Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Prihodnost EU: koristi za državljane in spoštovanje evropskih vrednot

(raziskovalno mnenje na zaprosilo romunskega predsedstva Sveta Evropske unije)

(2019/C 228/08)

Poročevalec: Mihai IVAȘCU

Soporočevalec: Stéphane BUFFETAUT

Zaprosilo	romunsko predsedstvo Sveta, 20.9.2018
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	pododbor za prihodnost EU: koristi za državljane in spoštovanje evropskih vrednot
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	20.3.2019
Plenarno zasedanje št.	542
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	147/6/9

1. Sklepi in priporočila

1.1

Več kot 60 let po podpisu Rimske pogodbe naj bi države članice maja 2019 v Sibiuu sprejele politično stališče o prihodnosti EU.

1.2

EU je bila zgrajena na vrednotah človekovega dostojanstva in človekovih pravic, demokracije, svobode, socialne pravičnosti, enakosti, delitve oblasti ter pravne države. Te vrednote, o katerih se ni mogoče pogajati, morajo biti izhodišče za reformo EU in politično odločitev v Sibiuu.

1.3

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah je eden najpomembnejših dokumentov, ki ščiti pravice naših državljanov. Zato jo je treba upoštevati pri sprejemanju pomembnih političnih odločitev, kot je izboljšanje Pogodb, in jo vključiti v novo besedilo.

1.4

Evropski projekt je prinesel najdaljše obdobje miru v zgodovini celine, ustvaril regijo doslej največjega bogastva in socialnega razvoja, omogočil prosti pretok oseb, blaga in storitev ter ustvaril največji enotni trg na svetu. Vse to evropskim državljanom zagotavlja znatno višji življenjski standard, socialno blaginjo in več priložnosti v primerjavi z večino ljudi po svetu.

1.5

Te in druge koristi se včasih zdijo samoumevne ali pa njihov pomen poskušajo zmanjšati populistična in evroskeptična gibanja. Ne smemo pozabiti na koristi, ki jih imamo po zaslugi EU:

—	prosti pretok oseb, blaga, kapitala in storitev,

—	največji enotni trg na svetu,

—	večja gospodarska povezanost ter prosta in neovirana trgovina,

—	skupni trgovinski sporazumi za vse države članice, ki so bili izpogajani s stališča moči,

—	visokokakovostna in izboljšana socialna varnost, ki jo usmerja evropski steber socialnih pravic,

—	evropski socialni model,

—	okrepljeno sodelovanje na področju obveščevalnih dejavnosti, vojaških zadev in kazenskega pregona,

—	izboljšanje okoljskih standardov ter kakovosti zraka in vode,

—	varstvo temeljne pravice državljanov do zasebnosti v digitalnem okolju,

—	izboljšani zdravstveni in varnostni standardi,

—	vzajemni zdravstveni sistemi po vsej Uniji,

—	pravila in politike za boj proti diskriminaciji, zlasti glede manjšin in žensk,

—	izjemne možnosti za izobraževanje na podlagi programov izmenjav, kot je Erasmus+,

—

in drugo.

1.6

Unija mora sprejeti ukrepe za povečanje konvergence med regijami in/ali državami članicami. Konvergenca v smislu izboljšanja življenjskih in delovnih pogojev, ki temelji na trajnostni rasti, je bistvena za boljše delovanje enotnega trga in zmanjšanje neenakosti, revščine in socialne izključenosti.

1.7

Državljani EU morajo ponovno dobiti občutek, da delovanje na evropski ravni ne pomeni opuščanja nacionalnih politik, temveč priznanje, da je pri nekaterih projektih mogoče doseči boljše rezultate, če odločitve sprejemamo skupaj. Za vse države članice in državljane bi morali vedno brezpogojno veljati enaka pravila in enake možnosti, pri čemer bi jim morala evropska metoda zagotavljati svobodo in suverenost v globaliziranem svetu.

1.8

Sprejetje eura bi morala biti pri gradnji EU prednostna naloga, saj se lahko celotni potencial euroobmočja uresniči šele, ko bodo k njemu pristopile vse države članice. Nadgrajeni evropski mehanizem za stabilnost lahko skupaj z močno ekonomsko in monetarno unijo pomembneje prispeva k politični odgovornosti in okrepitvi fiskalne odgovornosti. Poleg tega morajo države članice EU takoj in pogumno ukrepati, da bo EU povečala svojo odpornost v primeru ponovne gospodarske in finančne krize.

1.9

EESO meni, da so v svetu, ki se nenehno spreminja, potrebne obsežne naložbe v raziskave in razvoj, ponudbo znanja in spretnosti ter infrastrukturo, da bi EU zagotovili konkurenčno prednost. Evropa se mora soočiti z izzivom krčenja števila prebivalstva in njegovega staranja, saj to vpliva na ponudbo delovne sile. Vendar pa morajo migracijske politike spremljati odločne politike za sprejem in pomoč pri vključevanju, da se preprečijo velike socialne in družbene težave. Če želi EU ostati konkurenčna, se mora spoprijeti s pomanjkanjem delovne sile, pa tudi s pomanjkanjem strokovnega znanja. Evropa potrebuje dobro vodeno migracijsko politiko, da bi delovna sila pridobila znanje in spretnosti, ki so potrebni zaradi novih tehnologij, hkrati pa bi bilo treba podpirati rast in razvoj podjetij. Evropski delavci morajo biti deležni programov usposabljanja, prekvalifikacije, izpopolnjevanja in vseživljenjskega učenja, da bi lahko v celoti izkoristili tehnološke spremembe.

1.10

V zadnjih letih so se pojavila protekcionistična gibanja, povezana z nevarnostjo trgovinskih sporov. EESO meni, da bi morala EU še naprej spodbujati prosto, pravično in trajnostno trgovino v večstranskem sistemu in trgovinskih sporazumih, ki spoštujejo socialne, potrošniške in okoljske pravice ter podpirajo rast in razvoj podjetij. Protekcionizem državljanom ne bi koristil. Poleg tega ima EU pomembno vlogo pri reformi Svetovne trgovinske organizacije.

1.11

Doseči je treba zanesljivo gospodarsko rast s trdno socialno razsežnostjo, pri čemer je evropski steber socialnih pravic ena izmed glavnih gonilnih sil socialne kohezije. Njegovo izvajanje na nacionalni ravni bi bilo treba pospešiti in vanj vključiti vse ustrezne organizacije civilne družbe. Socialni partnerji in druge organizacije civilne družbe so ključni akterji evropskega demokratičnega projekta.

1.12

EESO meni, da bi morali vsi državljani EU imeti enake možnosti in biti na trgu dela enako obravnavani. Ob spodbujanju pravične mobilnosti bi morali državljani imeti tudi možnost kakovostne zaposlitve in dostojnega standarda življenja tam, kjer živijo, da bi se izognili begu možganov in socialnemu dampingu.

1.13

Državljane EU vse bolj skrbijo podnebne spremembe in okoljske zadeve. Iz več mnenj EESO je razvidno, da Evropa lahko in mora uresničiti cilje trajnostnega razvoja. Prav tako je nujno treba spoštovati zaveze iz različnih sporazumov o podnebju, biotski raznovrstnosti in vodi. EU lahko spodbuja ekološki prehod, hkrati pa v okviru pravičnega prehoda ohranja socialno kohezijo in vključenost vseh.

1.14

EESO meni, da imajo dejavni programi, ki omogočajo izobraževanje in vključevanje mladih med delovno silo, pomembno vlogo za prihodnost Evropske unije. Podpirati je treba programe, kot je Erasmus+, da bi mladi pridobili znanje, spretnosti in kompetence. EESO meni, da je treba poleg teh programov nemudoma razviti druge podobne programe za pomoč tistim, ki imajo manj gospodarskih virov. Državljane je treba ozaveščati o teh programih, hkrati pa jih nenehno obveščati o neposrednih koristih članstva v EU. Program Erasmus+ in podobne programe bi poleg tega lahko in morali uporabiti za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu v Afriki, da bodo lahko mladi na obeh celinah pridobili znanje, spretnosti in kompetence.

1.15

Zunanji varnostni izzivi so se znatno povečali, vendar jih posamezne države članice različno obravnavajo, zanje dodeljujejo različna finančna sredstva in imajo različna stališča glede uporabe vojaške sile. EESO meni, da mora EU pripraviti skupen in usklajen odgovor in s tem svojim državljanom dokazati, da učinkovito zagotavlja varnost. Enako pomembni za varnost državljanov so ukrepi, ki preprečujejo kibernetski kriminal v novem digitalnem okolju.

1.16

1.17

Evropskim državljanom se pozitivni učinki članstva v EU pogosto zdijo samoumevni ali pa jih povezujejo z nacionalnimi vladami, medtem ko številne težave pripisujejo evropskim institucijam. EESO meni, da je to posledica nezadostnega obveščanja o tem, kaj članstvo v EU prinaša državljanom, zato bi si morale EU in države članice veliko bolj prizadevati za boljše obveščanje o evropskih politikah in ciljih.

1.18

V prihodnosti je treba zagotoviti več sredstev za komuniciranje, hkrati pa uporabiti vse razpoložljive kanale: na evropski in nacionalni ravni, pa tudi prek socialnih partnerjev in drugih reprezentativnih organizacij civilne družbe. Državljane je treba redno obveščati o prednostih članstva v EU ter jih opozarjati, da je bilo življenje pred Unijo polno vojn, sporov in gospodarskih težav.

1.19

Če se EU želi približati svojim državljanom, jih mora nenehno poslušati in razumeti njihova glavna pričakovanja ter si prizadevati za njihovo uresničitev. Zato EESO meni, da bi bilo treba v vseh državah članicah spodbujati komunikacijo, platforme za sodelovanje in javna posvetovanja ter jih čim pogosteje uporabljati.

1.20

Boj proti lažnim novicam je še en pomemben izziv v svetu, v katerem je vse več napačnih informacij, dezinformacij in zlonamernih informacij. Zato EESO poziva k skupnim in odločnim ukrepom, da bi povečali analitične sposobnosti ljudi, zaščitili svobodo izražanja, preprečili širjenje lažnih novic ter oblikovali orodja za preverjanje dejstev in potrjevanje.

2. Uvod

2.1

Člen 3 Pogodbe o Evropski uniji določa, da je cilj Unije „krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov“. Evropska unija je nastala kot projekt, katerega cilj je bil zagotoviti mir, in se razvila v največji enotni trg na svetu s prostim pretokom kapitala, blaga, storitev in, kar je najpomembnejše, prostim gibanjem državljanov. Te sanje, zgrajene na ruševinah, ki sta jih za seboj pustili dve svetovni vojni, so zagotovile razvoj po vsej celini in prinesle najdaljše obdobje miru v njeni zgodovini.

2.2

Zdaj, v letu 2019, ki je leto evropskih volitev in ključnih sprememb za Unijo, si morajo vsi evropski akterji odločno prizadevati za enotnost, blaginjo in dobrobit državljanov z zaščito demokracije, človekovih pravic, delitve oblasti, pravne države in evropskega socialnega modela (1).

2.3

V Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (2) so zapisane nekatere politične, socialne in ekonomske pravice državljanov EU. Z njeno ratifikacijo leta 2000 je bil dodan pomemben element, ki pred tem ni bil vključen v Pogodbe, tj. obveznost EU, da deluje in sprejema zakonodajo v skladu s pravicami in vrednotami iz listine, kot so določene v njenih sedmih poglavjih: Dostojanstvo, Svoboščine, Enakost, Solidarnost, Pravice državljanov, Sodno varstvo in Splošne določbe.

2.4

Čeprav so koristi za evropske državljane očitne, nekateri z njimi na žalost niso seznanjeni ali vanje celo dvomijo, v zadnjih letih pa se v državah članicah pojavljajo tudi vse večje napetosti ter različna stališča glede poti naprej. Zato se postavljajo različna vprašanja: Kakšna naj bo prihodnost Evropske unije? Bi bilo treba sodelovanje okrepiti ali omejiti? Kakšno ravnovesje med različnimi projekti sodelovanja bi bilo sprejemljivo za države članice? Različne politične sile, tudi v državah članicah, ki so ustanovile EU, imajo pomisleke glede smeri, upravljanja in celo načela evropskega povezovanja.

2.5

Ta politična prelomna točka sovpada z naraščanjem zaupanja v EU (3) po dolgem trendu nezaupanja v način delovanja evropskih institucij. Nedavni izzivi, kot so finančna kriza in kriza euroobmočja, razmere zaradi migracij in izstop Združenega kraljestva iz EU, so pokazali, kako ranljive so institucije EU, ko gre za prenašanje krivde na nekoga drugega. Evroskeptična gibanja so nedavne dogodke izkoristila za promoviranje svojih načrtov, ne glede na to, ali je bila EU zanje kriva ali ne. Populistične politične stranke, ki so prišle na oblast v več državah članicah, izražajo dvome o koristih EU ali širijo napačne informacije o Uniji.

3. Koristi za evropske državljane

3.1

Zaradi gospodarske povezanosti, večjega družbenega in političnega sodelovanja ter prostega gibanja je grožnja vojne v Evropi preteklost, zato zdaj uživamo najdaljše obdobje miru v zgodovini celine.

3.2

Evropski enotni trg omogoča prosto in neovirano trgovino med državami članicami, kar prispeva h gospodarskemu bogastvu, blaginji in življenjskim standardom, ki so med najvišjimi na svetu. Ne glede na to pa še niso bile odpravljene socialne in teritorialne neenakosti.

3.3

EU je kot enoten gospodarski pogajalec pridobila velik vpliv na mednarodnem prizorišču, kjer se lahko pogaja za sklenitev strateških trgovinskih sporazumov in vpliva na svetovno gospodarsko politiko. Večja povezljivost in manjši stroški delovanja za podjetja omogočajo ustvarjanje delovnih mest.

3.4

Prosto gibanje državljanov po vsej Uniji je prispevalo k odpravi nezaupanja med narodi in nastanku številnih izobraževalnih in poklicnih priložnosti. Državljani lahko delajo, živijo ali se upokojijo v katerikoli državi članici. Tako je na primer državljan Romunije, ki je študiral v Združenem kraljestvu, dela v Belgiji in živi na Nizozemskem, popolnoma običajen pojav.

3.5

Državljani imajo koristi tudi od vzpostavitve območja svobode, varnosti in pravice, saj je bila med evropskimi narodi dosežena določena stopnja vzajemne zaščite. EU zagotavlja raven zaščite, ki lokalnim obveščevalnim službam in organom kazenskega pregona omogoča dostop do boljše izmenjave podatkov in virov.

3.6

EU si je že od svojega nastanka v vseh svojih oblikah prizadevala za izboljšanje okolja. Zaradi usklajenih prizadevanj in zakonodaje na ravni Unije se je od petdesetih let 20. stoletja na primer znatno izboljšala kakovost zraka in vode po vsej celini.

3.7

V digitalni dobi je zasebnost v EU zelo zaščitena, saj je bila nedavno sprejeta splošna uredba o varstvu podatkov. Gre za enega najbolj zanesljivih zakonov o zasebnosti podatkov na svetu, ki varuje temeljno pravico državljanov do zasebnosti.

3.8

EU ima enega najstrožjih režimov za varnost proizvodov in živil na svetu. Nacionalni organi pošljejo informacije o nevarnih proizvodih, najdenih na trgu, v sistem hitrega obveščanja o nevarnih neživilskih proizvodih. EU se prav tako zavzema za odkrivanje nevarnih proizvodov, preden se ti prodajo potrošnikom. Delodajalci v EU morajo poskrbeti za zdravje in varnost delavcev na vseh področjih njihovega dela.

3.9

Državljani EU imajo koristi od vzajemne zdravstvene oskrbe v vseh državah članicah EU. Te pravice veljajo ne glede na to, ali so na začasnih počitnicah ali študiju v tujini, stalno prebivajo v drugi državi članici ali potujejo v drugo državo članico zaradi zdravstvene oskrbe.

3.10

Vsi državljani EU imajo pravico voliti in kandidirati na volitvah v Evropski parlament in/ali lokalnih volitvah v državi članici EU, kjer prebivajo, in sicer pod enakimi pogoji kot državljani te države. Poleg tega so evropski državljani upravičeni do zaposlitve pod enakimi pogoji kot državljani države, v kateri iščejo delo, in se od njih ne sme zahtevati, da izpolnijo dodatne pogoje.

3.11

Evropski državljani lahko v vseh državah članicah EU ter na Islandiji, Norveškem ali v Lihtenštajnu hitro in enostavno registrirajo družbo in ustanovijo podružnico obstoječega podjetja s sedežem v EU. Za podporo zagonskim podjetjem ter malim in srednjim podjetjem obstaja veliko različnih skladov in pobud EU.

3.12

Evropski socialni model prispeva k izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev velikega dela prebivalstva EU, z nedavno uvedbo evropskega stebra socialnih pravic pa naj bi se položaj še izboljšal.

3.13

EU ima vodilno vlogo pri spodbujanju enake ravni ekonomske neodvisnosti žensk in moških. Unija si nenehno prizadeva za napredek v zvezi z enakostjo spolov, odpravo razlik v plačilu ter uvedbo učinkovitih pravil in politik za boj proti diskriminaciji.

3.14

Evropski pristopni proces in možnost pridružitve Uniji sta prispevala k vzpostavitvi uspešnih tržnih gospodarstev in višjih socialnih standardov ter ustvarila trdne demokratične institucije v Evropi.

3.15

Državljani EU imajo pravico do zaščite diplomatskih ali konzularnih organov katere koli druge države članice, kadar so v državi izven EU, v kateri njihova država nima predstavništva. Ta pravica je zapisana v členu 46 Listine o temeljnih pravicah. Na svetu so le tri države, in sicer Združene države Amerike, Kitajska in Rusija, v katerih imajo diplomatska predstavništva vse države članice. V primeru izrednih razmer morajo države članice državljanom EU pomagati pri evakuaciji, kot če bi bili njihovi državljani. Zaščita zajema tudi vsakdanje situacije, kot so ukraden potni list, huda nesreča ali bolezen.

3.16

Izobraževanje se v Evropski uniji močno podpira. Program izmenjave Erasmus+, znan po vsem svetu, nudi študentom in akademikom možnost za izboljšanje spretnosti in zaposlitvenih možnosti tako, da se seznanijo z akademskim življenjem v drugih državah. Od leta 2014 je v programu sodelovalo že več kot tri milijone ljudi. Poleg tega sta izmenjava idej in kulturna izmenjava povezali ljudi, kar je pripomoglo k oblikovanju evropske identitete.

4. Evropske vrednote in temeljne pravice

4.1

Po mnenju EESO je treba za čim boljšo zaščito interesov državljanov v kakršno koli reformo Pogodb vključiti besedilo Listine o temeljnih pravicah, ki jo morajo izvrševati vse države članice brez izjeme. Trenutno se Lizbonska pogodba sklicuje na listino kot na neodvisen dokument, ki ga Združeno kraljestvo in Poljska ne želita sprejeti.

4.2

Čeprav se Evropa srečuje s številnimi izzivi in so vedno potrebne skupne odločitve, se ni mogoče pogajati o vrednotah, na katerih je bila EU zgrajena in so zapisane v Pogodbah, temveč jih je treba uporabiti kot izhodišče za morebitno novo strukturo EU: spoštovanje človekovega dostojanstva in človekovih pravic, demokracija, svoboda, enakost, delitev oblasti in pravna država.

4.3

Čeprav se o enakem obravnavanju in pravilih za državljane EU nikoli ne bi smeli pogajati, je EU v zvezi s tem sprejela pomembne in nepotrebne kompromise: vizumi za ZDA le za nekatere države članice, dvojni standardi na področju kakovosti hrane itd. EU si mora prizadevati, da bo v enaki meri zaščitila interese vseh svojih prebivalcev, ne glede na njihovo državljanstvo.

4.4

EESO meni, da delovanje na evropski ravni ne pomeni odrekanja nacionalnim interesom niti nasprotja med evropskimi in nacionalnimi interesi, temveč da je nekatere cilje bolje uresničevati skupaj. Ne glede na to, v katero smer bo Unija šla, bo morala predvideti pomembne reforme in jasna pravila upravljanja, da bo lahko obvladala obstoječe politične napetosti in vse večjo raznolikost. Gre za evropsko metodo, ki zagotavlja svobodo in suverenost v globaliziranem svetu. Državljani imajo koristi od članstva v EU, saj jim zagotavlja pravni prostor možnosti in enakih pravil za vse, hkrati pa strogo prepoveduje vsakršno diskriminacijo na podlagi državljanstva.

4.5

Stiska na tisoče migrantov, ki so bežali pred konflikti in revščino ter ob prečkanju Sredozemskega morja tvegali svoja življenja, je bila šokantna. Zaradi političnih posledic tega se je ustvaril napačen vtis, da se EU ne zna spoprijeti s tovrstno krizo. EESO pozdravlja načrt Komisije za uravnoteženo, celovito in skupno migracijsko politiko, ki bo EU pomagala izkoristiti priložnosti, ki jih prinašajo migracije, hkrati pa se spoprijeti z izzivi. Odbor zlasti podpira novo politiko Komisije, v okviru katere bi Evropa še naprej ostala privlačen cilj za migrante v času demografskega upada, hkrati pa bi se zmanjšale spodbude za nedovoljene migracije. To zajema tudi trdne politike glede sprejema in pomoči pri vključevanju.

4.6

Največji izziv EU je ostati unija, ki ščiti, varuje in opolnomoča svoje državljane. Zato mora ponuditi odgovore na vprašanja, ki ljudi resnično skrbijo: „Odbor je še vedno prepričan, da je lahko prihodnost obetavna in da lahko močnejša EU prispeva k boljšemu oblikovanju globalizacije in digitalizacije ter tako ponudi dobre možnosti vsem državljanom.“ (4)

4.7

Ustanovitelji evropskega projekta so priznali, da bodo potrebna še velika prizadevanja, da bi dosegli enako raven legitimnosti kot ustaljene demokracije držav članic. Dosežen je bil pomemben napredek, toda z vsakršno novo pogodbo je treba zagotoviti večjo preglednost in demokratični nadzor, da bi povečali legitimnost Unije v očeh javnosti. Poleg tega je v državah članicah treba zagotoviti večjo skladnost z zakonodajo Evropske unije.

5. Trajnostni gospodarski razvoj

5.1

Evropa je največji enotni trg z drugo najpogosteje uporabljano valuto na svetu. S 16,5-odstotnim deležem svetovnega uvoza in izvoza je največja trgovinska velesila (5) ter najpomembnejša donatorka razvojne in humanitarne pomoči. Evropa je prav tako med vodilnimi na področju inovacij, k čemur med drugim prispeva Obzorje 2020, največji mednarodni raziskovalni program na svetu. Vendar se zdi, da postaja tekmovanje z Združenimi državami Amerike in Azijo vse bolj intenzivno. Jasno je, da nobena država članica ne more sama prevzeti vodilne vloge na svetovnem prizorišču.

5.2

Euro je star skoraj 20 let in lahko v celoti izkoristi svoj potencial šele, ko ga bodo uvedle vse države članice ter bo ekonomska in monetarna unija popolnoma vzpostavljena. S tem bi se vzpostavila jasna pravila, ki bi jih vsi sprejeli in uporabljali, nadgradil evropski mehanizem za stabilnost, da bi imel podobno pomembno vlogo, kot jo ima Mednarodni denarni sklad na mednarodni ravni, ter povečala politična odgovornost in okrepila vloga fiskalnih svetov (6). Uvedba eura bi morala biti prednostna naloga pri izgradnji EU.

5.3

EESO je v preteklosti že opozoril, da se je EU na finančno krizo odzvala počasi ter da so potrebne reforme ekonomske in monetarne unije (EMU) (7). Odtlej so se nenehno spodbujale reforme ter prizadevanja za dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov. EESO ponovno (8) pozdravlja nadaljnje utrjevanje trga, hkrati pa svari pred preveliko koncentracijo pristojnosti za odločanje v rokah majhnega števila ljudi. Z dokončno vzpostavljeno EMU bi se moralo začeti novo obdobje enotne valute za podjetja in državljane EU, tako da bi se občutno zmanjšali transakcijski stroški in odpravila valutna tveganja ter izboljšala preglednost cen v trgovini ob hkratnem zmanjšanju naložbenih tveganj.

5.4

V svetu, ki se nenehno spreminja, se mora Evropa, če želi izkoristiti svoje konkurenčne prednosti, osredotočiti na področja, kot so raziskave in razvoj, ponudba znanj in spretnosti ter infrastruktura. Soočiti se mora z izzivom krčenja števila prebivalstva in njegovega staranja, saj to vpliva na ponudbo delovne sile. Če želi EU ostati konkurenčna, se mora spoprijeti s pomanjkanjem delovne sile, pa tudi s pomanjkanjem strokovnega znanja. Evropa potrebuje dobro vodeno migracijsko politiko in dolgoročno načrtovanje, da bi delovno silo pripravili na prihodnje izzive, podjetjem pa omogočili, da rastejo in se razvijajo. Vendar morajo migracijske politike spremljati odločne politike za preprečevanje socialnih in družbenih težav.

5.5

EESO je pripravil več mnenj, v katerih je pozval tudi k večjemu številu naložb v infrastrukturo in javne storitve, ki bi prispevale k rasti in blaginji državljanov. EESO je izrazil podporo „skupni konsolidirani osnovi za obdavčitev dohodkov pravnih oseb (CCCTB) kakor tudi obdavčitev finančnih transakcij, goriv in emisij ogljikovega dioksida. Z obdavčitvijo na evropski ravni bi lahko določili čezmejno davčno osnovo in se obenem borili proti globalnim vplivom na okolje“ (9). S tem bi zmanjšali obseg izogibanja davkom in zagotovili enotnost v fiskalni politiki. EESO tudi ugotavlja: „Zdi se, da je Evropa zelo uspešna na področju rastočih inovativnih visokotehnoloških podjetij, vendar ta podjetja običajno propadejo, ko potrebujejo zanesljive kapitalske naložbe.“ (10)

5.6

EU je podpisala celovite trgovinske sporazume, katerih cilj je povečati izmenjavo blaga in storitev, hkrati pa zaščititi in izboljšati pravice delavcev ter upoštevati okoljske izzive. Toda v zadnjih nekaj letih so se pojavila protekcionistična gibanja, povezana z nevarnostjo nastanka trgovinskih sporov. EU mora še naprej spodbujati prosto, pravično in trajnostno trgovino v večstranskem sistemu in trgovinskih sporazumih, ki spoštujejo socialne, potrošniške in okoljske pravice ter podpirajo rast in razvoj podjetij. Protekcionizem državljanom ne koristi. Svetovna trgovinska organizacija bo imela pomembno vlogo, zato je bistveno, da je EU udeležena pri njeni reformi (11). Zapiranje meja in blokiranje trgovine nikakor ne more biti prava pot naprej.

5.7

V svetu, ki so ga prizadele podnebne spremembe, je EESO že večkrat podal priporočila za boljše varstvo biotske raznovrstnosti in osnovnih virov, ki so potrebni za naš obstoj. EESO opozarja, da je varstvo biotske raznovrstnosti enako pomembno kot preprečevanje podnebnih sprememb. Poziva k večji politični volji in zakonodajni doslednosti na tem področju in ob tem priporoča, da se čim prej zagotovijo potrebna sredstva.

5.8

Po mnenju EESO mora politika na področju podnebnih sprememb temeljiti na pravični tranziciji, za kar so potrebni ukrepi za ublažitev posledic podnebnih sprememb, pa tudi za nadomestilo škode in izgube. Modelu krožnega gospodarstva je treba dati čim večjo prednost in izboljšati njegov regulativni okvir. Spodbujati je treba kratke dobavne verige, zlasti v živilskem sektorju, in dokončno preoblikovati politike mobilnosti, da bi bile učinkovitejše in bolj trajnostne. V okviru konference o podnebnih spremembah leta 2015 v Parizu se je EU zavezala, da bo izpolnila cilje za zmanjšanje globalnega segrevanja. EU je že dosegla pomemben napredek in lahko okrepi skupna prizadevanja za izpolnitev zavez, sprejetih na konferenci COP 21, in obravnavo trenutnih vprašanj. Kljub temu pa EESO opozarja na gibanja študentov in mladih v več državah članicah, ki zahtevajo nove ukrepe za varstvo okolja.

6. Socialni napredek in izobraževanje

6.1

„Glede na svetovna merila so evropske družbe uspešne in premožne. Imajo najvišje ravni socialne zaščite na svetu in se tudi glede dobrega počutja, človekovega razvoja in kakovosti življenja uvrščajo med najbolj uspešne države“ (12). Vendar v Uniji naraščajo neenakosti in obstajajo izjemno velike vrzeli na področju socialne kohezije, zato si je treba prizadevati za zmanjšanje razlik med državami članicami. Konvergenca v smislu izboljšanja življenjskih in delovnih pogojev, ki temelji na trajnostni rasti, bo vodila do boljših socialnih pogojev in zmanjšanja neenakosti ter bi morala biti v prihodnje glavni evropski cilj.

6.2

Pomembna gonilna sila socialnega napredka mora biti evropski steber socialnih pravic – pobuda, ki jo EESO močno podpira, v okviru obsežne in krovne strategije za uresničevanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Da bi zagotovili prihodnjo blaginjo državljanov, EESO ponovno poudarja svojo odločno podporo prizadevanjem, da bi „vzpostavili ‚pošten in resnično vseevropski trg dela‘, dosegli, da bi imela Evropa na področju sociale bonitetno oceno AAA, in postali vodilo za obnovljeno konvergenco“ (13). Izvajanje na nacionalni ravni je treba pospešiti in se pri tem zavedati, da mora zanesljivo gospodarsko rast dopolnjevati trdna socialna razsežnost. Poleg EU in držav članic imajo pomembno vlogo tudi vse ustrezne organizacije civilne družbe. EESO meni, da je za blaginjo državljanov EU pomembno, da EU še naprej spremlja napredek pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic v okviru evropskega semestra s polno udeležbo socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe.

6.3

EESO ponovno poudarja: „Evropska unija bi morala v celoti izkoristiti izkušnje in zmogljivosti socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe, ki delujejo na lokalni, nacionalni in evropski ravni, in sicer tako, da bi jih skupaj z uporabniki storitev in ob upoštevanju njihovih različnih vlog vključila v načrtovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje financiranja EU. Socialni partnerji in druge organizacije civilne družbe so ključni akterji evropskega demokratičnega projekta.“ (14) EU bi morala spodbujati kolektivna pogajanja ter spoštovanje avtonomije socialnih partnerjev.

6.4

V zvezi z digitalizacijo, avtomatizacijo, umetno inteligenco itd. je potreben hiter in trajnostni odziv. Hkrati z nujnimi in obsežnimi naložbami v kakovostno izobraževanje ter raziskave in razvoj, ki jim EU namenja nižji delež BDP od drugih gospodarskih velesil (15), potrebuje gospodarstvo EU delovno silo, ki bo imela znanje in spretnosti za soočanje s spreminjajočim se konkurenčnim okoljem. Zato je v skupnem interesu delodajalcev in delojemalcev ter tudi EU, držav članic, socialnih partnerjev in drugih ustreznih organizacij civilne družbe – hkrati pa je to tudi njihova odgovornost –, da prispevajo k usposabljanju, prekvalificiranju, dodatnem izobraževanju in vseživljenjskem učenju mladih in odraslih, kar bo vodilo do uspešnih podjetij in ustrezno usposobljene delovne sile. Digitalizacija gospodarstva EU bi morala potekati v okviru pravičnega prehoda na tehnološke spremembe, pri čemer mora to prispevati k boljšim življenjskim in delovnim pogojem, vključno z ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest ter bolj enakopravne družbe.

6.5

Na podlagi načel evropskega stebra socialnih pravic je bistveno, da se sprejmejo ukrepi za reševanje prihodnjih izzivov na trgu dela. Zato bi moralo biti sprejemanje priložnosti, ki jih omogoča tehnološki napredek, povezano z reševanjem izzivov ob spremembah v industriji in preoblikovanju trga dela. Če ti izzivi ne bodo obravnavani, bo prišlo do velikega odpora do sprememb ali pa bo znaten del prebivalstva prikrajšan za koristi od razvoja novih tehnologij.

6.6

EESO je že pozval vse zainteresirane strani, naj se na vseh ravneh borijo proti vse večjim neenakostim, revščini in socialni izključenosti. V zvezi s tem EESO meni, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za opredelitev skupnih načel, standardov, politik in strategij na ustrezni ravni, da bi dosegli večjo konvergenco plač in uvedli minimalno plačo ali jo ustrezno povišali ob polnem upoštevanju avtonomije socialnih partnerjev. Nadalje je treba zagotoviti, da bodo vsi državljani zaščiteni z minimalnim dohodkom. EESO poudarja, da bi bilo treba povečati sredstva za socialno kohezijo in socialne naložbe, da bi se lahko soočili s prihodnjimi izzivi (16).

6.7

6.8

Prihodnost Evropske unije temelji na aktivnih programih za spodbujanje izobraževanja mladih in njihovega vključevanja v delovno silo. Programi, kot sta Erasmus+ in njegov predhodnik Erasmus, so imeli izjemen vpliv na oblikovanje evropske identitete med ljudmi, hkrati pa so mladim zagotovili znanje, spretnosti in kompetence. Namen Komisije, da podvoji njegovo financiranje, je nedvomno korak naprej, EESO pa je oktobra 2018 (17) pozval k še obsežnejšemu financiranju. Ta program je treba še naprej izvajati in ga razširiti, da bo na voljo mladim, ki bi zaradi ekonomskih težav sicer težko dostopali do kakovostnega izobraževanja in medkulturnega povezovanja.

6.9

EESO je že v svojem predhodnem mnenju navedel, da bi morala biti strategija za mlade „bolj povezana z obstoječimi programi EU, kot so Erasmus+, jamstvo za mlade in evropska solidarnostna enota“, ter da bi morala spodbujati „širše angažiranje državljanov, na primer pri volitvah, prostovoljskih dejavnostih, nevladnih organizacijah, ki jih vodijo mladi, demokraciji na delovnem mestu in socialnem dialogu“ (18). Nujno je treba povečati ozaveščanje o teh programih, pri čemer je treba vedno poudariti, da gre za neposredno korist članstva v EU.

6.10

EESO poudarja pomen subsidiarnosti in regionalnega upravljanja pri uresničevanju kohezijskih politik. Glede na velike razlike v blaginji in razvoju med različnimi regijami, celo znotraj posameznih držav članic, je izjemno pomembno, da politike izvajajo tisti, ki najbolje razumejo bistvene težave in so zato najbolj usposobljeni za ukrepanje. Institucije EU morajo še naprej ščititi pred vsemi oblikami diskriminacije, rasizma, ksenofobije in antisemitizma.

6.11

Evropski socialni model je edinstven na svetu in ostaja ena največjih koristi, ki jih uživajo evropski državljani. EU mora skupaj z državami članicami nadgrajevati politike, ki ga varujejo, ščitijo in spodbujajo, ter v še večji meri omogočati gospodarski napredek in socialno kohezijo, pri tem pa upoštevati, da je treba temeljne pravice dopolniti s socialnimi pravicami.

7. Varnost in obramba

7.1

Evropa je območje izjemne svobode in stabilnosti v svetu, polnem nesoglasij in delitev. 15 od 25 najbolj miroljubnih držav je v EU. Toda teroristični napadi, brezvladna in nestabilna območja v Sredozemlju in podsaharski Afriki ter sovražne sile na vzhodu kažejo, da je treba odločno ukrepati za ohranitev miru in varnosti.

7.2

Čeprav so se notranji in zunanji varnostni izzivi dejansko znatno povečali, jih države članice zaradi različnih pogledov na zunanje grožnje različno obravnavajo, dodeljujejo različna finančna sredstva za varnost in obrambo ter imajo različna stališča o uporabi vojaške sile. Ker se soočamo s številnimi grožnjami mednarodnega značaja, EESO meni, da bi morale države članice in EU čim tesneje sodelovati ter si prizadevati za skupen in usklajen odziv, da bi zaveznikom dokazale, da lahko učinkovito zagotavljajo varnost.

7.3

Usklajena prizadevanja za obrambo državam članicam zagotavljajo verodostojno trdo moč, poleg tega pa omogočajo ustvarjanje delovnih mest v visokotehnoloških sektorjih ter spodbujajo inovacije in tehnološki razvoj. EESO poziva države članice in Evropsko komisijo, naj spodbujajo skupne ukrepe na tem področju, pri tem pa upoštevajo že sprejete ukrepe (19).

7.4

Ocenjuje se, da kibernetski napadi svetovno gospodarstvo stanejo 400 milijard EUR letno (20) in resno ogrožajo zasebnost in varnost državljanov. EESO meni, da bi si morala EU prizadevati za okrepitev boja proti kibernetskemu vohunjenju, kibernetskemu terorizmu in drugim oblikam kibernetskega kriminala, uperjenega proti evropskim državljanom in podjetjem.

8. Komuniciranje z državljani

8.1

Evropskim državljanom se zdijo pozitivni učinki članstva v EU pogosto samoumevni ali pa jih povezujejo z nacionalnimi vladami, medtem ko številne težave pripisujejo evropski birokraciji in njenemu prevelikemu vmešavanju. Glavni vzrok za to je slaba komunikacija in pomanjkanje stika s povprečnim državljanom. Zato bi si morale EU in države članice veliko bolj prizadevati za boljše obveščanje o evropskih politikah in ciljih.

8.2

EU mora zagotoviti več sredstev za komuniciranje in uporabiti vse razpoložljive kanale: ne le prek držav članic, temveč tudi prek socialnih partnerjev in drugih reprezentativnih organizacij civilne družbe. EU si mora bolj prizadevati, da bi voditelji in državljani ponovno imeli zaupanje v njeno vlogo pri zagotavljanju miru, gospodarske stabilnosti in socialnega razvoja, ter za obveščanje uporabljati vse uradne jezike Evropske unije.

8.3

EESO je leta 2012 poudaril, da je „neokrnjeno izvajanje člena 11 ključnega pomena za povečanje demokratične legitimnosti Evropske unije v očeh njenih državljanov. Navsezadnje se bo lahko Evropa samo z večjo preglednostjo, odgovornostjo in udeležbo državljanov in organizirane civilne družbe tako na nacionalni kot na evropski ravni izognila ekstremizmu, branila svoje demokratične vrednote in vzpostavila skupnost z isto usodo“ (21).

8.4

Če se EU želi približati svojim državljanom (in če ji to ne uspe, bo propadla), jih mora poslušati in razumeti, kaj si dejansko želijo, ter si prizadevati, da bi to uresničila. Ljudje si želijo zaščite, pravičnih pravil za delavce in podjetja, zdravih življenjskih in delovnih razmer ter jasnega odgovora na zunanje izzive. Da bi to dosegla, mora Evropa še naprej spodbujati gospodarski in socialni razvoj ter demokratično stabilnost ter zagotoviti, da se vsi zavedajo zavezanosti.

8.5

Številni akterji, med njimi države, lobistične skupine, mediji in posamezniki, vse pogosteje uporabljajo napačne informacije, dezinformacije in zlonamerne informacije. Te tehnike so stare, vendar je z razvojem in možnostmi družbenih medijev ta pojav dosegel široko občinstvo. Najboljši način za zoperstavljanje lažnim novicam je predstaviti dejstva in ljudem pomagati pri razvoju sposobnosti za kritično razmišljanje. Vendar je treba ob nenehnem boju proti lažem vedno spoštovati svobodo mnenja in izražanja.

8.6

Spodbujati bi bilo treba platforme za komuniciranje in sodelovanje ter vanje vključiti vse države članice. Kar deluje v eni državi članici, bi lahko delovalo tudi v drugi, kar je raziskala ena država članica, pa lahko druga uporabi ali nadgradi.

V Bruslju, 20. marca 2019

Predsednik

Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 1.

(2) UL C 326, 26.10.2012, str. 391.

(3) Sporočilo za javnost Evropskega parlamenta, 23. maj 2018.

(4) UL C 81, 2.3.2018, str. 145.

(5) Dejavnosti EU – Trgovina.

(6) Neodvisne fiskalne institucije.

(7) UL C 227, 28.6.2018, str. 1.

(8) UL C 262, 25.7.2018, str. 28.