|
22.3.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 110/67 |
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog Uredbe evropskega parlamenta in sveta o preprečevanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin
Prispevek Evropske komisije k srečanju voditeljev v Salzburgu 19. in 20. septembra 2018
(COM(2018) 640 final – 2018-0331 (COD))
(2019/C 110/13)
|
Poročevalec: |
José Antonio MORENO DÍAZ |
|
Zaprosilo |
Evropski svet, 24. 10. 2018 Evropski parlament, 22. 10. 2018 |
|
Pravna podlaga |
člen 114(1) in člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije |
|
Pristojnost |
strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo |
|
Sklep predsedstva |
11. 12. 2018 |
|
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju |
12. 12. 2018 |
|
Plenarno zasedanje št. |
539 |
|
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani) |
126/0/3 |
1. Sklepi in priporočila
|
1.1 |
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja pobudo za večjo varnost prebivalstva EU, vendar se v razpravah glede varnosti in svobode vedno zavzema za nujno obrambo svoboščin, kot so svoboda izražanja, svoboden dostop do informacij in komunikacije ter zaupnost sporočil, pa tudi za dostop do učinkovitega pravnega sredstva in pravičnega sojenja v razumnem roku. |
|
1.2 |
Nedavni teroristični napadi na ozemlju EU so pokazali, kako teroristi zlorabljajo družbena omrežja za novačenje in usposabljanje podpornikov. Teroristi uporabljajo šifrirane oblike komunikacije za načrtovanje in omogočanje terorističnih dejavnosti, splet pa za poveličevanje svojih grozodejstev in pozivanje drugih, naj sledijo njihovemu zgledu ter sejejo strah v širši javnosti. |
|
1.3 |
EESO poziva k čim natančnejši določitvi meril za opredelitev nejasnih pravnih pojmov, na primer „teroristične informacije“, „teroristična dejanja“, „teroristične skupine“ in „poveličevanje terorizma“. |
|
1.4 |
Teroristične vsebine, ki se s takšnimi nameni objavljajo na spletu, se razširjajo prek ponudnikov storitev gostovanja, ki omogočajo nalaganje vsebin tretjih oseb. Te vsebine so se izkazale za ključne pri radikalizaciji in kot navdih za dejanja tako imenovanih volkov samotarjev v več nedavnih terorističnih napadih v Evropi. |
|
1.5 |
Tudi nekateri tehnološki previdnostni ukrepi (avtomatizirani parametri, algoritmi, iskalniki itd.) so zelo uporabni, vendar je nujno posredovanje človeka kot mediatorja in posrednika pri ustreznem presojanju teh vsebin. |
|
1.6 |
EESO poudarja, da se je treba boriti proti razširjanju terorističnih informacij in digitalnemu novačenju na družbenih omrežjih. Obenem se je treba boriti proti cenzuri in samocenzuri na internetu. Odbor opominja, da je na področju interneta bistveno, da se vsem prebivalcem EU zagotovita dejanska pravica do obveščenosti ter pravica do svobodnega izražanja mnenja. |
|
1.7 |
Varna uporaba interneta in boj proti radikalnim skupinam bi morala pomagati izboljšati zaupanje v internet in tako zagotavljati gospodarski razvoj te gospodarske panoge. |
|
1.8 |
EESO želi poudariti, da je treba oceniti učinke izvajanja tega predloga na mala in srednje velika podjetja kakor tudi možnost prehodnega izvajanja, ki bi jim olajšala prilagajanje novim predpisom, ne da bi vplivala na svobodno konkurenco, ki koristi velikim operaterjem. |
|
1.9 |
Predlagani regulativni ukrepi za varno uporabo interneta ter zaščito mladih in prebivalstva morajo biti strogo zakonsko urejeni ter vsem zagotavljati pravico do obveščenosti in pritožb na upravne odločbe. |
|
1.10 |
EESO poudarja, da je treba ocenjevati tudi ponudnike dostopa, upravitelji družbenih omrežij pa bi morali izvajati proaktivne ukrepe za spodbujanje pritožb in neposrednega ukrepanja združenj, nevladnih organizacij in uporabnikov proti tem vsebinam: tem „nasprotnim diskurzom“ je treba dati večjo veljavo, da bi lahko delovali preventivno. |
|
1.11 |
Pri prilagoditvi pogojev predloga tem malim podjetjem je treba upoštevati veliko število digitalnih platform na evropski ravni in razlike v velikosti teh podjetij. |
|
1.12 |
EESO poudarja, da je treba uporabnike izrecno spomniti na nacionalne predpise o uporabi ali ustvarjanju teroristične vsebine. Poziva tudi, naj se zagotavlja pravica do pritožbe na upravno odločbo z jasno razlago te pravice in spletnimi orodji za njeno uveljavljanje. |
2. Ozadje predloga
|
2.1 |
Internet zaradi vsesplošne razširjenosti uporabnikom omogoča, da komunicirajo, delajo, se družijo, ustvarjajo, pridobivajo in izmenjavajo informacije in vsebine z milijoni posameznikov po vsem svetu, zato Komisija predlaga uvedbo mehanizmov za preprečevanje posredovanja in razširjanja terorističnih vsebin (1). |
|
2.2 |
Pojme je treba razlikovati, beseda „internet“ je preširoka, saj pomeni hkrati splet, družbena omrežja in temno omrežje. Zajema tudi omrežje stvari, ki je v elektronskem bojevanju očitna varnostna luknja. Danes na primer osebe, ki novačijo podpornike Islamske države, lažje komunicirajo prek spletnih igralnih konzol kot pa prek spleta. Priprava in omogočanje terorističnih dejavnosti se ne navezuje na internet ali družbena omrežja, temveč na temno omrežje. Poleg tega velika internetna podjetja Google, Apple, Facebook, Amazon in Microsoft niso dejavna v temnem omrežju ali v okviru šifriranih omrežij. |
|
2.3 |
Možnost doseganja tako širokega občinstva z minimalnimi stroški pa privablja tudi storilce kaznivih dejanj, ki želijo internet zlorabiti za nezakonite namene. Nedavni teroristični napadi na ozemlju EU so pokazali, kako teroristi zlorabljajo internet za novačenje in usposabljanje podpornikov, načrtovanje in omogočanje terorističnih dejavnosti, poveličevanje svojih grozodejstev in pozivanje drugih, naj sledijo njihovemu zgledu ter skupaj z njimi sejejo strah v širši javnosti. |
|
2.4 |
Nedvomno je forum EU o internetu združil različne akterje, vendar na njem niso sodelovali vsi zadevni ponudniki storitev gostovanja, poleg tega pa obseg in hitrost napredka vseh ponudnikov storitev gostovanja skupaj ne zadoščata za ustrezen odziv na to težavo. Potrebna so konkretna prizadevanja za ustrezno usposabljanje moderatorjev v okviru družbenih omrežij. |
|
2.5 |
Teroristične vsebine s takšnimi nameni se razširjajo po spletu prek ponudnikov storitev gostovanja, ki omogočajo nalaganje vsebin tretjih oseb. Te vsebine so se izkazale za ključne pri radikalizaciji in kot navdih za dejanja tako imenovanih volkov samotarjev, do katerih je prišlo na primer v več terorističnih napadih v Evropi. Ugotovljeno je bilo tudi, da močno vplivajo na mlajše skupine prebivalstva. |
3. Povzetek predloga uredbe in splošne ugotovitve
|
3.1 |
EESO se že izrazil svoje mnenje (2) o nezakonitih spletnih vsebinah, ta nova pobuda Komisije pa se posebej nanaša na teroristične spletne vsebine. |
|
3.2 |
Osebno področje uporabe predloga vključuje ponudnike storitev gostovanja, ki svoje storitve ponujajo v EU, ne glede na njihov sedež ali velikost. |
|
3.3 |
Menimo, da bi bilo treba vključiti ponudnike informacij in spletne iskalnike ter strani ali omrežja za gostovanje. |
|
3.4 |
Mala in srednje velika internetna podjetja nimajo tehničnih, človeških in finančnih zmogljivosti za učinkovito ukrepanje proti teroristični vsebini. EESO meni, da bi moralo biti mogoče roke in postopke prilagoditi tovrstnim podjetjem in jim dati na voljo več časa za izvajanje uredbe. |
|
3.5 |
Prav tako je treba oceniti tudi preventivne in proaktivne ukrepe nevladnih organizacij, sindikatov in civilne družbe na splošno. |
|
3.6 |
Da bi bilo teroristične vsebine mogoče odstraniti, uredba uvaja odredbo o odstranitvi, ki jo lahko pristojni organ v državi članici izda kot upravno ali sodno odločbo. V takih primerih mora ponudnik storitev gostovanja vsebino odstraniti ali onemogočiti dostop do nje v eni uri. |
|
3.7 |
Opredelitev teroristične vsebine se lahko med državami razlikuje, kar je treba pojasniti, da bi preprečili samovoljnost in pravno negotovost. |
|
3.8 |
Enourni rok ni realističen, saj na primer v Franciji od obvestila do odstranitve vira v primeru pedofilov zdaj preteče 16 ur, v primeru terorističnih spletnih mest pa 21 ur, saj je za lociranje spletnih mest potrebno zelo veliko časa. EESO meni, da bi bilo treba določiti bolj realističen in učinkovit rok. |
|
3.9 |
Uredba zahteva, da ponudniki storitev gostovanja po potrebi sprejmejo proaktivne ukrepe, sorazmerne s stopnjo tveganja, in da med drugim z uporabo orodij za avtomatizirano odkrivanje iz svojih storitev odstranijo teroristične vsebine. To je bistvenega pomena. Da bi lahko oblikovali tehnološka orodja, si moramo prizadevati za tehnološke inovacije in jih podpirati. |
|
3.10 |
Komisija predlaga uporabo instrumentov za avtomatizirano odkrivanje in poziva podjetja, naj si močno prizadevajo za podpiranje raziskav za oblikovanje ustreznih tehnoloških orodij. |
|
3.11 |
Kot del ukrepov za zaščito vsebin, ki niso teroristične, pred odstranitvijo po pomoti so v predlogu določene obveznosti za uvedbo pravnih sredstev in pritožbenih mehanizmov, da bodo uporabniki lahko izpodbijali odstranitev svoje vsebine. Poleg tega uredba uvaja obveznosti glede preglednosti ukrepov proti terorističnim vsebinam, ki jih sprejmejo ponudniki storitev gostovanja, s čimer se zagotavlja odgovornost do uporabnikov, državljanov in javnih organov. |
|
3.12 |
Nujna niso le prizadevanja za nadzor in revizijo vsebin, temveč tudi za človeško in tehnološko mediacijo. Cenzura, ki jo opravljajo človeški mediatorji, je lahko zelo skrb zbujajoča z vidika spoštovanja pravic delavcev pa tudi spoštovanja pravil o pravicah do obveščenosti in spoštovanja zasebnega življenja vseh prebivalcev EU. |
|
3.13 |
EESO meni, da bi moral ponudnik obvestiti lastnika, katere strani ali informacije namerava cenzurirati. Spomniti je treba, da imajo ljudje pravico do obveščenosti o upravni odločbi. |
|
3.14 |
Da bi posameznikom zagotovili pravico do obveščenosti o upravni odločbi, EESO poziva ponudnike dostopa, naj v svojih politikah glede vsebine navedejo pravice in dolžnosti strank, na primer glede obveščanja ustvarjalcev informacij o odredbi o odstranitvi ter pravnih ureditvah, ki so na voljo strankam. |
4. Razlaga posameznih določb predloga
|
4.1 |
Spletna propaganda teroristov je namenjena spodbujanju posameznikov k izvajanju terorističnih napadov, med drugim tako, da ponuja podrobna navodila o tem, kako se povzroči največja škoda. Po takih zločinih se običajno širi nadaljnja propaganda, ki taka dejanja poveličuje in spodbuja k podobnim dejanjem. Ta uredba prispeva k zaščiti javne varnosti z zmanjšanjem dostopnosti terorističnih vsebin, ki podpirajo in spodbujajo kršitev temeljnih pravic. |
|
4.2 |
Za namene te uredbe so v predlogu podane naslednje opredelitve pojmov:
„ponudnik storitev gostovanja“ pomeni ponudnika storitev informacijske družbe, ki vključujejo shranjevanje informacij, ki jih zagotovi ponudnik vsebin in na njegovo zahtevo, ter dajanje shranjenih informacij na voljo tretjim osebam (3); „ponudnik vsebin“ pomeni uporabnika, ki je zagotovil informacije, ki jih ponudnik storitev gostovanja hrani ali jih je hranil na zahtevo uporabnika (4); EESO predlaga vključitev nove točke: „ponudnik informacij“ pomeni iskalnik, ki omogoča identifikacijo vsebine in dostop do nje. |
|
4.3 |
V zvezi s pojmom „teroristična vsebina“ kot eno ali več naslednjih informacij:
|
|
4.4 |
Opredelitev vsebine, ki se cenzurira, je zelo kratka, ker obstaja veliko besedil, slik, videoposnetkov ter drugih vsebin in formatov, ki terorizma ne poveličujejo z nagovarjanjem h konkretnim dejanjem, temveč spodbujajo in poudarjajo ekstremistično doktrino, ki vodi v nasilje. |
|
4.5 |
Uredba prispeva tudi k boju proti podjetjem, katerih dejavnosti spodbujajo in poveličujejo ekstremistično doktrino, ki vodi v nasilje. Prispevati bi morala tudi k boju proti dejavnostim novačenja oseb na družbenih omrežjih. |
|
4.6 |
Člen 1 določa predmet urejanja in navaja, da uredba določa pravila za preprečevanje zlorabe storitev gostovanja za razširjanje terorističnih spletnih vsebin, vključno z dolžnostmi skrbnega ravnanja ponudnikov storitev gostovanja in ukrepi, ki jih morajo uvesti države članice. |
|
4.7 |
Izraz zloraba storitve gostovanja za razširjanje spletne teroristične vsebine je treba spremeniti tako, da se doda razširjanje vsebine, sporočil ali reklamnih materialov, ter vključiti tudi navedbo spletnega naslova (URL) in informacij za dostop do teroristične vsebine ali sporočil, saj to zajema spletne iskalnike. |
|
4.8 |
Člen 5 pa določa, da morajo ponudniki storitev gostovanja sprejeti ukrepe za hitro ocenjevanje vsebine, o kateri jo je z obrazcem obvestil pristojni organ v državi članici ali organ EU, vendar ne nalaga zahteve po odstranitvi navedene vsebine, prav tako pa ne določa konkretnih rokov za ukrepanje. |
|
4.9 |
EESO meni, da če želimo biti učinkoviti, moramo za zagotovitev pravne varnosti začeti pripravljati – zaprt – seznam meril za opredelitev vrst vsebin in sporočil terorističnega značaja ali ki širijo terorizem, da bi se izognili samovoljnim odločitvam glede umikanja vsebin ter zaščitili pravico do obveščanja in svobodo izražanja mnenj. Uredba bi morala vključevati tudi potrebna merila za opredelitev vsebin na evropski ravni, kot so informacije o terorističnih skupinah, informacije, ki poveličujejo terorizem ali upravičujejo teroristična dejanja, tehnične in metodološke informacije, ki lajšajo izdelavo orožja, ki bi se lahko uporabljalo za napade, ali pozive, katerih cilj je novačenje. |
|
4.10 |
Člen 14 določa vzpostavitev kontaktnih točk tako pri ponudnikih storitev gostovanja kot na strani držav članic, da se olajša komunikacija med njimi, zlasti v zvezi z obvestili in odredbami o odstranitvi. EESO meni, da bi v interesu varovanja človekovih pravic, ki so ogrožene, te kontaktne točke morale vključevati specializirane sodnike, ki bi prepoznavali tovrstne probleme in bi bili ne le usposobljeni za odkrivanje terorističnega odnosa, ravnanja in delovanja, ampak bi se spoznali tudi na tehnologije. Te sposobnosti bi morali zahtevati tako od ponudnikov storitev gostovanja kot od pooblaščencev držav članic, da se olajša komunikacija med njimi, zlasti v zvezi z obvestili in odredbami o odstranitvi. |
|
4.11 |
V uredbi je treba natančno opredeliti obveznost ponudnikov storitev gostovanja, da vsem zagotovijo dostopne informacije za ustrezno delovanje kontaktnih točk ter določijo vsebino in način komunikacije s člani teh točk. |
|
4.12 |
Člen 16 zahteva, da ponudniki storitev gostovanja, ki nimajo sedeža v nobeni državi članici, a ponujajo storitve v EU, imenujejo pravnega zastopnika v EU. EESO meni, da je treba to zahtevo razširiti na ponudnike dostopa in internetno panogo, da bi vključili spletne iskalnike, socialna omrežja, telefonske internetne aplikacije in industrijo iger. |
|
4.13 |
Ponudniki storitev gostovanja, ki so dejavni na internetu, imajo ključno vlogo v digitalnem gospodarstvu, saj povezujejo podjetja in državljane ter omogočajo javno razpravo in razširjanje ter prejemanje informacij, mnenj in zamisli, s čimer pomembno prispevajo k inovacijam, gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest v EU. EESO meni, da bi jo bilo treba razširiti tudi na ponudnike internetnih storitev, storitev gostovanja vsebin in digitalnih družbenih omrežij ter na podjetja, ki ponujajo storitve internetne telefonije. |
|
4.14 |
V predlogu uredbe je naveden sklop ukrepov, ki jih morajo uvesti države članice za prepoznavanje terorističnih vsebin, omogočanje ponudnikom storitev gostovanja, da jo hitro odstranijo, ter olajšanje sodelovanja s pristojnimi organi v drugih državah članicah, ponudniki storitev gostovanja in po potrebi ustreznimi organi EU. EESO meni, da je namen vsega tega omejitev vsebine, povezane s terorizmom, omogočanje, da jo ponudniki storitev gostovanja hitro odstranijo, ter zmanjšanje dejavnosti propagande in novačenja teroristov na internetu. |
V Bruslju, 12. decembra 2018
Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Luca JAHIER
(1) COM (2018) 640 final.
(2) UL C 237, 6.7.2018, str. 19.
(3) COM(2018) 640 final, člen 2(1).
(4) COM(2018) 640 final, člen 2(2).
(5) COM(2018) 640 final, člen 2(5).