih ali ogroženih ekosistemov ali vrst pa ustrezni pristojni organ predloži dokaze, da pridobivanje kmetijskih surovin nima negativnega učinka na takšne cilje. Gozd bi se moral šteti za biotsko raznovrsten v skladu s trajnostnimi merili, če gre za pragozd v skladu z opredelitvijo, ki jo uporablja Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov (FAO) v svoji globalni oceni gozdnih virov, ali če je zemljišče zaščiteno z nacionalno naravovarstveno zakonodajo. Za biotsko raznovrstne gozdove bi se morala šteti območja, na katerih se nabirajo nelesni gozdni proizvodi, če je človeški vpliv majhen. Druge vrste gozdov, kot jih opredeljuje FAO, na primer spremenjeni naravni gozdovi, polnaravni gozdovi in gozdni nasadi, se ne bi smeli šteti za pragozdove. Glede na to, da so nekatera travinja izjemno biotsko raznovrstna tako v zmernem kot v tropskem podnebju, vključno s savanami, stepami, grmišči in prerijami z visoko biotsko raznovrstnostjo, pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, proizvedena iz kmetijskih surovin, pridobljenih na teh zemljiščih, ne bi smela biti upravičena do spodbud iz te direktive. Komisija bi morala določiti ustrezna merila za opredelitev teh travinj z izjemno biotsko raznovrstnostjo v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem in ustreznimi mednarodnimi standardi.

(71)

Proizvodnja kmetijskih surovin za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva ter spodbude za njihovo uporabo, določene v tej direktivi, ne bi smele imeti ali spodbujati škodljivega učinka na biotsko raznovrstnost v Uniji ali zunaj nje . Take neobnovljive vire, katerih pomen za celotno človeštvo je priznan v različnih mednarodnih instrumentih, bi bilo treba ohraniti. Zato je treba določiti trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov, ki bodo zagotovila, da bodo pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva upravičena do spodbud le, če je zajamčeno, da kmetijske surovine ne izvirajo z biotsko raznovrstnih območij, v primeru naravovarstvenih območij ali zavarovanih območij za ohranjanje redkih, ranljivih ali ogroženih ekosistemov ali vrst pa ustrezni pristojni organ predloži dokaze, da pridobivanje kmetijskih surovin nima negativnega učinka na takšne cilje. Gozd bi se moral šteti za biotsko raznovrsten v skladu s trajnostnimi merili, če gre za pragozd v skladu z opredelitvijo, ki jo uporablja Organizacija za prehrano in kmetijstvo Združenih narodov (FAO) v svoji globalni oceni gozdnih virov, ali če je zemljišče zaščiteno z nacionalno naravovarstveno zakonodajo. Za biotsko raznovrstne gozdove bi se morala šteti območja, na katerih se nabirajo nelesni gozdni proizvodi, če je človeški vpliv majhen. Druge vrste gozdov, kot jih opredeljuje FAO, na primer spremenjeni naravni gozdovi, polnaravni gozdovi in gozdni nasadi, se ne bi smeli šteti za pragozdove. Vseeno bi bilo treba zagotoviti biotsko raznovrstnost, kakovost, zdravje, sposobnost za življenje in vitalnost takšnih gozdov. Glede na to, da so nekatera travinja izjemno biotsko raznovrstna tako v zmernem kot v tropskem podnebju, vključno s savanami, stepami, grmišči in prerijami z visoko biotsko raznovrstnostjo, pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, proizvedena iz kmetijskih surovin, pridobljenih na teh zemljiščih, ne bi smela biti upravičena do spodbud iz te direktive. Komisija bi morala določiti ustrezna merila za opredelitev teh travinj z izjemno biotsko raznovrstnostjo v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem in ustreznimi mednarodnimi standardi.

(72a)

Trajnostna merila Unije za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva bi morala zagotoviti, da prehod na nizkoogljično gospodarstvo podpira cilje iz sporočila Komisije z dne 2. decembra 2015 z naslovom „Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo“ in da ga trdno usmerja hierarhija ravnanja z odpadki, kot je določena v Direktivi 2008/98/ES.

(73)

Kmetijske surovine za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv se ne bi smele pridelovati na šotiščih, saj bi pridelava surovin na šotišču povzročila velike izgube zalog ogljika, če bi se zemljišče v ta namen še bolj izsuševalo , medtem ko ne bi bilo mogoče enostavno preveriti, ali do takšnega izsuševanja ni prišlo .

(73)

Kmetijske surovine za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv se ne bi smele pridelovati na šotiščih ali mokriščih, če bi se zemljišče v ta namen izsuševalo , saj bi pridelava surovin na šotišču ali mokrišču povzročila velike izgube zalog ogljika, če bi se zemljišče v ta namen še bolj izsuševalo.

(74a)

Kmetijske surovine za proizvodnjo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv bi se morale pridelovati z uporabo praks, ki so skladne z zaščito kakovosti tal in organskega ogljika v tleh.

(75)

Na ravni Unije je ustrezno uvesti trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za biomasna goriva, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije ter ogrevanje in hlajenje, da bi še naprej zagotavljali velike prihranke toplogrednih plinov v primerjavi z alternativami za fosilna goriva, preprečili nenamerne posledice za trajnost in spodbujali notranji trg.

(75)

Na ravni Unije je ustrezno uvesti trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za biomasna goriva, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije ter ogrevanje in hlajenje, da bi še naprej zagotavljali velike prihranke toplogrednih plinov v primerjavi z alternativami za fosilna goriva, preprečili nenamerne posledice za trajnost in spodbujali notranji trg. Brez poseganja v strogo spoštovanje primarnih virov z visoko okoljsko vrednostjo bi morale biti najbolj oddaljene regije sposobne izkoristiti potencial svojih virov, da bi povečale proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in svojo energetsko neodvisnost.

(76)

Da bi kljub vse večjemu povpraševanju po gozdni biomasi zagotovili, da se pridobivanje biomase izvaja trajnostno v gozdovih, kjer je zagotovljeno obnavljanje, da je posebna pozornost namenjena območjem, ki so izrecno določena za varstvo biotske raznovrstnosti, krajin in posebnih naravnih elementov, da se viri biotske raznovrstnosti ohranjajo in je zalogam ogljika mogoče slediti, bi morale lesene surovine izhajati le iz gozdov, kjer se biomasa pridobiva v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki so oblikovana v okviru mednarodnih procesov s področja gozdarstva (npr. Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi) in se izvajajo prek nacionalne zakonodaje ali dobrih praks gospodarjenja na ravni gozdarskih gospodarstev . Gospodarski subjekti bi morali sprejeti ustrezne ukrepe , da bi čim bolj zmanjšali tveganje za uporabo netrajnostne gozdne biomase za proizvodnjo energije . V ta namen bi morali gospodarski subjekti uvesti pristop na podlagi tveganja. Glede tega je primerno, da Komisija pripravi operativne smernice o preverjanju skladnosti s pristopom na podlagi tveganja, in sicer po posvetovanju z Odborom za upravljanje energetske unije in Stalnim odborom za gozdarstvo, ustanovljenim z Odločbo Sveta 89/367/EGS24.

(76)

Da bi kljub vse večjemu povpraševanju po gozdni biomasi zagotovili, da se pridobivanje biomase izvaja trajnostno v gozdovih, kjer je zagotovljeno obnavljanje, da je posebna pozornost namenjena območjem, ki so izrecno določena za varstvo biotske raznovrstnosti, krajin in posebnih naravnih elementov, da se viri biotske raznovrstnosti ohranjajo in je zalogam ogljika mogoče slediti, bi morale lesene surovine izhajati le iz gozdov, kjer se biomasa pridobiva v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki so oblikovana v okviru mednarodnih procesov s področja gozdarstva (npr. Ministrske konference o varstvu gozdov v Evropi) in se izvajajo prek nacionalne zakonodaje ali dobrih praks gospodarjenja na ravni dobave . Gospodarski subjekti bi morali zagotoviti , da se sprejmejo ukrepi za preprečevanje in omejevanje negativnih posledic pridobivanja biomase na okolje . V ta namen bi morali gospodarski subjekti uvesti pristop na podlagi tveganja. Glede tega je primerno, da Komisija pripravi ureditev za izvajanje zahtev, ki temeljijo na dobri praksi v državah članicah, ter operativne smernice o preverjanju skladnosti s pristopom na podlagi tveganja, in sicer po posvetovanju z Odborom za upravljanje energetske unije in Stalnim odborom za gozdarstvo, ustanovljenim z Odločbo Sveta 89/367/EGS24.

(76a)

Če nacionalno pravo ali praksa ne določata enega od meril glede trajnosti gozdne biomase, je treba o tem merilu predložiti več informacij na ravni dobave, predložitev nadaljnjih informacij o merilih, ki so na ravni držav članic že izpolnjena, pa ni potrebna.

(76b)

Izvajanje „pristopa na podlagi tveganja“ bi bilo treba začeti na nacionalni ravni. Če nacionalno pravo ali sistemi za spremljanje ne določajo zahtev posameznega merila, bi bilo treba informacije v zvezi s tem delom zagotoviti na ravni dobave, da bi zmanjšali tveganje proizvodnje netrajnostne gozdne biomase.

(76c)

Pridobivanje za energetske namene se je povečalo, po pričakovanjih pa naj bi še naraščalo, kar naj bi povzročilo večji uvoz surovin iz tretjih držav in povečanje proizvodnje teh materialov v Uniji. Gospodarski subjekti bi morali zagotoviti, da se pridobivanje izvaja v skladu s trajnostnimi merili.

(78)

Biomasna goriva bi se morala pretvarjati v električno energijo in toploto na učinkovit način, da bi se čim bolj povečali energetska varnost in prihranki emisij toplogrednih plinov kot tudi omejile emisije onesnaževalcev zraka in zmanjšal pritisk na omejene vire biomase. Iz tega razloga bi se javna podpora za obrate z zmogljivostjo, ki je enaka ali večja od 20 MW, če je potrebna, morala odobriti le obratom za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, kakor je opredeljeno v členu 2(34) Direktive 2012/27/EU. Vendar bi morali biti obstoječi programi podpore za električno energijo, proizvedeno iz biomase, dovoljeni do njihovega končnega datuma za vse biomasne obrate. Poleg tega bi se električna energija, proizvedena iz biomase v novih obratih z zmogljivostjo, ki je enaka ali večja od 20 MW, morala upoštevati pri doseganju ciljev in obveznosti glede energije iz obnovljivih virov le v primeru obratov za soproizvodnjo z visokim izkoristkom. Državam članicam pa bi moralo biti v skladu s pravili o državni pomoči dovoljeno, da obratom odobrijo javno podporo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in upoštevajo električno energijo, ki jo ti proizvedejo, pri doseganju ciljev in obveznosti glede energije iz obnovljivih virov, da bi se preprečila večja odvisnost od fosilnih goriv z večjimi posledicami za podnebje in okolje, kadar bi državam članicam, potem ko bi izčrpale vse tehnične in gospodarske možnosti za vzpostavitev biomasnih obratov za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, grozilo utemeljeno tveganje za zanesljivost oskrbe z električno energijo.

(78)

Biomasna goriva bi se morala pretvarjati v električno energijo in toploto na učinkovit način, da bi se čim bolj povečali energetska varnost in prihranki emisij toplogrednih plinov kot tudi omejile emisije onesnaževalcev zraka in zmanjšal pritisk na omejene vire biomase. Iz tega razloga bi se javna podpora za obrate z zmogljivostjo, ki je enaka ali večja od 20 MW, če je potrebna, morala odobriti le obratom za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, kakor je opredeljeno v členu 2(34) Direktive 2012/27/EU. Vendar bi morali biti obstoječi programi podpore za električno energijo, proizvedeno iz biomase, dovoljeni do njihovega končnega datuma za vse biomasne obrate. Poleg tega bi se električna energija, proizvedena iz biomase v novih obratih z zmogljivostjo, ki je enaka ali večja od 20 MW, morala upoštevati pri doseganju ciljev in obveznosti glede energije iz obnovljivih virov le v primeru obratov za soproizvodnjo z visokim izkoristkom. Državam članicam pa bi moralo biti v skladu s pravili o državni pomoči dovoljeno, da obratom odobrijo javno podporo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in upoštevajo električno energijo, ki jo ti proizvedejo, pri doseganju ciljev in obveznosti glede energije iz obnovljivih virov, da bi se preprečila večja odvisnost od fosilnih goriv z večjimi posledicami za podnebje in okolje, kadar bi državam članicam, potem ko bi izčrpale vse tehnične in gospodarske možnosti za vzpostavitev biomasnih obratov za soproizvodnjo z visokim izkoristkom, grozilo utemeljeno tveganje za zanesljivost oskrbe z električno energijo. Še posebej bi bilo treba povečati podporo za obrate za proizvodnjo obnovljive energije iz biomase v najbolj oddaljenih regijah, ki so močno odvisne od uvoza energije, pod pogojem, da se pri tem spoštujejo trajnostna merila za proizvodnjo take energije, prilagojena posebnostim teh regij.

(80)

Na podlagi izkušenj pri praktičnem izvajanju trajnostnih meril Unije je primerno, da se na usklajen način okrepi vloga prostovoljnih mednarodnih in nacionalnih sistemov certificiranja za preverjanje skladnosti s trajnostnimi merili.

(80)

Na podlagi izkušenj pri praktičnem izvajanju trajnostnih meril Unije je primerno, da se na usklajen način upošteva vloga prostovoljnih mednarodnih in nacionalnih sistemov certificiranja za preverjanje skladnosti s trajnostnimi merili.

(82)

Prostovoljni programi imajo vse pomembnejšo vlogo pri dokazovanju skladnosti s trajnostnimi merili in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva. Zato je primerno, da Komisija od prostovoljnih sistemov, vključno s sistemi, ki jih je Komisija že priznala, zahteva, da redno poročajo o svojih dejavnostih. Taka poročila bi morala biti javno objavljena, da se poveča preglednost, Komisiji pa omogoči boljši nadzor. S takimi poročili bi Komisija tudi pridobila informacije, ki jih potrebuje za poročanje o delovanju prostovoljnih sistemov, da bi opredelila dobre prakse in po potrebi pripravila predlog za nadaljnje spodbujanje takšnih dobrih praks.

(82)

Prostovoljni programi imajo lahko pomembno vlogo pri dokazovanju skladnosti z minimalnimi trajnostnimi merili in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva. Zato je primerno, da Komisija od prostovoljnih sistemov, vključno s sistemi, ki jih je Komisija že priznala, zahteva, da redno poročajo o svojih dejavnostih. Taka poročila bi morala biti javno objavljena, da se poveča preglednost, Komisiji pa omogoči boljši nadzor. S takimi poročili bi Komisija tudi pridobila informacije, ki jih potrebuje za poročanje o delovanju prostovoljnih sistemov, da bi opredelila dobre prakse in po potrebi pripravila predlog za nadaljnje spodbujanje takšnih dobrih praks.

(84)

Da bi preprečili nesorazmerno upravno breme, bi bilo treba določiti seznam privzetih vrednosti za običajne proizvodne postopke pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, ki bi ga bilo treba posodobiti in razširiti, ko bodo na voljo novi zanesljivi podatki. Gospodarski subjekti bi morali biti vedno upravičeni do prihrankov emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, določenih s tem seznamom. Kadar je privzeta vrednost za prihranke emisij toplogrednih plinov iz proizvodnih postopkov pod zahtevano minimalno ravnijo prihrankov emisij toplogrednih plinov, bi bilo treba od proizvajalcev, ki želijo dokazati, da izpolnjujejo minimalno raven, zahtevati, da dokažejo, da so dejanske emisije, ki nastajajo pri njihovih proizvodnih postopkih, nižje od tistih, predpostavljenih v izračunu privzetih vrednosti.

(84)

Da bi preprečili nesorazmerno upravno breme, bi bilo treba določiti seznam privzetih vrednosti za običajne proizvodne postopke pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, ki bi ga bilo treba posodobiti in razširiti, ko bodo na voljo novi zanesljivi podatki. Gospodarski subjekti bi morali biti vedno upravičeni do neposrednih prihrankov emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, določenih s tem seznamom. Kadar je privzeta vrednost za neposredne prihranke emisij toplogrednih plinov iz proizvodnih postopkov pod zahtevano minimalno ravnijo prihrankov emisij toplogrednih plinov, bi bilo treba od proizvajalcev, ki želijo dokazati, da izpolnjujejo minimalno raven, zahtevati, da dokažejo, da so dejanske emisije, ki nastajajo pri njihovih proizvodnih postopkih, nižje od tistih, predpostavljenih v izračunu privzetih vrednosti.

(85)

Treba je določiti jasna pravila za izračun prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv ter njihovih primerjalnih fosilnih goriv.

(85)

Določiti je treba jasna pravila na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril za izračun prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv ter njihovih primerjalnih fosilnih goriv.

(99)

Da bi spremenili ali dopolnili nebistvene določbe te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede seznama surovin za proizvodnjo naprednih pogonskih biogoriv, katerih prispevek k obveznosti za dobavitelje goriv v prometu je omejen; prilagoditve energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, znanstvenemu in tehničnemu napredku; metodologije za določitev deleža pogonskih biogoriv, ki izhajajo iz biomase, ki se obdeluje s fosilnimi gorivi v skupnem postopku; izvajanja sporazumov o vzajemnem priznavanju potrdil o izvoru; določitve pravil o spremljanju delovanja sistema potrdil o izvoru in pravil za izračun toplogrednega učinka pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in njihovih primerjalnih fosilnih goriv. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi Evropski parlament in Svet zlasti morala vse dokumente prejeti sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnost, da se sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

(99)

Da bi spremenili ali dopolnili nebistvene določbe te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede seznama surovin za proizvodnjo naprednih pogonskih biogoriv, katerih prispevek k obveznosti za dobavitelje goriv v prometu je omejen; prilagoditve energijske vsebnosti goriv, namenjenih uporabi v prometu, znanstvenemu in tehničnemu napredku; metodologije za določitev deleža pogonskih biogoriv, ki izhajajo iz biomase, ki se obdeluje s fosilnimi gorivi v skupnem postopku; izvajanja sporazumov o vzajemnem priznavanju potrdil o izvoru; določitve pravil o spremljanju delovanja sistema potrdil o izvoru in pravil za izračun toplogrednega učinka pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in njihovih primerjalnih fosilnih goriv ; določitve najdaljše dovoljene vračilne dobe kot trajnostnega merila, zlasti za lesno-celulozno biomaso; in glede zagotovitve popolne preglednosti v vseh sektorjih proizvodnje energije, do 31. decembra 2018 določiti merila za proizvodnjo fosilnih goriv in fosilnih virov energije. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi Evropski parlament in Svet zlasti morala vse dokumente prejeti sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnost, da se sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

(a)

„energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, namreč veter, sonce (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri), geotermalno energijo , toploto okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo energijo oceanov, vodno energijo, biomaso, deponijski plin, plin, pridobljen z napravami za čiščenje odplak, in biopline;

(a)

„energija iz obnovljivih virov“ pomeni energijo iz obnovljivih nefosilnih virov, namreč veter, sonce (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri), geotermalno energijo, energijo iz okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo energijo oceanov, vodno energijo, biomaso, biometan, deponijski plin, plin, pridobljen z napravami za čiščenje odplak, in biopline;

(b)

„toplota okolice“ pomeni toploto pri koristni temperaturni ravni, ki se pridobiva ali zajema s toplotnimi črpalkami, ki za svoje delovanje potrebujejo električno ali drugačno pomožno energijo, in ki se lahko shranjuje v zunanjem zraku, pod trdnim zemeljskim površjem ali v površinski vodi. Sporočene vrednosti se določijo na podlagi iste metodologije, kot se uporablja za poročanje o toploti, pridobljeni ali zajeti s toplotnimi črpalkami;

(b)

„energija iz okolice“ pomeni termalno energijo pri koristni temperaturni ravni, ki se lahko shranjuje v zunanjem zraku, z izjemo odpadnega zraka, v površinski ali odpadni vodi; Sporočene vrednosti se določijo na podlagi iste metodologije, kot se uporablja za poročanje o toploti, pridobljeni ali zajeti s toplotnimi črpalkami;

(ba)

„geotermalna energija“ pomeni energijo, ki je shranjena v obliki toplote pod trdnim zemeljskim površjem;

(c)

„biomasa“ pomeni biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega izvora iz kmetijstva, vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora, gozdarstva in z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in ribogojstvom, ter biološko razgradljive dele odpadkov, vključno z industrijskimi in komunalnimi odpadki biološkega izvora;

(c)

„biomasa“ pomeni biološko razgradljive dele proizvodov, odpadkov in ostankov biološkega izvora iz kmetijstva, vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora, gozdarstva in z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in ribogojstvom, razen šote in materialov, ki so del geoloških formacij in/ali fosilizirani, ter biološko razgradljive dele odpadkov, vključno z industrijskimi in komunalnimi odpadki  ter odpadki iz trgovine, ki so biološkega izvora , ter bakterijami ;

(d)

„bruto končna poraba energije“ pomeni energente, dobavljene za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, vključno z električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne energije in toplote , ter izgubami električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu;

(d)

„bruto končna poraba energije“ pomeni energente, dobavljene za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, vključno z električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne energije , toplote in pogonskih goriv , ter izgubami električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu;

(e)

„daljinsko ogrevanje“ ali „daljinsko hlajenje“ pomeni distribucijo toplote v obliki pare, vroče vode ali ohlajenih tekočin iz centralnega proizvodnega vira prek omrežja do več zgradb ali zemljišč za namene ogrevanja ali hlajenja prostorov ali za procesno ogrevanje ali hlajenje;

(e)

„daljinsko ogrevanje“ ali „daljinsko hlajenje“ pomeni distribucijo toplote v obliki pare, vroče vode ali ohlajenih tekočin iz centralnega proizvodnega vira ali decentraliziranih virov prek omrežja do več zgradb ali zemljišč za namene ogrevanja ali hlajenja prostorov ali za procesno ogrevanje ali hlajenje;

(f)

„druga tekoča biogoriva“ pomenijo tekoča goriva za energetske namene, razen za promet, tudi električno energijo in energijo za ogrevanje in hlajenje, proizvedeno iz biomase;

(f)

„druga tekoča biogoriva“ pomenijo tekoča goriva za energetske namene, razen za promet, tudi električno energijo in energijo za ogrevanje in hlajenje, proizvedeno iz biomase ali kot proizvod biomase ;

(g)

„pogonska biogoriva“ pomenijo tekoča goriva za uporabo v prometu, proizvedena iz biomase;

(g)

„pogonska biogoriva“ pomenijo tekoča ali plinasta goriva za uporabo v prometu, proizvedena iz ali s pomočjo biomase;

(i)

„program podpore“ pomeni vsak instrument, program ali mehanizem, ki ga uporabi država članica ali skupina držav članic in spodbuja uporabo energije iz obnovljivih virov z zmanjševanjem stroškov te energije, povečanjem cene, po kateri se lahko prodaja, ali povečanjem količine nabavljene energije na podlagi obveznosti glede energije iz obnovljivih virov ali drugače. Sem med drugim spadajo naložbena pomoč , davčne oprostitve ali olajšave, vračilo davkov, programi podpore, ki zavezujejo k uporabi energije iz obnovljivih virov, vključno s tistimi programi, ki uporabljajo zelene certifikate, in neposredni programi zaščite cen, vključno s tarifami za dovajanje toka in plačili premij;

(i)

„program podpore“ pomeni vsak instrument, program ali mehanizem, ki ga uporabi država članica ali skupina držav članic in spodbuja uporabo energije iz obnovljivih virov z zmanjševanjem stroškov te energije, povečanjem cene, po kateri se lahko prodaja, ali povečanjem količine nabavljene energije na podlagi obveznosti glede energije iz obnovljivih virov ali drugače. Sem med drugim spadajo pomoč za raziskave in naložbe , davčne oprostitve ali olajšave, vračilo davkov, programi podpore, ki zavezujejo k uporabi energije iz obnovljivih virov, vključno s tistimi programi, ki uporabljajo zelene certifikate, in neposredni programi zaščite cen, vključno s tarifami za dovajanje toka in plačili premij;

(q)

„neživilska celuloza“ pomeni surovine, ki so pretežno sestavljene iz celuloze in hemiceluloze ter imajo nižjo vsebnost lignina kot lesna celuloza; vključuje ostanke poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo (kot so slama, koruzna stebla, ličje in lupine), travnate energijske poljščine z nizko vsebnostjo škroba (kot so ljuljka, proso, miskant in navadna kanela ter pokrovne poljščine pred in za glavnimi poljščinami), industrijske ostanke (vključno z ostanki poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, potem ko so bili izločeni rastlinska olja, sladkorji, škrob in proteini) in materiale iz bioloških odpadkov;

(q)

„neživilska celuloza“ pomeni surovine, ki so pretežno sestavljene iz celuloze in hemiceluloze ter imajo nižjo vsebnost lignina kot lesna celuloza; vključuje ostanke poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo (kot so slama, koruzna stebla, ličje in lupine), travnate energijske poljščine z nizko vsebnostjo škroba (kot so ljuljka, proso, miskant in navadna kanela ter pokrovne poljščine pred in za glavnimi poljščinami in poljščine na prahi, kot so trava, detelja in alfalfa ), industrijske ostanke (vključno z ostanki poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, potem ko so bili izločeni rastlinska olja, sladkorji, škrob in proteini) in materiale iz bioloških odpadkov;

(s)

„tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu“ pomenijo tekoča ali plinasta goriva, ki niso pogonska biogoriva in katerih energijska vsebnost izhaja iz obnovljivih virov energije, ki ni biomasa, ter se uporabljajo v prometu ;

(s)

„tekoča in plinasta goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu“ pomenijo tekoča ali plinasta goriva, ki se uporabljajo v prometu in niso pogonska biogoriva in katerih energijska vsebnost izhaja iz obnovljivih virov energije, ki ni biomasa, če se morebitni ogljik kot surovina zajema iz zunanjega zraka ;

(z)

„nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo“ pomeni obnovo elektrarn za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključno s popolno ali delno zamenjavo obratov ali operacijskih sistemov in naprav, da se nadomesti zmogljivost ali poveča učinkovitost;

(z)

„nadomestitev stare zmogljivosti z novo zmogljivostjo“ pomeni obnovo elektrarn za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključno s popolno ali delno zamenjavo obratov ali operacijskih sistemov in naprav, da se poveča ali nadomesti zmogljivost ali poveča učinkovitost;

(y)

„odpadna toplota ali odpadni hlad“ pomeni toploto ali hlad, ki nastane kot stranski proizvod v industrijskih obratih ali elektrarnah in bi se brez dostopa do sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja neuporabljen odvedel v zrak ali vodo;

(y)

„odpadna toplota ali odpadni hlad“ pomeni neizogibno toploto ali hlad, ki nastane kot stranski proizvod v industrijskih obratih ali elektrarnah (po uporabi visoko učinkovite soproizvodnje ali kjer soproizvodnja ni izvedljiva) ali v terciarnem sektorju in bi se brez dostopa do sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja neuporabljen odvedel v zrak ali vodo;

(aa)

„samoporabnik električne energije iz obnovljivih virov“ pomeni dejavnega odjemalca, kot je opredeljen v Direktivi [ direktiva MDI ], ki porablja ter morda shranjuje in prodaja električno energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno v  njegovih objektih, vključno z večstanovanjskimi bloki, poslovnimi območji ali območji skupnih storitev ali zaprtimi distribucijskimi sistemi, če navedene dejavnosti negospodinjskim samoporabnikom električne energije iz obnovljivih virov ne predstavljajo osnovne poslovne ali poklicne dejavnosti;

(aa)

„samoporabnik električne energije iz obnovljivih virov“ pomeni dejavnega odjemalca ali skupino odjemalcev, ki delujejo skupaj , kot je opredeljena v Direktivi … Evropskega parlamenta in Sveta [ o skupnih pravilih za notranji trg električne energije (prenovitev), 2016/0380(COD) ], ki porabljajo ter morda shranjujejo in prodajajo električno energijo iz obnovljivih virov, proizvedeno v  njenih objektih, vključno z večstanovanjskimi bloki, stanovanjskimi naselji, poslovnimi in industrijskimi območji ali območji skupnih storitev ali istimi zaprtimi distribucijskimi sistemi, če navedene dejavnosti negospodinjskim samoporabnikom električne energije iz obnovljivih virov ne predstavljajo osnovne poslovne ali poklicne dejavnosti;

(aaa)

„skupnost na področju energije iz obnovljivih virov“ pomeni lokalno energetsko skupnost, kot je opredeljena v členu 2 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta [o skupnih pravilih za notranji trg električne energije (prenovitev), 2016/0380(COD)], ki izpolnjuje zahteve iz člena 22(1) te direktive;

(bb)

„samoporaba električne energije iz obnovljivih virov“ pomeni proizvodnjo in porabo ter, kadar je ustrezno, shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov s strani samoporabnikov električne energije iz obnovljivih virov;

(bb)

„samoporaba električne energije iz obnovljivih virov“ pomeni proizvodnjo in porabo ter, kadar je ustrezno, shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov s strani samoporabnikov energije iz obnovljivih virov;

(cc)

„pogodba o nakupu električne energije“ pomeni pogodbo, v kateri se pravna oseba zaveže k nakupu električne energije iz obnovljivih virov neposredno pri proizvajalcu električne energije;

(cc)

„pogodba o nakupu električne energije iz obnovljvih virov “ pomeni pogodbo, v kateri se pravna ali fizična oseba zaveže k nakupu električne energije iz obnovljivih virov neposredno pri proizvajalcu električne energije;

(ee)

„napredna pogonska biogoriva“ pomenijo pogonska biogoriva, proizvedena iz surovin, navedenih v delu A Priloge IX;

(ee)

„napredna pogonska biogoriva“ pomenijo pogonska biogoriva, proizvedena iz surovin, navedenih v delu A Priloge IX , ter iz odpadkov in preostale biomase, ki ne izhajajo iz poljščin, namenjenih za živila ali krmo, če ta biomasa izpolnjuje trajnostna merila iz člena 26 ;

(ff)

„fosilna goriva iz odpadkov“ pomenijo tekoča in plinasta goriva, proizvedena iz tokov odpadkov neobnovljivega izvora, vključno s plini iz predelave odpadkov in izpušnimi plini;

(ffa)

„reciklirana ogljična goriva iz odpadkov“ pomenijo tekoča in plinasta goriva, proizvedena iz neizogibnih tokov odpadkov neobnovljivega izvora, vključno s plini iz predelave odpadkov in izpušnimi plini, ki omogočajo precejšne prihranke toplogrednih plinov v svojem celotnem življenjskem krogu; če so proizvedena iz tokov trdnih odpadkov, se uporabljajo samo odpadki, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti in mehansko reciklirati, ob popolnem upoštevanju hierarhije ravnanja z odpadki, kot je določena v Direktivi 2008/98/ES; če so proizvedena iz plinastih emisij, se te sproščajo kot neizogibna in nenamerna posledica proizvodnega procesa; delež plinastih odpadkov, ki se uporablja za proizvodnjo teh recikliranih ogljičnih goriv iz odpadkov, se ne more upoštevati v okviru drugih sistemov za zmanjševanje emisij, kot je sistem EU za trgovanje z emisijami;

(jj)

„dovoljenje za pridobivanje lesa“ pomeni uradni dokument, ki daje pravico do pridobivanja gozdne biomase;

(jj)

„dovoljenje za pridobivanje lesa“ pomeni uradno dovoljenje ali podobno pravico do pridobivanja gozdne biomase v skladu z nacionalno in/ali regionalno zakonodajo ;

(mm)

„gozdarsko gospodarstvo“ pomeni eno ali več gozdnih parcel in druga gozdna zemljišča , ki sestavljajo eno samo enoto z vidika upravljanja ali izkoriščanja ;

(mm)

„območje dobave“ pomeni geografsko regijo , iz katere izvira surovina za biomaso ;

(nn)

„biološki odpadki“ pomenijo biološko razgradljive odpadke z vrtov in iz parkov , živilske in kuhinjske odpadke iz gospodinjstev, restavracij, gostinskih dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljive odpadke iz živilskopredelovalne industrije ;

(nn)

„biološki odpadki“ pomenijo biološke odpadke, opredeljene v členu 3(4) Direktive 2008/98/ES ;

(a)

dolgoročne možnosti določene tehnologije;

(b)

potreba po doseganju tehnološke ali regionalne diverzifikacije mešanice energetskih virov;

(c)

učinkovit sistem načrtovanja in mrežno povezovanje;

(d)

omrežne omejitve in stabilnost omrežij;

(e)

okoljske omejitve.

(a)

vzpostavijo in objavijo nediskriminatorna in pregledna predizbirna merila ter pravila glede roka za dokončanje projekta;

(b)

opravijo posvetovanja z deležniki o pregledu razpisnih zahtev;

(c)

objavijo informacije o preteklih razpisih, tudi o stopnjah izvedbe projektov.

(a)

dosežejo zmanjšanje stroškov;

(b)

dosežejo tehnične izboljšave;

(c)

dosežejo visoke stopnja izvajanja;

(d)

zagotovijo nediskriminatorno udeležbo malih akterjev in lokalnih oblasti.

(a)

nazadostna zmogljivost medsebojnih povezav;

(b)

nezadostni naravni viri;

(c)

škodljiv vpliv na energetsko varnost ali dobro delovanje energetskega trga v državi članici, ki je zaprosila za izvzetje.

(ba)

Za izpolnjevanje cilja, določenega v členu 3(1)(a), se za goriva, ki se dobavljajo v letalskem sektorju, šteje, da je njihov prispevek 2-krat večji kot njegova energijska vsebnost, za goriva, ki se dobavljajo v pomorskem sektorju pa, da je ta prispevek 1,2 -krat večji kot njihova energijska vsebnost, prispevek električne energije iz obnovljivih virov, ki se dobavlja za cestna prevozna sredstva, pa se šteje, da je 2,5 -krat večji od njihove energijske vsebnosti.

(ca)

električna energija je proizvedena v skladu z mednarodnim pravom, s posebnim poudarkom na pravu s področja človekovih pravic.

(e)

uporaba se nanaša na skupni projekt, ki izpolnjuje merila iz točk (b)  in (c) odstavka 2, zanj pa se bo uporabljal povezovalni daljnovod, ko začne obratovati, ter na količino električne energije, ki ne presega količine, ki se bo v Unijo izvažala po začetku obratovanja povezovalnega daljnovoda.

(e)

uporaba se nanaša na skupni projekt, ki izpolnjuje merila iz točk (b), (c)  in (ca) odstavka 2, zanj pa se bo uporabljal povezovalni daljnovod, ko začne obratovati, ter na količino električne energije, ki ne presega količine, ki se bo v Unijo izvažala po začetku obratovanja povezovalnega daljnovoda.

(d)

pisno potrditev glede točk (b)  in (c) s strani tretje države, na katere ozemlju naj bi obrat začel delovati, in delež ali količino električne energije, proizvedene v obratu, ki bo v domači rabi navedene tretje države.

(d)

pisno potrditev glede točk (b), (c) in (ca) odstavka 2 s strani tretje države, na katere ozemlju naj bi obrat začel delovati, in delež ali količino električne energije, proizvedene v obratu, ki bo v domači rabi navedene tretje države.

(a)

se upravni postopki poenostavijo in pospešijo na ustrezni upravni ravni;

(a)

se upravni postopki poenostavijo in pospešijo na ustrezni upravni ravni in se določijo predvidljivi časovni okviri za izdajo potrebnih dovoljenj in licenc ;

(d)

se za decentralizirane naprave za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov uvedejo poenostavljeni in manj obremenjujoči postopki za izdajo dovoljenj, tudi zgolj z obvestilom , če to omogoča veljavni regulativni okvir.

(d)

se za male projekte in decentralizirane naprave za proizvodnjo in shranjevanje energije iz obnovljivih virov , vključno s proizvajalci-odjemalci energije iz obnovljivih virov in energetskimi skupnostmi, ki uporabljajo obnovljive vire, uvedejo poenostavljeni in manj obremenjujoči postopki za izdajo dovoljenj, tudi zgolj z obvestilom.

(a)

se finančna podpora odobri prek razpisnega postopka ali sistema zelenih certifikatov, s katerim je mogoče trgovati;

(b)

se tržna vrednost potrdila o izvoru upravno upošteva pri ravni finančne podpore; ali

(c)

potrdila o izvoru se ne izdajo neposredno proizvajalcu, temveč dobavitelju ali potrošniku, ki kupi energijo iz obnovljivih virov v konkurenčnem okolju ali z dolgoročnim sporazumom o nakupu podjetniške električne energije iz obnovljivih virov.

(aa)

ali vir energije, iz katerega je bila energija proizvedena, izpolnjuje trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz člena 26.

(ii)

plin ali

(ii)

plin , vključno z vodikom, ali

(a)

pravico do samoporabe električne energije iz obnovljivih virov ter prodaje, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije, presežkov pri proizvodnji, ne da bi se od njih zahtevali nesorazmerni postopki in plačila, ki ne odražajo stroškov, ter

(a)

pravico do samoporabe električne energije iz obnovljivih virov ter prodaje, tudi na podlagi pogodb o nakupu električne energije in medsebojnih ureditev za trgovanje , presežkov pri proizvodnji, ne da bi se od njih zahtevali diskriminatorni ali nesorazmerni postopki in plačila, ki ne odražajo stroškov, ter

(aa)

pravico do porabe lastno proizvedene električne energije iz obnovljivih virov, ki ostane v njihovem objektu, brez odgovornosti za pristojbine, dajatve ali davek.

(ab)

pravico, da namestijo in upravljajo sisteme za shranjevanje električne energije v kombinaciji z obrati, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov za samoporabo, brez odgovornosti za pristojbine, vključno z davkom in dvojnimi omrežnimi pristojbinami za shranjeno električno energijo, ki ostane v njihovem objektu;

(c)

da se v zvezi z električno energijo iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje in ki ne presega letne vrednosti 10 MWh za gospodinjstva oziroma 500 MWh za pravne osebe, ne obravnavajo kot dobavitelji energije v skladu zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo in

(c)

da se v zvezi z električno energijo iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje in ki ne presega letne vrednosti 10 MWh za gospodinjstva oziroma 500 MWh za pravne osebe, ne obravnavajo kot dobavitelji energije v skladu zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo , brez poseganja v postopke, vzpostavljene za nadzor in odobritev povezave proizvodne zmogljivosti na omrežje, ki jih uporabljajo operaterji distribucijskih sistemov v skladu s členi od 15 do 18;

(d)

da prejemajo nadomestilo za lastno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje, kar odraža tržno vrednost dovajane električne energije.

(d)

da prejemajo nadomestilo za lastno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki jo dovajajo v omrežje, ki je enaka najmanj tržni ceni in lahko upošteva dolgoročno vrednost za omrežje, okolje in družbo v skladu z analizo stroškov in koristi distribuiranih virov energije v skladu s členom 59 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta … [o skupnih pravilih za notranji trg električne energije (prenovitev), 2016/0380(COD)] .

(a)

posebne ukrepe za zagotovitev, da je samoporaba dostopna za vse potrošnike, tudi za tiste z nizkimi prihodki ali za ranljiva gospodinjstva ali tiste, ki živijo v socialnih ali najemniških stanovanjih;

(b)

orodja za lažji dostop do financiranja;

(c)

spodbude za lastnike stavb, da najemnikom dajo možnosti za samoporabo;

(d)

odpravo neupravičenih regulativnih ovir za samoporabo energije iz obnovljivih virov, tudi za najemnike.

(a)

družbeniki ali člani so fizične osebe, lokalni organi, vključno z občinami, ali MSP , ki delujejo na področju energije iz obnovljivih virov ;

(a)

družbeniki ali člani so fizične osebe, lokalni organi, vključno z občinami, ali MSP;

(b)

najmanj 51 % družbenikov ali članov subjekta z glasovalno pravico je fizičnih oseb;

(b)

najmanj 51 % družbenikov ali članov subjekta z glasovalno pravico je fizičnih oseb ali javnih organov ;

(c)

najmanj 51 % deleža ali pravic do udeležbe pri dobičku subjekta je v lasti lokalnih članov, tj. predstavnikov javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov ali državljanov z neposrednim interesom za dejavnosti skupnosti in njihove učinke ;

(c)

najmanj 51 % deleža ali pravic do udeležbe pri dobičku subjekta je v lasti lokalnih članov, tj. predstavnikov javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov ali posameznih državljanov ;

(d)

najmanj 51 % sedežev v upravnem odboru ali upravnih organih je namenjenih lokalnim članom, tj. predstavnikom javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov ali državljanom z neposrednim interesom za dejavnosti skupnosti in njihove učinke;

(a)

cilje in posebne ukrepe za pomoč javnim organom pri spodbujanju razvoja skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in za dejavno udeležbo;

(b)

posebne ukrepe za zagotovitev, da je udeležba v skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov na voljo vsem potrošnikom, tudi tistim z nizkimi prihodki ali ranljivim gospodinjstvom ter tistim, ki živijo v socialnih ali najemniških stanovanjih;