5.7.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 228/89


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Akcijski načrt proti dezinformacijam

(JOIN(2018) 36 final)

(2019/C 228/13)

Poročevalec: Ulrich SAMM

Soporočevalka: Giulia BARBUCCI

Zaprosilo

Evropska komisija, 12.3.2019

Pravna podlaga

člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pristojnost

strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

5.3.2019

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

20.3.2019

Plenarno zasedanje št.

542

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

142/2/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO se skrbno seznanja z opredelitvijo dezinformacij v skladu s to pobudo kot dokazljivo napačnih ali zavajajočih informacij, ki ogrožajo demokracijo in povzročajo javno škodo. Razširjanje dezinformacij je postalo del hibridnega vojskovanja z jasnim političnim ciljem. EESO ob tem poudarja, da – poleg napačnih informacij – tudi zelo selektivne informacije, obrekovanje, povzročanje preplaha in spodbujanje sovraštva pomenijo napad na temeljne pravice (svoboščine) državljanov in pravice manjšin.

1.2

Najučinkovitejše dezinformacije vedno vsebujejo nekaj resnice. Za zagotavljanje kakovostnih informacij in ozaveščanje ljudi so zato potrebni različni ukrepi vseh zainteresiranih strani. EESO v ta namen pozdravlja pobudo za usklajeno ukrepanje, da bi EU, njene institucije in državljane zaščitili pred dezinformacijami, in poudarja, da so tovrstni ukrepi nujni, vendar je zaskrbljen, da bo učinek tega akcijskega načrta omejen, saj se bližajo evropske volitve, ki bodo maja 2019.

1.3

EESO priznava, da dezinformacije prihajajo predvsem iz treh virov, in sicer iz Ruske federacije (kot trdno dokumentira Evropska služba za zunanje delovanje), od gospodarskih subjektov in medijev iz tretjih držav (vključno s Kitajsko in Združenimi državami), iz notranjih virov, tj. iz različnih medijev, ki delujejo v državah Unije, ter iz skrajnodesničarskih organizacij in gibanj. EESO poziva Komisijo, naj ustrezno razširi spremljanje in sprejme protiukrepe.

1.4

EESO poudarja, da morajo države članice nujno sprejeti ukrepe, potrebne za ohranitev celovitosti svojih volilnih sistemov in volilne infrastrukture, ter jih preskusiti v vseh fazah evropskih volitev.

1.5

EESO se strinja s Komisijo, da morajo za celovit odziv na dezinformacije pri tem dejavno sodelovati tudi organizacije civilne družbe. Proaktivno podpira skupna prizadevanja proti dezinformacijam, na primer s svojimi mnenji, posvetovanji, dogodki za delovanje na lokalni ravni („going local“) in številnimi dejavnostmi za medije, ki jih izvaja njegova strokovno podkovana skupina za komuniciranje.

1.6

Krepitev odpornosti pomeni vključevanje vseh sektorjev družbe in zlasti izboljšanje medijske pismenosti državljanov. Ozaveščanje in kritično razmišljanje se začneta že v šoli, krepiti pa ju je treba vse življenje. Za te dejavnosti je treba dodeliti ustrezna sredstva, in sicer takoj in v novem večletnem finančnem okviru.

1.7

Skupna prizadevanja mora podpreti čim več akterjev na ravni EU, v državah članicah in tudi v okviru južnega in vzhodnega partnerstva, med njimi pa morajo biti tako javne kot zasebne organizacije. Ključno vlogo imajo neodvisni preverjevalci dejstev in kakovostno novinarstvo, ki potrebujejo ustrezno financiranje, da bi lahko delovali skoraj v realnem času.

1.8

EESO zlasti podpira, da so bila v okviru programov Obzorje 2020 in Obzorje Evropa dodeljena sredstva za raziskave, ki naj bi privedle do boljšega razumevanja virov dezinformacij ter njihovega namena, orodij in ciljev.

1.9

Projektne skupine za strateško komuniciranje bi morale biti že okrepljene, zato EESO pozdravlja načrt za zagotovitev dodatnega osebja in novih orodij. Glede na precej obsežna sredstva, ki jih nekatere države namenjajo za ustvarjanje dezinformacij, EU očitno potrebuje ustrezen odziv. Zato se lahko predvideno povečanje sredstev za projektne skupine za strateško komuniciranje šteje le za prvi korak k nadaljnji rasti v prihodnjih letih.

1.10

EESO se strinja, da bi bilo treba pregledati drugi dve projektni skupini za strateško komuniciranje (projektno skupino za Zahodni Balkan in za Jug), ter poziva države članice, naj prispevajo k delu projektnih skupin za strateško komuniciranje s pošiljanjem nacionalnih strokovnjakov.

1.11

EESO pozdravlja kodeks ravnanja, s katerim so se platforme družbenih medijev in oglaševalci prostovoljno zavezali k boju proti dezinformacijam, hkrati pa dvomi o učinkovitosti takšnega prostovoljnega ukrepanja. Komisijo poziva, naj predlaga dodatne ukrepe, tudi zakonodajne, kot so sankcije, če bi bilo izvajanje kodeksa ravnanja še naprej nezadovoljivo.

1.12

EESO nujno poziva zasebna podjetja, naj začnejo oglaševanje na spletnih platformah, ki prispeva k razširjanju dezinformacij, obravnavati kot neetično in neodgovorno ter naj sprejmejo ukrepe za preprečitev takšnega ravnanja.

2.   Uvod – Dezinformacije kot grožnja za demokratične sisteme Unije

2.1

V okviru te pobude se dezinformacije razumejo kot dokazljivo napačne ali zavajajoče informacije, ki so ustvarjene, predstavljene in se razširjajo za pridobivanje gospodarske koristi ali namerno zavajanje javnosti, zaradi česar lahko povzročijo javno škodo in ogrozijo demokracijo. Pravice se pogosto kršijo z obrekovanjem, povzročanjem preplaha in spodbujanjem sovraštva.

2.2

Osebe, ki razširjajo dezinformacije, se pri tem včasih sklicujejo na svobodo izražanja. Pravica do obveščenosti in svoboda tiska sta res temeljni pravici Evropske unije, vendar se moramo boriti proti vsem vrstam zlorab teh pravic, kadar se dezinformacije namerno uporabljajo za povzročitev škode družbi.

2.3

Dezinformacije je še lažje ustvarjati in razširjati z digitalnimi tehnikami, ki vključujejo:

napade trolov na profile družbenih medijev,

uporabo avtomatizirane internetne programske opreme (botov),

ponarejanje dokumentov,

manipulacijo videoposnetkov (globoki ponaredki) in

lažne profile na družbenih medijih.

2.4

Družbeni mediji so postali pomembno sredstvo za razširjanje dezinformacij in v nekaterih primerih, kot je Cambridge Analytica, tudi za ciljno usmerjanje vsebin dezinformacij do točno določenih uporabnikov, ki so prepoznani prek nedovoljenega dostopa in uporabe osebnih podatkov, pri čemer je končni cilj vplivanje na izid volitev in s tem ogrožanje demokracije.

Poleg družbenih medijev imajo tudi bolj tradicionalne metode, kot so televizija, časopisi, spletna mesta, verižna e-pošta in sporočila, v številnih regijah še vedno pomembno vlogo. Uporabljena orodja in tehnike se hitro spreminjajo.

2.5

Akterji v ozadju dezinformacij so lahko notranji (znotraj držav članic) ali zunanji, med njimi državni (ki jih finančno podpira vlada) in nedržavni. Sodeč po poročilih več kot 30 držav uporablja dezinformacijske dejavnosti in dejavnosti vplivanja različnih oblik, tudi v lastnih državah.

2.6

Po mnenju hibridne fuzijske celice EU, ki je bila ustanovljena leta 2016 v okviru Evropske službe za zunanje delovanje, so dezinformacije Ruske federacije največja zunanja grožnja EU. Dezinformacije, ki so jih pripravili in/ali razširjali ruski viri, so bile prijavljene v okviru več volitev in referendumov v EU. Dezinformacijske kampanje, povezane z vojno v Siriji, sestrelitvijo letala MH-17 v vzhodni Ukrajini in uporabo kemičnega orožja v napadu v Salisburyju, so dobro dokumentirane. Kljub temu imajo pri dezinformiranju pomembno vlogo še druge tretje države, napačne informacije pa zagotavljajo tudi številni akterji znotraj EU.

2.7

EU je leta 2018 predložila več pobud proti dezinformacijam in nezakonitim vsebinam ter za varstvo podatkov:

skupno sporočilo Povečanje odpornosti in krepitev zmogljivosti za obravnavanje hibridnih groženj, JOIN(2018) 16,

priporočilo Komisije o ukrepih za učinkovito preprečevanje nezakonitih spletnih vsebin, C(2018) 1177,

Uredbo o preprečevanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin, COM(2018) 640,

Uredbo, kar zadeva postopek preverjanja v zvezi s kršitvami pravil o varstvu osebnih podatkov v okviru volitev v Evropski parlament, COM(2018) 636 (1),

spremenjeno Direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah (EU) 2018/1808,

sporočilo Boj proti nezakonitim spletnim vsebinam – Povečanje odgovornosti spletnih platform, COM(2017) 555 (2),

uredbo o vzpostavitvi Evropskega industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov (3),

sporočilo Boj proti dezinformacijam na spletu: evropski pristop, COM(2018) 236 (4), in poročilo o njegovem izvajanju, COM(2018) 794, ter

sporočilo Zagotavljanje svobodnih in poštenih evropskih volitev, COM(2018) 637, predstavljeno 19. in 20. septembra 2018 na srečanju voditeljev EU v Salzburgu.

2.8

Zaradi volitev v Evropski parlament leta 2019 in več kot 50 predsedniških, nacionalnih ali lokalnih/regionalnih volitev, ki bodo do leta 2020 potekale v državah članicah, so potrebni nujni in takojšnji usklajeni ukrepi, da se Unija, njene institucije in državljani zavarujejo pred dezinformacijami.

3.   Bistvo Akcijskega načrta proti dezinformacijam

3.1

Akcijski načrt JOIN(2018) 36 Komisije in visoke predstavnice Unije je odgovor na poziv Evropskega sveta k pripravi ukrepov, ki bi „zaščitili demokratične sisteme Unije in preprečevali dezinformacije“. Usklajen odziv na dezinformacije temelji na naslednjih štirih stebrih:

3.2

Izboljšanje zmogljivosti institucij Unije za odkrivanje, analiziranje in razkrivanje dezinformacij:

krepitev projektnih skupin za strateško komuniciranje in delegacij Unije z dodatnim osebjem in novimi orodji,

pregled mandatov projektnih skupin za strateško komuniciranje za Zahodni Balkan in Jug.

3.3

Krepitev usklajenih in skupnih odzivov na dezinformacije:

vzpostavitev sistema hitrega opozarjanja za obravnavanje dezinformacijskih kampanj do marca 2019 ob tesnem sodelovanju z obstoječimi mrežami, Evropskim parlamentom, Severnoatlantsko zvezo (NATO) in mehanizmom skupine G7 za hitro odzivanje,

okrepitev prizadevanj na področju komuniciranja o vrednotah in politikah Unije,

okrepitev strateškega komuniciranja v sosedstvu Unije.

3.4

Vključevanje zasebnega sektorja v boj proti dezinformacijam:

kodeks ravnanja za spletne platforme, oglaševalce in oglaševalsko industrijo o dezinformacijah je bil objavljen 26. septembra 2018. Komisija bo zagotavljala tesno in stalno spremljanje njegovega izvajanja.

3.5

Ozaveščanje in izboljšanje družbene odpornosti:

ciljno usmerjene kampanje za javnost ter usposabljanja za medije in oblikovalce javnega mnenja v Uniji in njenem sosedstvu z namenom ozaveščanja o negativnih učinkih dezinformacij,

nadaljevala se bodo prizadevanja za podporo dela neodvisnih medijev in kakovostnega novinarstva ter raziskave o dezinformacijah,

države članice bi morale v sodelovanju s Komisijo podpirati oblikovanje skupin večdisciplinarnih neodvisnih preverjevalcev dejstev in raziskovalcev s posebnim poznavanjem lokalnih informacijskih okolij, ki bi lahko odkrivale in razkrivale dezinformacijske kampanje v različnih družbenih omrežjih in digitalnih medijih,

v okviru tedna medijske pismenosti marca 2019 bo Komisija v sodelovanju z državami članicami podprla čezmejno sodelovanje med strokovnjaki za medijsko pismenost,

države članice bi morale hitro izvesti določbe Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki obravnavajo medijsko pismenost,

Komisija bo natančno spremljala, kako se izvaja volilni sveženj, ter po potrebi zagotovila ustrezno podporo in svetovanje.

4.   Splošne ugotovitve

4.1

EESO se skrbno seznanja z opredelitvijo dezinformacij v skladu s to pobudo kot dokazljivo napačnih ali zavajajočih informacij, ki ogrožajo demokracijo in povzročajo javno škodo. Pri tem poudarja, da – poleg napačnih informacij – tudi zelo selektivne informacije, obrekovanje, povzročanje preplaha in spodbujanje sovraštva pomenijo napad na temeljne pravice (svoboščine) državljanov in pravice manjšin. Najučinkovitejše dezinformacije vedno vsebujejo nekaj resnice; da bi zagotovili kakovostne informacije in ozavestili ljudi, so zato potrebni različni ukrepi vseh zainteresiranih strani.

4.2

Razširjanje dezinformacij je postalo del hibridnega vojskovanja z jasnim političnim ciljem. EESO zato pozdravlja to pobudo za usklajeno ukrepanje, da bi EU, njene institucije in državljane zaščitili pred dezinformacijami, in poudarja, da so tovrstni ukrepi nujni, vendar je hkrati zaskrbljen, da bo učinek tega akcijskega načrta omejen, saj se bližajo evropske volitve, ki bodo maja 2019. Kljub temu ni dvoma, da bodo ta skupna prizadevanja proti dezinformacijam dolgoročno ključna za zaščito demokratičnih sistemov Unije.

4.3

EESO priznava, da dezinformacije prihajajo predvsem iz treh virov, in sicer iz Ruske federacije (kot trdno dokumentira Evropska služba za zunanje delovanje), od gospodarskih subjektov in medijev iz tretjih držav (vključno s Kitajsko in Združenimi državami), iz notranjih virov, tj. iz različnih medijev, ki delujejo v državah Unije, ter iz skrajnodesničarskih organizacij in gibanj. EESO poziva Komisijo, naj ustrezno razširi spremljanje in sprejme protiukrepe.

4.4

EESO poudarja, da morajo države članice nujno sprejeti ukrepe, potrebne za ohranitev celovitosti svojih volilnih sistemov in volilne infrastrukture, ter jih preskusiti pred evropskimi volitvami, vendar tudi med volilnim postopkom in po njem. Ključno je, da jih Evropska komisija pri tej nalogi podpre. Za vzor bi morala biti izmenjava primerov dobre prakse, kakršna je švedska iz leta 2018.

4.5

EESO podpira stališče Komisije, da morajo za celovit odziv na dezinformacije pri tem dejavno sodelovati tudi organizacije civilne družbe. Krepitev odpornosti zahteva vključevanje vseh sektorjev družbe in zlasti izboljšanje medijske pismenosti državljanov, da bi ti razumeli, kako prepoznati dezinformacije in se ubraniti pred njimi. Ozaveščanje in kritično razmišljanje se začneta že v šoli, krepiti pa ju je treba vse življenje. Za te dejavnosti pa je treba dodeliti ustrezna sredstva, in sicer takoj in v novem večletnem finančnem okviru.

4.6

EESO proaktivno podpira skupna prizadevanja proti dezinformacijam, na primer s svojimi mnenji, posvetovanji, dogodki za delovanje na lokalni ravni („going local“) in številnimi dejavnostmi za medije, ki jih izvaja njegova strokovno podkovana skupina za komuniciranje.

4.7

Skupna prizadevanja mora podpreti čim več akterjev na ravni EU, v državah članicah in tudi v okviru južnega in vzhodnega partnerstva, med njimi pa morajo biti tako javne kot zasebne organizacije. Ključno vlogo imajo neodvisni preverjevalci dejstev in kakovostno novinarstvo, ki potrebujejo ustrezno financiranje, da bi lahko delovali skoraj v realnem času.

4.8

Primerna medijska pismenost je dolgoročno bistvena za prihodnost demokracije in Evrope. EESO podpira prizadevanja za boljše razumevanje virov dezinformacij, njihovega namena, orodij in ciljev ter kako in zakaj državljane in včasih celotne skupnosti tako pritegnejo dezinformacijske pripovedi, da postanejo del mehanizmov razširjanja lažnih novic. EESO zlasti pozdravlja finančna sredstva, dodeljena temu cilju v okviru programov Obzorje 2020 in Obzorje Evropa.

5.   Posebne ugotovitve in priporočila

5.1

Kot je bilo izraženo že v prejšnjih mnenjih (5), se s krepitvijo projektnih skupin za strateško komuniciranje že zamuja, zato EESO pozdravlja načrt za zagotovitev dodatnega osebja in novih orodij ter se pridružuje pozivu, naj tudi države članice na tem področju po potrebi posodobijo svoje nacionalne zmogljivosti. Glede na precejšnja sredstva, ki se v nekaterih državah zagotavljajo za ustvarjanje dezinformacij, je jasno, da se mora EU ustrezno odzvati; predvideno povečanje sredstev za projektne skupine za strateško komuniciranje se zato lahko šteje le za prvi korak k nadaljnji rasti v prihodnjih letih.

5.2

EESO se strinja, da bi bilo treba ohraniti mandat projektne skupine za strateško komuniciranje East StratCom, drugi dve projektni skupini za strateško komuniciranje (za Zahodni Balkan in Jug) pa pregledati ob upoštevanju naraščajočega obsega in pomena dejavnosti dezinformiranja v teh regijah. EESO poziva države članice, naj prispevajo k delu projektnih skupin za strateško komuniciranje s pošiljanjem nacionalnih strokovnjakov. Šele takrat bo sistem hitrega opozarjanja resnično učinkovit.

5.3

EESO pozdravlja tudi nujno potrebne ukrepe za zagotavljanje svobodnih in poštenih evropskih volitev ter priporočeno uporabo sankcij, kjer je to primerno, tudi za nezakonito uporabo osebnih podatkov za vplivanje na izid volitev. Pozdravlja tudi dobro sodelovanje z ZDA, zvezo NATO in Norveško ter poziva, naj se ohrani pomembna vloga Združenega kraljestva, ne glede na to, ali bo prišlo do brexita ali ne. Države članice se morajo proti dezinformacijam boriti solidarno.

5.4

Akcijskemu načrtu je priloženo poročilo o napredku (6) na področju različnih ukrepov, zlasti pri kodeksu ravnanja kot prostovoljni zavezi za platforme družbenih medijev in oglaševalce. V skladu s tem kodeksom morajo internetna podjetja zmanjšati prihodke od računov in spletnih mest, ki zavajajo z informacijami, odločno ukrepati proti lažnim računom in avtomatizirani internetni programski opremi (botom), opozarjati na zanesljive vire novic in izboljšati preglednost financiranja političnega oglaševanja.

5.5

EESO pozdravlja kodeks ravnanja, hkrati pa dvomi o učinkovitosti takšnih prostovoljnih ukrepov, kar je nedavno izrazila tudi Komisija na predstavitvi prvega poročila podjetij Google, Facebook, Twitter in Mozilla 29. januarja. Komisijo poziva, naj predlaga dodatne ukrepe, tudi zakonodajne, kot je izrekanje sankcij, če se ukrepi proti lažnim računom ne izvajajo dovolj hitro ali če bo izvajanje kodeksa ravnanja še naprej nezadovoljivo.

5.6

EESO nujno poziva zasebna podjetja, naj začnejo oglaševanje na spletnih platformah, ki prispevajo k razširjanju dezinformacij, obravnavati kot neetično in neodgovorno ter naj sprejmejo ukrepe za preprečitev takšnega ravnanja.

V Bruslju, 20. marca 2019

Predsednik

Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER


(1)  Mnenje EESO o varstvu osebnih podatkov v zvezi z volitvami v EP (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL C 237, 6.7.2018, str. 19.

(3)  Mnenje EESO o evropskem industrijskem, tehnološkem in raziskovalnem strokovnem centru za kibernetsko varnost ter mreži nacionalnih koordinacijskih centrov (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)  UL C 440, 6.12.2018, str. 183.

(5)  UL C 440, 6.12.2018, str. 183.

(6)  COM(2018) 794.