Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah

(COM(2018) 365 final – 2018/0189 (COD))

(2019/C 110/10)

Poročevalec:

Arnold PUECH d’ALISSAC

Zaprosilo	Evropski parlament, 10. 9. 2018 Svet, 17. 10. 2018
Pravna podlaga	člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	21. 11. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	12. 12. 2018
Plenarno zasedanje št.	539
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	208/1/3

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Geografske označbe so edinstven in dragocen vir za proizvajalce iz Evropske unije na vse bolj liberaliziranem in konkurenčnem svetovnem trgu.

1.2

Evropska komisija bi morala vedno delovati tako, da bi zaščitila proizvodne modele in sheme kakovosti, ki slovijo po svetu zaradi svoje trajnosti, kar koristi potrošnikom in proizvajalcem.

1.3

Posebnost označb je, da poudarjajo lokalno razsežnost proizvoda, tj. lokalne kulturne vidike in znanje, ozemlje in njegove kmetijsko-ekološke posebnosti. Te značilnosti je treba ohraniti.

1.4

Opažamo, da se je na svetovni ravni razmahnilo uradno označevanje kakovosti in porekla.

1.5

EESO poudarja ta pozitiven vidik in pozdravlja predlog Evropske komisije za mednarodno zaščito registriranih označb porekla in geografskih označb v okviru Ženevskega sporazuma in njegove pravne prakse ter meni, da si je treba prizadevati za oblikovanje harmoniziranega okvira za zaščito oznak kakovosti na mednarodni ravni in pri tem delovati celovito, tako da bi v celoti zaščitili in spodbujali sistem označevanja kakovosti.

1.6

Predlagati bi bilo treba sistem, ki bi zagotavljal pravično obravnavo vseh evropskih proizvajalcev, ki želijo, da bi bile njihove geografske označbe priznane tudi na mednarodni ravni.

1.7

EESO meni, da bi bilo treba pravice, pridobljene z geografskimi označbami, ki so že registrirane in zaščitene na evropski ravni, ohraniti, da bi preprečili kazni in neenako obravnavo.

2.   Predlog uredbe

2.1

Namen predloga Komisije je zagotoviti pravni okvir za učinkovito sodelovanje Evropske unije v Lizbonski uniji o označbah porekla in geografskih označbah v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), ko bo Evropska unija postala pogodbenica Ženevskega akta.

2.2

Ženevski akt določa zavezo vsake pogodbenice, da na svojem ozemlju zaščiti registrirane označbe porekla in geografske označbe v okviru svojega pravnega sistema in prakse. Vsaka pogodbenica tako zaščiti registrirane označbe porekla in geografske označbe, razen če to zavrne.

2.3

Evropska komisija predlaga, naj Evropska unija, ko bo postala pogodbenica Ženevskega akta, predloži seznam geografskih označb (o katerem se dogovori z državami članicami), ki jih želi zaščititi v okviru sistema Lizbonskega sporazuma. Po pristopu Evropske unije k Lizbonski uniji bo zahtevke za mednarodno registracijo dodatnih geografskih označb, zaščitenih in registriranih v Uniji, mogoče vložiti na pobudo Komisije ali na zahtevo države članice ali zainteresirane skupine proizvajalcev.

2.4

Vzpostaviti bi bilo treba ustrezne postopke, s katerimi bi lahko Komisija presojala označbe porekla in geografske označbe s poreklom iz tretjih pogodbenic, ki so registrirane v mednarodnem registru. Unija bo morala spoštovati označbe porekla in geografske označbe iz tretjih pogodbenic, registriranih v mednarodnem registru skladno s poglavjem III Ženevskega akta.

2.5

Akt zahteva zlasti, da vsaka pogodbenica zagotovi učinkovita pravna sredstva za zaščito registriranih označb porekla in registriranih geografskih označb (glej člen 14 Ženevskega akta Lizbonskega sporazuma (1)).

2.6

Sedem držav članic Evropske unije je članic Lizbonske unije, s čimer so sprejele zaščito imen tretjih držav. Da bi jim zagotovili sredstva za izpolnjevanje njihovih mednarodnih obveznosti, ki so jih sprejele pred pristopom Evropske unije k Lizbonski uniji, bi bilo treba opredeliti prehodno ureditev, ki bi imela učinke samo na nacionalni ravni in ne bi vplivala na trgovino v Uniji ali mednarodno trgovino.

2.7

Pristojbine, ki jih je treba plačati v skladu z Ženevskim aktom in Skupnim pravilnikom za vložitev zahtevka za mednarodno registracijo označbe porekla ali geografske označbe, krije država članica, iz katere je označba porekla ali geografska označba (glej člen 11 Ženevskega akta Lizbonskega sporazuma (2)).

2.8

Unija je vzpostavila enotne in izčrpne sisteme zaščite geografskih označb. Zaščitena imena proizvodov, zajeta v teh sistemih, so v vsej Uniji celovito zaščitena na podlagi enotnega postopka za vložitev zahtevka. Predlog je skladen s splošno politiko Unije za spodbujanje in krepitev zaščite geografskih označb v okviru dvostranskih, regionalnih in večstranskih sporazumov.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO pozdravlja predlog Evropske komisije za mednarodno zaščito registriranih označb porekla in geografskih označb v okviru Ženevskega sporazuma in njegove pravne prakse. V okolju, ki postaja vse bolj globalizirano, zlasti v trgovini z agroživilskimi proizvodi, si je treba prizadevati za oblikovanje harmoniziranega okvira za zaščito oznak kakovosti na mednarodni ravni.

3.2

Evropska komisija bi morala vedno delovati tako, da bi zaščitila svoje proizvodne modele in sheme kakovosti, ki slovijo po svetu, ker so koristni za zdravje potrošnikov ter gospodarsko in okoljsko vzdržni.

3.3

Geografske označbe so dragocen in edinstven vir (5,7 % prodaje v agroživilski industriji oz. 54 milijard EUR leta 2010 (3)) za proizvajalce iz Evropske unije na vse bolj liberaliziranem svetovnem trgu. Prizadevanje, da bi bili konkurenčni na področju kakovosti, pa je brezplodno, če glavno orodje, ki se uporablja za naše kakovostne proizvode, tj. geografske označbe, ni dovolj zaščiteno na mednarodnih trgih.

3.4

EESO poudarja, da je z geografskimi označbami mogoče jasno razlikovati konkurenčne proizvode in obveščati potrošnike o poreklu proizvoda. V nasprotju z blagovnimi znamkami je namen geografskih označb poudariti povezavo med proizvodom in njegovim ozemljem porekla. Njihova posebnost je, da poudarjajo lokalno razsežnost proizvoda, tj. lokalne kulturne vidike in znanje, ozemlje in njegove kmetijsko-ekološke posebnosti. Te značilnosti je treba ohraniti.

3.5

EESO je že leta 2008 v svojem mnenju o geografskih označbah in označbah porekla (4) poudaril, da se „v evropski civilni družbi […] ozaveščenost potrošnikov o značilnostih kmetijsko-živilskih proizvodov že nekaj časa stalno izboljšuje, kar ustvarja povpraševanje po kakovostnih proizvodih“. To velja danes bolj kot kadar koli prej, saj evropski potrošniki vedno bolj povprašujejo po kakovostnih proizvodih iz nekega ozemlja, območja ali države, katerih kakovost, sloves in druge značilnosti so tesno povezani z geografskim poreklom (5).

3.6

Francoski ekonomski, socialni in okoljski svet v svojem nedavnem mnenju z naslovom Les signes officiels de qualité et d’origine des produits alimentaires (Uradne označbe kakovosti in porekla živil) ugotavlja, da se je na svetovni ravni zelo povečalo uradno označevanje kakovosti in porekla. Geografskih označb je vse več, da bi zadostili čedalje večjemu povpraševanju potrošnikov in poudarili zgodovino, dediščino in podedovano znanje na nekem območju.

3.7

EESO želi spomniti, da je po ugotovitvah organizacije FAO (6) opaziti zelo pozitiven učinek geografskih označb na cene ne glede na vrsto proizvoda, regijo porekla ali trajanje registracije.

3.8

Vidiki, povezani z zaščito geografskih označb, so v dvostranskih sporazumih, ki so že sklenjeni ali o njih potekajo pogajanja, vse bolj osrednjega pomena. EESO želi poudariti ta pozitiven vidik, vendar hkrati meni, da je treba delovati celovito, tako da bi v celoti zaščitili in spodbujali sistem označevanja kakovosti.

3.9

EESO meni, da bi bilo treba zato ponovno razmisliti o predlogu, v skladu s katerim bi na ravni EU uvedli pozitiven seznam, kar ni v skladu z zahtevo po celoviti zaščiti sistema geografskih označb. Predlagati bi bilo treba sistem, ki bi zagotavljal pravično obravnavo vseh evropskih proizvajalcev, ki želijo, da bi bile njihove geografske označbe priznane tudi na mednarodni ravni. To še toliko bolj drži, saj se pri izbranih merilih ne upoštevajo druga bistvena socialno-ekonomska merila za razvoj gospodarstva nekaterih območij Evropske unije. V povezavi z geografskimi označbami se pogosto razvije lokalno gospodarstvo, ki ustvarja delovna mesta, pomembno vpliva na druge gospodarske sektorje, kot je turizem, in je koristno za načrtovanje rabe zemljišč.

3.10

EESO poziva Komisijo, naj upošteva posledice prihodnjih novih odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom ter vpliv, ki bi ga lahko imelo oblikovanje pozitivnega seznama na potekajoča pogajanja, na katerih bi morali v celoti zaščititi sistem kakovosti Evropske unije. Združeno kraljestvo bo moralo tudi po izstopu iz EU spoštovati geografske označbe, ki so zaščitene s sistemom, ki ga je uporabljalo doslej.

3.11

EESO poudarja, da evropski agroživilski sektor močno ogroža ponarejanje proizvodov. Evropska komisija v poročilu (7), ki ga je nedavno objavila, ugotavlja, da se najpogosteje ponarejajo prav agroživilski proizvodi.

3.12

EESO želi spomniti, da je sedem držav EU že dejanskih članic Lizbonskega sporazuma (Bolgarija, Francija, Madžarska, Italija, Portugalska, Češka in Slovaška) in da je z njim doslej registriranih več kot 1 000 geografskih označb, za katere je z enotnim postopkom registracije zagotovljena mednarodna zaščita zaščitenih označb porekla (ZOP) in zaščitenih geografskih označb (ZGO).

3.13

EESO meni, da bi bilo treba pravice, pridobljene z geografskimi označbami, ki so že registrirane in zaščitene na evropski ravni, ohraniti, da bi preprečili kazni in neenako obravnavo.

3.14

EESO na koncu opozarja na študijo iz leta 2012 o tržni vrednosti geografskih označb v Uniji (8), ki je doslej edina na voljo, a se stopnja povečanja vrednosti zaradi geografskih označb (angl. value premium rate) od takrat očitno ni bistveno spremenila.

---

(1)  http://www.wipo.int/edocs/pubdocs/en/wipo_pub_239.pdf

(2)  Prav tam.

(3)  Glej povabilo k oddaji ponudb št. AGRI-2011-EVAL-04.

(4)  UL C 204, 9.8.2008, str. 57.

(5)  Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 343, 14.12.2012, str. 1), https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1540542863415&uri=CELEX:32012R1151.

(6)  Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo.

(7)  https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/report_on_eu_customs_enforcement_of_ipr_2017_en.pdf (zaenkrat je na voljo samo v angleščini).

(8)  https://ec.europa.eu/agriculture/external-studies/value-gi_en (zaenkrat je na voljo samo v angleščini).