Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Usklajeni načrt za umetno inteligenco

(COM(2018) 795 final)

(2019/C 240/12)

Poročevalka: Tellervo KYLÄ-HARAKKA-RUONALA

Zaprosilo	Komisija, 18.2.2019
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	2.4.2019
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	15.5.2019
Plenarno zasedanje št.	543
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	210/2/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO pozdravlja usklajeni načrt za umetno inteligenco ter glede na hiter napredek pri razvoju in uvajanju umetne inteligence zunaj EU poziva k njegovemu takojšnjemu izvajanju. Da bi bila EU konkurenčna na svetovni ravni, mora biti vodilna pri inovacijah in naložbah, pri tem pa slediti načelu, da mora biti „nadzor v rokah človeka“, umetna inteligenca pa zaupanja vredna.

1.2

EESO poudarja, da je treba v razvoj in uvajanje umetne inteligence vključiti akterje civilne družbe, tudi podjetja, delavce in potrošnike. Pri izvajanju strategije za umetno inteligenco bi bilo zato treba ustrezno pozornost nameniti vprašanju, kako čim bolj izkoristiti priložnosti, ki jih umetna inteligenca prinaša celotni družbi.

1.3

EESO podpira pobude, da se več sredstev iz instrumentov financiranja EU dodeli za inovacije, infrastrukturo, izobraževanje in usposabljanje na področju umetne inteligence, in države članice poziva, naj sprejmejo potrebne ukrepe za doseganje skupnih ciljev.

1.4

Za pospešitev razvoja umetne inteligence in njenega uvajanja v zasebnem sektorju EESO poziva k ugodnemu poslovnemu okolju, med drugim stabilnemu političnemu in regulativnemu okviru, ki bi omogočal in spodbujal inovacije ter naložbe na področju umetne inteligence in upošteval posebne potrebe malih in srednjih podjetij, zagonskih podjetij ter podjetij v fazi širitve.

1.5

EESO meni, da je bistveno zagotoviti kakovost, razpoložljivost, dostopnost, interoperabilnost in nemoten pretok podatkov na enotnem trgu, hkrati pa tudi njihovo varstvo in zasebnost. Poleg tega poziva k lažjemu dostopu do javnih podatkov in ugodnim pogojem za vzpostavljanje evropskih digitalnih platform.

1.6

EESO podpira pobude o čezmejnem sodelovanju, partnerstvih in mrežah za spodbujanje inovacij in uvajanje umetne inteligence ter poudarja, kako pomembno je široko zasnovano sodelovanje med različnimi akterji družbe.

1.7

EESO poziva države članice, naj svoje izobraževalne sisteme prilagodijo povpraševanju po novih znanjih in spretnostih, za kar so potrebne reforme na vseh ravneh, od osnovnošolske do univerzitetne. Poleg tega sta potrebna vseživljenjsko in stalno izobraževanje, ki bosta vse pogosteje potekala na delovnem mestu. Socialni dialog je ključnega pomena pri predvidevanju sprememb in potreb na področju dela.

1.8

Glede obvladovanja strukturnih sprememb, povezanih z umetno inteligenco, EESO meni, da je okrepitev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji korak naprej do popolnoma delujočega evropskega sklada za prehod, ki bi pomagal pri upravljanju digitalne preobrazbe.

1.9

EESO poudarja, da morata razvoj in uporaba umetne inteligence potekati v skladu z vrednotami EU ter zakonodajo na področju varstva potrošnikov, dela in podjetij. Predstavnike civilne družbe in socialne partnerje je treba vključiti v pripravo politik in ukrepov, povezanih z umetno inteligenco. Potrebno je tudi posredovanje znanja o tej temi, da se poveča zaupanje ljudi.

1.10

Ker mora umetna inteligenca služiti družbi na splošno ter hkrati upoštevati gospodarske, socialne in okoljske vidike, EESO predlaga, naj EU sprejme okvir za trajnostni razvoj kot vodilni pristop k prihodnjemu razvoju umetne inteligence. Hkrati poziva k trajnostni uporabi umetne inteligence v posameznih organizacijah, kar morajo spremljati primerne prakse obveščanja in posvetovanja.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

Evropska komisija je po objavi strategije za umetno inteligenco za Evropo aprila 2018 z državami članicami sodelovala pri pripravi usklajenega načrta za umetno inteligenco, da bi čim bolj povečala splošni učinek ukrepov, zlasti naložb, na ravni EU in na nacionalnih ravneh ter zagotovila konkurenčnost EU na svetovni ravni.

2.2

V usklajenem načrtu so predlagani skupni ukrepi na štirih področjih: povečanje naložb, okrepitev razpoložljivosti in dostopnosti podatkov, spodbujanje talentov, znanj in spretnosti ter zagotovitev zaupanja. Usklajeni načrt vključuje tudi poziv državam članicam, naj do sredine leta 2019 sprejmejo nacionalne strategije za umetno inteligenco.

2.3

EESO pozdravlja usklajeni načrt kot pomemben korak k okrepitvi izvajanja strategije. Odbor je ugotovitve v zvezi s strategijo navedel v prejšnjem mnenju (1), pripravil pa je tudi mnenje o programu za digitalno Evropo (2), mnenja na lastno pobudo o različnih vidikih umetne inteligence (3) ter več drugih mnenj, povezanih z umetno inteligenco.

2.4

Po mnenju EESO je pomembno, da se ukrepi za izvajanje načrtujejo tako na ravni EU kot na ravni držav članic, saj se pristojnosti EU in držav članic na različnih področjih politike razlikujejo. Za čim boljše rezultate in čim večjo učinkovitost z vidika celotne EU sta pomembna tudi sodelovanje in usklajevanje. EESO poziva vse države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za doseganje skupnih ciljev ob priznavanju, da se razmere med posameznimi državami razlikujejo.

2.5

Poleg sodelovanja in usklajevanja med oblikovalci politik na različnih ravneh je potrebno sodelovanje med vsemi akterji družbe, da se preprečijo nedoslednosti, prekrivanja in vrzeli pri ukrepanju ter tako povečata uspešnost in učinek ukrepov.

2.6

EESO poziva k nujnemu izvajanju strategije, saj je napredek pri razvoju in uvajanju umetne inteligence zunaj EU hiter. Hkrati bi morale EU in države članice strogo slediti dolgoročnim ciljem strategije. EESO podpira željo Evrope „postati vodilna regija v svetovnem merilu pri razvoju in uporabi vrhunske, etične in varne umetne inteligence ter spodbujanju na človeka osredotočenega pristopa v globalnem kontekstu“ (4).

2.7

Da bi bila EU konkurenčna na svetovni ravni, mora odločno slediti svojim načrtom, hkrati pa se zavedati zunanjega razvoja dogodkov in trendov. EESO meni, da je pomembno konkurenčnost in zaupanje obravnavati skupaj. Zanesljivost bi lahko postala konkurenčna prednost EU, čeprav je treba zagotoviti tudi druge elemente konkurenčnosti.

2.8

Ker mora umetna inteligenca služiti družbi na splošno, EESO predlaga, naj EU sprejme okvir za trajnostni razvoj kot vodilni pristop k prihodnjemu razvoju umetne inteligence. Trajnostni razvoj s tremi razsežnostmi zahteva politike in ukrepe, ki krepijo gospodarstvo in ustvarjajo blaginjo v družbi, hkrati pa prispevajo k zmanjševanju podnebnih in okoljskih učinkov.

2.9

EESO poudarja, da je treba politike na področju umetne inteligence snovati z vidika akterjev civilne družbe, vključno s podjetji, delavci in potrošniki. Ustrezno pozornost je treba nameniti vprašanju, kako čim bolj izkoristiti priložnosti umetne inteligence za celotno družbo in kako čim bolj zmanjšati tveganja, vključno s tveganjem za vplivanje na demokratične procese.

2.10

EESO poudarja, kako pomembna sta pri razvoju in uvajanju umetne inteligence vključevanje in „načelo neprezrtja“. To se nanaša na dostopnost podatkov in infrastrukture, razpoložljivost izdelkov, prijaznih za uporabnike, ter na dostop do znanj in spretnosti. Vključevanje je pomembno tako za ljudi kot podjetja, zlasti mala in srednja podjetja. Sprejeti bi bilo treba posebne ukrepe za izboljšanje znanj in spretnosti žensk na področju umetne inteligence ter za to, da se spodbudi njihovo zanimanje za delovna mesta in naloge na tem področju, tudi v industriji.

2.11

Glede na velike družbene izzive in izjemno hiter razvoj tehnologij bi morala EU umetno inteligenco v celoti izkoristiti pri napovedni analizi sektorjev, kot sta zdravstvo in promet, vključno z vprašanjem dela. Poleg tega bi morala EU predvideti priložnosti, ki jih prinašajo prelomne tehnologije, kot je kvantna tehnologija.

3.   Spodbujanje inovacij in razvoja podjetij

3.1

Umetna inteligenca poleg večje učinkovitosti in produktivnosti prinaša tudi nove poslovne priložnosti za najrazličnejše sektorje in storitve. To velja tako za velike družbe kot mala in srednja podjetja, zagonska podjetja ter podjetja v fazi širitve. Poleg tega se bodo ustanavljala tudi povsem nova podjetja.

3.2

Ker je dogajanje na področju razvoja in uvajanja umetne inteligence zunaj EU zelo burno, mora tudi EU okrepiti svoja prizadevanja, da bi povečala svojo konkurenčnost. Ne gre za ugotavljanje, kdo je najboljši, ampak za opredelitev težav in izzivov, ki jih je treba obravnavati, da bi ustvarili in vzdrževali prave razmere za izkoriščanje priložnosti in čim večje zmanjšanje tveganj, ki jih prinaša umetna inteligenca.

3.3

Naložbe v inovacije in infrastrukturo ter nadaljnji razvoj enotnega trga sta ključni področji ukrepanja, na kateri se je treba osredotočiti. Poleg tega EESO poudarja, da je za inovativne dejavnosti in investicijske odločitve podjetij pomembno splošno poslovno okolje, kot so obdavčitev, zakonska ureditev in razpoložljivost proizvodnih dejavnikov.

3.4

EESO podpira pobude za dodelitev več sredstev za razvoj in uvajanje umetne inteligence. Instrumenti, kot so Obzorje Evropa, program za digitalno Evropo, InvestEU in Evropski sklad za strateške naložbe, so dragoceni in potrebni za krepitev inovacij in naložb v umetno inteligenco.

3.5

Javni sektor ima zaradi lastnih naložb in javnih naročil na področju umetne inteligence sicer pomembno vlogo, vendar je potrebnih tudi veliko zasebnih naložb za ustrezen napredek pri razvoju in uvajanju umetne inteligence v več sektorjih. Javno financiranje ima učinek vzvoda za zasebne naložbe in je zato bistveno, vendar bi morale prakse financiranja postati bolj uporabnikom prijazne. Pravila o financiranju bi bilo treba dodatno razviti tako, da bi se z njimi spodbujalo prevzemanje tveganja.

3.6

Poslovni ekosistemi, ki jih sestavljajo družbe različnih velikosti iz različnih sektorjev in različnih delov vrednostnih verig, so potrebni za razvoj in uvajanje umetne inteligence. Enako velja tudi za sodelovanje med podjetji in različnimi zainteresiranimi stranmi. EESO podpira načrte Komisije za krepitev čezmejnega sodelovanja, partnerstev in mrež s povezanimi raziskovalnimi centri odličnosti, zmogljivostmi za preizkušanje in vozlišči za digitalne inovacije. Poudarja, da je treba olajšati povezovanje z malimi in srednjimi podjetji, ter poziva k vključitvi organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev v sodelovanje v okviru vozlišč za digitalne inovacije.

3.7

Kompetence, znanja in spretnosti so pomembni za omogočanje inovacij in razvoja podjetij na področju umetne inteligence. Poleg povpraševanja po posebnih znanjih in spretnostih s področja umetne inteligence pa vlada tudi povpraševanje po znanju, potrebnemu za uporabo umetne inteligence v posameznih podjetjih, vključno s podjetniškim. Za spodbujanje talentov za podjetja in industrijo so najprimernejši raziskovalni projekti, zato EESO poziva države članice, naj zagotovijo primerna sredstva za financiranje te vrste raziskav.

3.8

Hiter tempo razvoja zahteva prožnost pri spodbujanju inovacij na področju umetne inteligence. Za to so potrebne zmogljivosti za preizkušanje in „regulativni peskovniki“, ki omogočajo eksperimentiranje in preizkušanje novih zamisli. Poleg tega je pomembno zagotoviti izmenjavo in vzajemno priznavanje rezultatov preizkusov.

3.9

EESO poziva k večjim naložbam v tehnologije in infrastrukturo, ki so potrebne za umetno inteligenco in aplikacije, ki temeljijo na umetni inteligenci, vključno z visokozmogljivimi računalniki in mobilnimi omrežji 5G, pa tudi k ukrepom za izboljšanje kibernetske varnosti. Poleg tega bi morala biti EU v središču razvoja kvantne tehnologije, zlasti kvantnega računalništva in kvantne komunikacije.

3.10

Ker umetna inteligenca temelji zlasti na podatkih, EESO meni, da je bistveno zagotoviti njihovo kakovost, razpoložljivost, dostopnost, interoperabilnost in nemoten pretok, hkrati pa tudi njihovo varstvo in zasebnost. Vse pomembnejši je dobro delujoč enotni trg na področju podatkov, saj je povezan z enotnim trgom na področju blaga, kapitala in storitev.

3.11

EESO podpira pobude Komisije za vzpostavitev skupnega evropskega podatkovnega prostora in poziva k odprtju in olajšanju dostopa vseh uporabnikov do masovnih podatkov, ki jih ustvarja javni sektor, ter k okrepitvi vmesnikov za aplikacijsko programiranje. Poziva tudi k ugodnim pogojem za vzpostavljanje evropskih platform za izmenjavo podatkov. Povečanje razpoložljivosti in ponovne uporabe podatkov mora potekati po načelih poštene konkurence in ustreznega varstva podatkov ter intelektualne lastnine.

3.12

Poslovni modeli, ki temeljijo na podatkih, platformah in ekosistemih, postajajo „nova stalnica“. Medtem ko platforme za poslovanje med podjetji in potrošniki obvladujejo zlasti velika podjetja, ki niso iz Evrope, pa bi imela EU znaten potencial za konkurenčnost pri platformah za sodelovanje med javnostjo in državljani ter sodelovanje med podjetji. V vsakem primeru so ključni enaki konkurenčni pogoji kot jih imajo tudi tuji konkurenti.

3.13

EESO poziva k okviru, ki bi omogočal spodbujanje inovacij in preprečeval ogrožanje razvoja s preveč podrobnimi pravili in zahtevami ter hkrati zagotavljal, da bo umetna inteligenca zaupanja vredna. Poleg tega poziva Komisijo, naj skupaj z zadevnimi panogami in zainteresiranimi stranmi oceni, ali obstajajo predpisi, ki bi lahko ovirali razvoj ali uvajanje zaupanja vredne umetne inteligence, kamor sodi tudi pregled ustreznosti konkurenčnega prava.

3.14

EESO poziva oblikovalce politik, naj instrumente politike obravnavajo z vidika zadevnega sektorja. Enotnih rešitev ni, saj se morajo različni sektorji spopasti s svojimi potrebami in izzivi. Glede na hitrost sprememb in potrebo po stalnih izboljšavah bi bilo treba v celoti izkoristiti vse priložnosti, ki jih ponuja standardizacija, na primer pri spodbujanju interoperabilnosti.

4.   Priprava ljudi na prihodnost

4.1

Očitno je, da se ljudje na splošno ne zavedajo, kako jim je lahko umetna inteligenca v pomoč, znani pa so jim pomisleki v zvezi z nadzorom nad stroji. EESO zato meni, da je treba ozaveščati o priložnostih, ki jih umetna inteligenca pomeni za družbo na splošno. Za okrepitev zaupanja ljudi na podlagi kritičnega razmišljanja sta potrebna tudi boljše poznavanje in razumevanje narave in delovanja umetne inteligence. EESO poleg tega poziva k izboljšanim statističnim podatkom in več raziskavam o posledicah umetne inteligence za zaposlovanje in delo, vključno s študijami o vplivih na posamezne sektorje.

4.2

Ker lahko umetna inteligenca precej vpliva na vsakodnevno življenje ljudi kot potrošnikov, pa tudi na razvoj delovnih mest in prihodnost dela, je nujno, da se ljudem zagotovijo znanja in spretnosti, da bodo pripravljeni na spremembe. Socialni partnerji imajo ključno vlogo pri predvidevanju sprememb na področju dela, podpori razvoja digitalnih kompetenc ter povečanju zaposljivosti delavcev na trgu dela.

4.3

Uvajanje umetne inteligence pomeni precejšnje spremembe v povpraševanju po znanjih in spretnostih. Ker je razvoj umetne inteligence daljnosežen in hiter, je treba opredeliti takojšnje in dolgoročne potrebe na področju usposabljanja in izobraževanja. Izobraževanje se mora odzivati na potrebe po osnovnih in naprednih digitalnih kompetencah. Poleg osnovne pismenosti na področju umetne inteligence bi morali ljudje imeti splošna znanja in spretnosti za izkoriščanje umetne inteligence pri iskanju in uporabi inovativnih rešitev v vsakdanjem življenju in pri delu, na primer pri sistemih sodelovanja med ljudmi in roboti.

4.4

EESO poziva države članice, naj se na povpraševanje po novih znanjih odzovejo s prilagoditvijo izobraževalnih sistemov. Poleg tega poudarja, kako pomembno je sodelovanje med vladami, izobraževalnimi ustanovami, socialnimi partnerji, potrošniškimi organizacijami in drugimi zadevnimi organizacijami civilne družbe pri zasnovi in izvajanju novih izobraževalnih programov in programov usposabljanja, da se okrepijo znanja in spretnosti, pomembna na trgu dela in v družbi na splošno. Umetna inteligenca bi se morala uporabljati tudi pri ocenjevanju potreb po znanjih in spretnostih ter pri organizaciji in pripravi vsebin za izobraževanje in usposabljanje.

4.5

Reformirati je treba učne načrte od osnovnošolske do univerzitetne ravni. Potrebna je trdna znanstvena, tehnološka, inženirska in matematična podlaga, pri tem pa je treba priznati, da je za razvoj in uporabo umetne inteligence potreben širok spekter kompetenc. Zato je med drugim pomembno izobraževanje na področju družbenih ved in umetnosti.

4.6

Poleg izboljšanja osnovnega izobraževanja sta očitno potrebna izpopolnjevanje in preusposabljanje oseb, vključno z učitelji. Vsi ljudje potrebujejo vseživljenjsko in stalno učenje, da bi se lahko soočili s sedanjim in prihodnjim razvojem. Učenje bo vse bolj potekalo v okviru dela in temeljilo na ambicijah posameznikov.

4.7

EESO meni, da bi morale biti naložbe v izobraževanje in usposabljanje osrednji del nacionalnih strategij za umetno inteligenco ter da bi si bilo treba na evropski ravni izmenjevati dobre prakse nacionalnih pobud. Poziva, naj se več sredstev EU dodeli za podporo potrebnim reformam in novim pobudam v izobraževanju in usposabljanju.

4.8

Pomembno je tudi obravnavati strukturne spremembe, povezane z umetno inteligenco, v regijah in sektorjih, kjer se bo umetna inteligenca uvajala v največjem obsegu. Države članice bi morale razviti pristope za zmanjšanje vrzeli v znanjih in spretnostih ter negativnih družbenih vplivov, vključno z zaščito ljudi, ki so nezaposljivi. Na vseh območjih je treba zagotoviti tudi dostop do interneta, da se prepreči digitalni razkorak. Po mnenju EESO je okrepitev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki jo predlaga Komisija, korak naprej do oblikovanja popolnoma delujočega evropskega sklada za prehod, ki bi pomagal pri družbeno odgovornem upravljanju digitalne preobrazbe.

5.   Krepitev zaupanja v umetno inteligenco

5.1

EESO je prepričan, da je za uspešno izkoriščanje priložnosti, ki jih ponuja umetna inteligenca, potrebno trdno zaupanje vanjo. Zaupanja vredno umetno inteligenco pričakujejo potrošniki in zaposleni, pa tudi podjetja – delodajalci, podjetniki, vlagatelji in finančniki.

5.2

Pomisleki glede umetne inteligence se bodo najverjetneje zmanjšali hkrati s povečevanjem znanja in razumevanja o tem, kaj umetna inteligenca pomeni, kako jo je mogoče uporabiti in kako sprejema odločitve. Tako bodo postavljeni temelji za zaupanje vanjo, pri čemer bo omogočeno kritično razmišljanje in upoštevanje temeljnih vprašanj, kot sta načelo, da mora biti „nadzor v rokah človeka“, in pričakovanje, da ljudje ohranijo kontrolo nad svojim življenjem. Po drugi strani je zaupanje odvisno od zelo praktičnih vidikov, na primer prijaznosti do uporabnikov.

5.3

Evropska skupina strokovnjakov na visoki ravni za umetno inteligenco je pred kratkim objavila etične smernice za zaupanja vredno umetno inteligenco. EESO se seznanja s temi smernicami in poudarja odločilen pomen odprtih, ustreznih in zanesljivih podatkov, preglednosti odločitev umetne inteligence ter vključujočega razvoja in uvajanja umetne inteligence. Poziva tudi k obsežnim razpravam o vprašanjih, kot so posledice profiliranja ljudi in razlogi za dvom v odločitve umetne inteligence.

5.4

Etični vidiki, o katerih poteka razprava, vključujejo zlasti vidike, povezane s človekom, zato v okviru trajnostnega razvoja spadajo v družbeno razsežnost trajnosti. Umetna inteligenca bi morala upoštevati tudi okoljske vidike, kot so vidiki, povezani s podnebnimi spremembami in naravnimi viri, med drugim trajnostno rabo energije in surovin ter preprečevanjem prezgodnje zastarelosti proizvodov. Poleg tega morajo biti za gospodarsko trajnost rešitve umetne inteligence gospodarsko zdrave, tj. produktivne, donosne in konkurenčne.

5.5

Še eden od elementov zaupanja je vpliv aplikacij umetne inteligence. Če umetna inteligenca v duhu trajnostnega razvoja koristi družbi z ustvarjanjem gospodarske in družbene blaginje, zdravja in okoljskih koristi, se lahko šteje za dobro.

5.6

EESO meni, da se lahko zaupanje v umetno inteligenco poveča z javno politiko, osredotočeno na državljane, tako da se predstavniki civilne družbe vključijo v pripravo politik in ukrepov, povezanih z umetno inteligenco. Javni sektor lahko zaupanje v umetno inteligenco poveča tudi z upravo, osredotočeno na državljane, pri čemer bi lahko imela umetna inteligenca znatno vlogo, saj bi olajšala upravne postopke in jih bolje prilagodila posameznikom. Poleg tega bi bilo treba upoštevati tudi priložnosti, ki jih za krepitev zaupanja vrednih digitalnih storitev zagotavljajo npr. tehnologije veriženja blokov.

5.7

Razvoj in uvajanje umetne inteligence morata potekati popolnoma v skladu z zakonodajo na področju potrošnikov, dela ali podjetij. Veliko je zakonodaje, ki je pomembna za razvoj in uporabo umetne inteligence. EESO poziva Komisijo, naj dokonča in dopolni ocenjevanje ustreznosti zadevnih zakonodajnih aktov za zagotavljanje zaupanja vredne umetne inteligence, na primer na področju varnosti in odgovornosti. Pregledati bi bilo treba tudi izvedljivost zadevnih sektorskih predpisov.

5.8

Vendar pa je najpomembneje, da se v zasebnem in javnem sektorju pristop in načela zaupanja vredne umetne inteligence sprejmejo in predstavijo kot sestavni del kulture posamezne organizacije. Etika na področju umetne inteligence se ne bi smela šteti za ločeno ali drugačno od etike na splošno. Organizacije bi morale etiko na področju umetne inteligence vključiti v svoje splošne strategije, splošna pravila ravnanja in običajne prakse upravljanja, vključno z obveščanjem zaposlenih in posvetovanjem z njimi, pa tudi v sisteme spremljanja in revizijske sisteme.

5.9

Proaktivno sprejemanje zaupanja vredne umetne inteligence se lahko okrepi z vključitvijo etičnih vidikov v izobraževanje in usposabljanje razvijalcev in uporabnikov umetne inteligence, pa tudi z zagotavljanjem in izvajanjem etičnih smernic. EESO je pripravljen opraviti svojo nalogo in akterje civilne družbe seznanjati z etičnimi vidiki.

---

(1)  UL C 440, 6.12.2018, str. 51.

(2)  UL C 62, 15.2.2019, str. 292.

(3)  UL C 288, 31.8.2017, str. 43, UL C 440, 6.12.2018, str. 1, UL C 345, 13.10.2017, str. 52, UL C 190, 5.6.2019, str. 17.

(4)  Priloga k sporočilu COM(2018) 795 final.