Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – (a) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov

(COM(2018) 435 final – 2018/0224 (COD))

(b) Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa

(COM(2018) 436 final – 2018/0225 (COD))

(2019/C 62/05)

Poročevalec:

Gonçalo LOBO XAVIER

Zaprosilo

(a)	Evropski parlament, 14. 6. 2018 Svet, 25. 6. 2018

(b)	Evropski parlament, 14. 6. 2018 Svet, 27. 6. 2018

Pravna podlaga

(a)	členi 173(3), 182(1), (4) in (5) in 188 PDEU ter člen 7(5) Pogodbe Euratom

(b)	člena 173(3) in 182(4) PDEU

Pristojnost

strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

2. 10. 2018

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

17. 10. 2018

Plenarno zasedanje št.

538

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

187/1/2

1. Sklepi in priporočila

1.1

EESO veseli, da je Evropska komisija jasno poudarila, da morajo raziskave in inovacije ostati glavna prednostna naloga EU tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. Z veseljem ugotavlja, da so bila na področjih, kot so skupne raziskave in mobilnost, upoštevana številna njegova priporočila v zvezi z vmesno oceno programa Obzorje 2020 ter ukrepi za krepitev inovacij, odpravo razlik med regijami, spodbujanje dejavnosti na področju znanosti in inovacij med državljani, dvig nizkih stopenj uspešnosti in zmanjšanje upravnega bremena (1).

1.2

EESO poudarja, da morajo biti znanost, raziskave in inovacije ključni elementi izgradnje evropske skupnosti, zato podpira pristop programa Obzorje Evropa, da se državljanom približajo te dejavnosti in dosežki. Zato mora biti del strategije tudi učinkovito obveščanje o priložnostih, ki jih prinaša program, pa tudi učinkih inovacij in raziskav na življenja državljanov, da bi države članice spodbudili k bolj aktivni podpori.

1.3

EESO podpira zasnovo nalog raziskav in inovacij v okviru strategije Obzorje Evropa, katere namen je doseči rezultate raziskav in inovacij z večjim učinkom ter resnično spremeniti način, kako državljani v vsakdanjem življenju dojemajo znanost in njene učinke. EESO poziva, da je nujno treba opredeliti strateške naloge, ki lahko spodbudijo raziskovalno in inovacijsko okolje v Evropi ter okrepijo skupne raziskave kot glavno sredstvo za pridobivanje znanja in ustvarjanje učinka. Naloge bi morale biti osredotočene na specifične, merljive in dosegljive cilje ter odprte vsem morebitnim sodelujočim, da bi zajeli odličnost iz različnih delov Evrope.

1.4

EESO podpira dejstvo, da bodo pri nalogah na voljo različne rešitve od spodaj navzgor in bodo zajemale celoten cikel raziskav in inovacij. Naloge bi se morale nanašati na srednje- do dolgoročne cilje, zato bi bilo treba pri njih upoštevati tudi velik pomen raziskav na nizki ravni tehnološke pripravljenosti. Naloge ne bi smele biti osredotočene le na linearne inovacijske modele, ki so pogosto omejeni na postopne inovacije, temveč bi morale izrecno spodbujati prelomne inovacijske modele.

1.5

EESO je kot predstavnik organizirane civilne družbe pripravljen aktivno sodelovati pri sooblikovanju in podpira koncept nalog, vendar opozarja, da se lahko zaradi prevelikega približevanja odločitev končnim uporabnikom zmanjšata obseg in prelomnost nalog. V odborih za naloge bi morala biti kakovostna in zadostna kritična masa vseh deležnikov, da bi preprečili postopne raziskave na eni strani in naloge, ki daleč presegajo obstoječe tehnične in tehnološke zmogljivosti, na drugi.

1.6

EESO poudarja, da je Evropski svet za inovacije pomemben instrument za podpiranje prodornih inovacij ter spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti na ravni EU. Kot tak bi se moral po mnenju EESO ob upoštevanju evropskega okolja osredotočati zlasti na zelo inovativna in prodorna mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja.

1.7

EESO se strinja, da bi bilo treba v program Obzorje Evropa sistematično vključevati družbene in humanistične vede, ki bi jih bilo treba obravnavati skupaj s tehnološkim pristopom. Inovacije se namreč ne nanašajo le na tehnologije, z združevanjem različnih vizij, kompromisov ter izzivov pa se bo bolje oblikovalo področje raziskav in inovacij v Evropi. EESO meni, da bi z upoštevanjem tudi drugih vidikov, ne le tehnoloških, spodbudili družbene in humanistične vede v programu Obzorje Evropa.

1.8

EESO podpira politiko „odprte znanosti“ kot sredstvo za usmeritev v odličnost znanosti in kakovostno znanje. Odprta znanost je bistvena za splošni znanstveni razvoj evropskih institucij, vendar bi bilo treba razmisliti o uvedbi določenega časovnega okvira za objavo vseh znanstvenih rezultatov, s čimer bi zagotovili, da bodo vsi rezultati projektov na voljo v ustreznih zbirkah in v natančno določenih rokih. EESO pozdravlja odprt dostop do objav in raziskovalnih podatkov, zelo priporočljivo pa je redno posvetovanje z deležniki s področja raziskav o prihodnjih zahtevah v zvezi z odprto znanostjo. V okviru programa Obzorje Evropa bi bilo treba ohraniti možnosti izvzetja, ki so že na voljo.

1.9

EESO se strinja, da se bo s preoblikovano strukturo stebrov izboljšala notranja usklajenost, zlasti z vključitvijo industrijskih tehnologij v steber 2, s čimer se bo okrepil prispevek industrije k obravnavi globalnih izzivov, zagotovila pa se bo tudi ustrezna ponudba za povpraševanje po novih rešitvah. Ta pristop je zelo privlačen. Eden od predlogov je, da se prednost nameni konzorcijem, ki pokrivajo celoten inovacijski cikel, kar pomeni, da vključujejo akademske partnerje, ki ustvarjajo, ponudnike rešitev, ki razvijajo inovativne rešitve, in končne uporabnike, ki izražajo svoje potrebe. Tako bodo lahko delovali trajnostno.

1.10

EESO prav tako pozdravlja prizadevanja za dodatno poenostavitev pravil o državni pomoči, s čimer bi olajšali kombiniranje različnih skladov. To lahko ključno prispeva k odpravi večjih razlik med državami članicami in regijami glede števila uspešnih raziskovalnih in inovacijskih projektov. Sinergije med različnimi programi financiranja Unije in politikami Unije, zlasti s strukturnimi skladi, dosežene na podlagi združljivih predpisov, so bistvene za zagotavljanje čim večjega učinka projektov raziskav in inovacij.

1.11

EESO poudarja, da je tudi podpiranje mobilnosti raziskovalcev z ukrepi Marie Skłodowske-Curie temeljnega pomena za nadaljnjo krepitev evropskega raziskovalnega prostora, obenem pa si je treba v okviru politike EU in nacionalnih politik prizadevati za ustvarjanje primernih in privlačnih delovnih pogojev za strokovnjake, da bi preprečili beg možganov, ki resnično ovira doseganje kohezije v EU. Poleg tega je v programu ERC bistveno okrepiti podporo za raziskovalce, ki so na začetku poklicne poti.

1.12

EESO meni, da je treba v stebru Krepitev Evropskega raziskovalnega prostora posebno pozornost nameniti naravoslovnemu izobraževanju in komuniciranju o znanosti. To bi okrepilo znanost z družbo in za družbo v okviru tega stebra in posledično v okviru programa Obzorje Evropa.

2. Splošne ugotovitve

2.1

EESO pozdravlja nedavna prizadevanja Komisije, da bi rast v Evropi spodbudili z novo in premišljeno evropsko politiko, podprto z večjim spodbujanjem dejavnosti raziskav, razvoja in inovacij, ki lahko Evropi na številnih področjih zagotovijo vodilni položaj (2). Evropska skupnost inovatorjev in raziskovalcev je v zadnjih letih dosegla številne cilje, vendar še vedno velja, da evropski državljani iz več razlogov, kot so pomanjkanje komunikacije, nezavzetost skupnosti ali celo nezanimanje državljanov za znanstvene dosežke, tega ne cenijo v celoti. Ta odnos v evropski družbi je nujno treba spremeniti, ne le kratkoročno, ampak tudi zato, da bi prispevali k dolgoročnim inovacijam in znanstvenemu okolju, ki je del družbe kot celoto.

2.2

EESO podpira prepričanje, da je mogoče mnenje državljanov spremeniti z opredelitvijo ključnih globalnih izzivov v okviru trdnih prizadevanj za mobilizacijo družbe in njeno vključevanje v evropski projekt. Spodbujanje konkurenčnosti Evrope z inovacijami je ključno, voditelji pa ga morajo upoštevati, ko določajo prioritete politik. Ni mogoče le trditi, da dejavnosti raziskav, razvoja in inovacij veliko prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in rasti. Ne zadošča zgolj navajanje informacij, da dve tretjini gospodarske rasti v današnji Evropi izvirata iz dejavnosti raziskav, razvoja in inovacij. Države članice morajo sodelovati pri teh skupnih prizadevanjih.

2.3

EESO pozdravlja predlog novega evropskega programa za razvoj in inovacije, ki bo podpiral in spodbujal razvoj in inovacije na ravni EU v obdobju 2021–2027, ter njegove glavne točke, tj. poudarek na odprti znanosti, globalnih izzivih in konkurenčnosti industrije ter odprtih inovacijah. EESO je trdno prepričan, da je pristop soustvarjanja, pri katerem so vsi deležniki vključeni v skupnost znanja in inovacij, osnova za spodbujanje evropske konkurenčnosti, ustvarjanja delovnih mest, socialne kohezije, zlasti boja proti brezposelnosti med mladimi, in varovanja okolja v skladu z Agendo OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenimi cilji trajnostnega razvoja.

2.4

Program Obzorje Evropa očitno odraža prednostno nalogo Komisije, da ustvari inovacijsko in znanstveno okolje, ki bi lahko omogočilo EU, da s strukturnimi dejavnostmi, ki bodo imele gospodarski in družbeni vpliv, izboljša svojo konkurenčnost. Tega ne potrjuje le predlagano povečanje finančnega svežnja, ampak tudi dejavnosti, načrtovane v okviru treh stebrov programa.

2.5

EESO podpira glavne nove elemente, ki so izpostavljeni v predlogu programa Obzorje Evropa: (i) spodbujanje prodornih inovacij z Evropskim svetom za inovacije, (ii) doseganje večjega učinka prek ciljne naravnanosti in sodelovanja državljanov: naloge raziskav in inovacij, (iii) krepitev mednarodnega sodelovanja, (iv) krepitev odprtosti s trdnejšo politiko odprte znanosti, in (v) racionalizacija področja financiranja z novim pristopom k evropskemu partnerstvu.

2.6

Dober način za večje vključevanje družbe v znanstvene in inovacijske dejavnosti bi lahko bila vzpostavitev nalog raziskovanja in inovacij EU od spodaj navzgor s poudarkom na globalnih izzivih in konkurenčnosti industrije. Na ta način bi lahko uspešno vključili družbo in državljane v naloge, ki jih je treba opredeliti, ter ustvarili občutek skupnosti, ki je lahko bistven za doseganje pomembnih rezultatov in učinka. Organizirana civilna družba bi lahko imela v tem procesu ključno vlogo.

2.7

EESO pozdravlja tudi dejstvo, da bo program Obzorje Evropa podpiral javno-zasebna partnerstva kot učinkovit instrument za spodbujanje skupnih raziskav s poudarkom na raziskavah in inovacijah, ki temeljijo na industriji, pri čemer bo poudarjal manj partnerstev z večjim učinkom. Evropa se mora sprijazniti s tem, da jo čaka še veliko dela, preden bo vzpostavljen vitek proces učinkovitega sodelovanja akademske skupnosti in industrije. Seveda obstajajo številni dobri primeri in dobre prakse, vendar so še vedno mogoče izboljšave. Javno-zasebna partnerstva so eno od orodij za zmanjšanje obstoječe vrzeli med različnima svetovoma, ki se dopolnjujeta, tj. akademski svet in industrija/trg.

2.8

EESO ponovno (3) poziva Komisijo, naj si nenehno prizadeva za zmanjšanje birokracije v programu Obzorje, zato pozdravlja njen predlog o manjšem obsegu birokracije in krajšem času do prodaje na trgu/boljši stopnji odziva na predloge, kot je razvidno na primer iz programa Obzorje 2020 v zvezi s posebnim instrumentom za MSP. Eden glavnih ciljev programa Obzorje Evropa mora biti poenostavitev, kar zadeva čas do dodelitve sredstev in poznejši vstop na trg, stalne stopnje financiranja, manjše število instrumentov, omejeno uporabo evidence opravljenega dela, razširjeno uporabo pavšalnih zneskov itd.

2.9

EESO meni, da je poleg zmanjšanja birokracije, večje poenostavitve ter bolj prepoznavne kampanje za pritegnitev malih in srednjih podjetij k inovacijam ter raziskovalnim in inovacijskim dejavnostim zelo dobrodošel tudi pristop, na katerem temelji Evropski svet za inovacije, zlasti kar zadeva spodbujanje komercializacije, širitvenih inovacij in podjetništva. EESO je prepričan, da se bo s to strategijo uspeh povečal, saj nekatera zagonska podjetja in zamisli v preteklosti niso uspeli iz različnih razlogov, ki jih namerava Evropski svet za inovacije obravnavati. Treba je upoštevati, da mora evropska kultura postati bolj naklonjena tveganju. K tem prizadevanjem bo prispeval tudi Evropski svet za inovacije, ki bi moral v svojih splošnih ciljih in merilih za ocenjevanje upoštevati ukrepe za raziskave in inovacije z visoko stopnjo tveganja.

2.10

EESO podpira zamisel, da bi v program vključili več malih in srednjih ter zagonskih podjetij, vendar ima pomisleke glede predloga širitve. Kljub prejšnjim prizadevanjem v okvirnih programih bi morala biti mala in srednja podjetja bolj vključena v dejavnosti, ki temeljijo na raziskavah in inovacijah, program Obzorje Evropa pa bi lahko bil najboljši način za pridobitev njihovega zanimanja. Zamisel o večji kapitalski vključenosti je morda dobra, vendar se morajo vsa podjetja zavedati, za kaj gre. Mala in srednje velika podjetja še vedno drugače gledajo na lastništvo kapitala, zato je v okviru programa potrebna celovita razlaga, da bi spodbudili udeležbo skupnosti in preprečili napačne razlage. V MSP kapital tradicionalno sloni na družinskih podjetnikih, zato se utegnejo s predlogi, naj ta podjetja odprejo svoj kapital trgu – prek financiranja s tem programom – pojaviti posebna vprašanja. Zato EESO poziva Komisijo, naj zelo jasno opredeli ta zanimiv predlog.

2.11

EESO se tudi strinja z načelom, da brez dialoga z Unijo finančne naložbe EU za podjetnike ne bi bile več mogoče. Ta slogan, ki ga je na javni seji nedavno napovedal komisar Moedas, kaže na ambiciozno zamisel neposrednejšega komuniciranja s podjetniki in kandidati, vendar gre hkrati za zelo tvegan pristop, saj še ni jasno, kakšna sredstva bodo dodeljena za razgovore s kandidati, cel proces pa mora biti učinkovit. EESO je novi pristop kljub temu pripravljen v celoti podpreti, ponuja pa celo sodelovanje v procesu s strokovnim znanjem svojih članov in podporo organizacij civilne družbe, ki podpirajo svoje člane.

2.12

EESO pozdravlja tudi domnevna prizadevanja za povečanje sinergije sredstev med programi, saj lahko take sinergije odigrajo pomembno vlogo pri spodbujanju in krepitvi zmogljivosti za raziskave in inovacije v različnih regijah Evrope. Povečanje sinergije z drugimi programi financiranja Unije in politikami Unije, in sicer s strukturnimi skladi prek združljivih uredb, bi moralo biti ena ključnih točk. V skladu z uredbami večletnega finančnega okvira o kohezijskih skladih lahko države članice do 5 % svojih dodelitev prenesejo iz enega sklada v drugega, kar jim omogoča, da denar za naložbe prenesejo na druga področja, ki so bila prepoznana kot ključna. Tudi to bi bil lahko pomemben korak v smeri boljšega vključevanja držav članic v doseganje cilja programa inovacij in dodatni razvoj znanosti. EESO meni, da bo le s sodelovanjem javnega in zasebnega sektorja program uspel in vplival na vsakdanje življenje državljanov. Pomembno bi bilo tudi uskladiti pravila in predpise različnih skladov, vsaj za iste vrste dejavnosti in zlasti za raziskave in inovacije.

3. Predlog programa Obzorje Evropa (2021–2027)

3.1

Program Obzorje Evropa, ki ga je predlagala Komisija, temelji na objavi pomembnega dosežka, in sicer programa raziskav in inovacij v vrednosti 100 milijard EUR, ki že sam po sebi pomeni velik korak naprej za evropsko družbo znanja na podlagi znanosti in inovacij. V tem pogledu dejstvo, da so se države članice strinjale s povečanjem proračuna, ne dokazuje le njihove politične zavezanosti, ampak svetu tudi jasno sporoča, da želi Evropa prevzeti vodilni položaj na področju inovacij, za kar ima zdaj ustrezne pogoje financiranja.

3.2

Poleg finančnega povečanja se je pojavilo nekaj novih in inovativnih zamisli, ki jih želi EESO povzema neposredno iz predloga, ker so pomembne za to mnenje. Zato se želi na kratko dotakniti naslednjih točk:

Struktura programa Obzorje Evropa s tremi stebri: kot je navedla Komisija, pri tem programu ne gre za revolucijo, ampak za evolucijo, zato temelji na treh glavnih stebrih, in sicer (i) odprti znanosti, ki vključuje Evropski raziskovalni svet, ukrepe programa Marie Skłodowska-Curie in raziskovalno infrastrukturo, (ii) globalnih izzivih in industrijski konkurenčnosti, ki vključuje pet tematskih sklopov: zdravje, vključujočo in varno družbo, digitalno področje in industrijo, podnebje, energijo in mobilnost ter hrano in naravne vire, ter (iii) odprtih inovacijah, ki vključujejo Evropski svet za inovacije, evropske inovacijske ekosisteme ter Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo. Podlaga za te tri stebre bodo dejavnosti za krepitev evropskega raziskovalnega prostora.

Z ustanovitvijo Evropskega sveta za inovacije bo EU lažje prevzela vodilni položaj na področju inovacij, ki oblikujejo trg. Evropa si za ta cilj prizadeva že dolgo, vendar stopnja rasti in ustvarjanja delovnih mest kljub trudu, odličnim zamislim ter zelo močni inovacijski in znanstveni skupnosti ne odraža stopnje predanosti. S predlogom Komisije se bo vzpostavila točka „vse na enem mestu“ za prenos najobetavnejših prodornih tehnologij in tehnologij z velikim potencialom iz laboratorijev na trg, najbolj inovativna zagonska in druga podjetja pa bodo lažje širila svoje zamisli. Novi Evropski svet za inovacije bo prispeval k prepoznavanju in financiranju hitrih, visoko tveganih inovacij z velikim potencialom za ustvarjanje popolnoma novih trgov. Inovatorjem bo zagotavljal neposredno podporo prek dveh glavnih instrumentov financiranja, od katerih bo eden namenjen zgodnjim fazam, drugi pa razvoju in uporabi na trgu. Evropski svet za inovacije bo dopolnjeval Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo. EESO meni, da bi se moral osredotočiti zlasti na zelo inovativna in prodorna mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja.

V okviru Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo bodo predlogi za prihodnje skupnosti znanja in inovacij navedeni v strateškem inovacijskem programu. EESO meni, da se število teh skupnosti ne bi smelo bistveno povečati, ampak bi ga bilo treba omejiti v skladu z načelom poenostavitve področja raziskav in inovacij. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti, da bodo v prihodnjih skupnostih znanja in inovacij zastopane različne države članice, kar zadeva lokacijo inovacijskih vozlišč. Okrepiti bi bilo treba podjetništvo, ki ga spodbuja akademski steber (npr. podjetniško izobraževanje, spodbujanje trdnega izvendisciplinarnega sodelovanja med industrijo in visokošolskimi ter raziskovalnimi ustanovami ter odkrivanje perspektivnih znanj in spretnosti za prihodnje inovatorje).

Vzpostavitev nalog raziskovanja in inovacij EU s poudarkom na globalnih izzivih in konkurenčnosti industrije. Na ta način bi lahko uspešno vključili družbo in državljane v naloge, ki jih je treba opredeliti, ter ustvarili občutek skupnosti, ki je lahko bistven za doseganje pomembnih rezultatov in učinka. Primeri bi lahko segali od boja proti raku do čistega prometa, oceanov brez plastike ter varne in čiste vode za vse. Naloge bodo oblikovane v sodelovanju z državljani, deležniki, Evropskim parlamentom in državami članicami. EESO kot predstavnik organizirane civilne družbe je pripravljen aktivno prispevati k procesu sooblikovanja.

Povečanje potenciala za inovacije v EU in krepitev evropskega raziskovalnega prostora: podvojena bo podpora za države, ki imajo majhen potencial za raziskave in inovacije, zaradi sinergij z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (npr. strukturnimi in kohezijskimi skladi) pa bo lažje usklajevati in združevati sredstva ter regijam pomagati pri sprejemanju inovacij in pridobivanju vpliva na ravni EU.

Večja odprtost: načelo odprte znanosti/odprtih inovacij bo postalo način delovanja programa Obzorje Evropa, zato bo potreben odprt dostop do publikacij in podatkov. S tem se bosta spodbujala razširjanje in izkoriščanje rezultatov ter uvajanje rezultatov na trg, povečal pa se bo tudi inovacijski potencial rezultatov, ustvarjenih s sredstvi EU.

Nova generacija evropskih partnerstev in tesnejše sodelovanje z drugimi programi EU: pričakuje se, da se bo s programom Obzorje Evropa racionaliziralo število partnerstev, ki jih EU sonačrtuje ali sofinancira s partnerji, kot so industrija, civilna družba in agencije za financiranje, da bi se povečala njihova učinkovitost in učinek pri doseganju prioritet evropskih politik. S programom Obzorje Evropa se bodo spodbujale učinkovite in operativne povezave z drugimi prihodnjimi programi EU, kot so kohezijska politika, evropski obrambni sklad, program Digitalna Evropa ter Instrument za povezovanje Evrope, pa tudi z mednarodnim projektom za raziskave fuzijske energije ITER.

h)	Skupno raziskovalno središče, služba Komisije za znanost in znanje, bo še naprej prispevalo znanstvene nasvete, tehnično podporo in namenske raziskave.

4. Znanost in inovacije za vse Evropejce

4.1

Državljani se morajo zavedati evropskega potenciala in dosežkov v znanstvenih in inovacijskih dejavnostih. Te so del življenja vseh Evropejcev, družbi pa ponujajo resnično priložnost za sodelovanje v evropskem projektu. Pristopi in ukrepi, ki jih je predlagala Komisija, so ambiciozni in pomenijo neskončen proces, vendar je to tudi najboljša priložnost za pritegnitev državljanov k evropskim vrednotam, ki so povezane z inovacijami in znanostjo za vse.

4.2

Naravoslovno izobraževanje in komuniciranje o znanosti je treba šteti za temeljna, da bo mogoče vsakogar pritegniti k evropskemu projektu. Če bo sodelovanje javnosti določeno kot prednostna naloga v okviru programa Obzorje Evropa, bo to pomenilo jasen napredek pri vpeljevanju rezultatov raziskav in inovacij na trg in v naše vsakdanje življenje. Proces soustvarjanja, temelječ na večdeležniškem pristopu, bi bil jasen znak za sodelovanje javnosti na področju raziskav in inovacij. Družbene inovacije z vključevanjem javnosti in zaupanje v inovacije bodo ključnega pomena za spodbujanje novih vzorcev upravljanja, proizvodnje in potrošnje.

4.3

Razširjanje rezultatov, komuniciranje ter izkoriščanje uspeha evropske znanosti in inovacij je očitno precej neučinkovito. Državljani cenijo inovacije drugih regij, evropskih dosežkov pa ne prepoznajo, tudi kadar se srečajo z njimi. To se mora spremeniti, za kar je več razlogov. Poleg pridobivanja evropske vrednosti iz evropskih naložb je pomemben tudi ponos na dosežke in cilje EU v zvezi z evropskim projektom za vse.

4.4

Evropo pogosto kritizirajo, ker ima premalo naložb ter nima kulture tveganja in podjetništva. Predlog Komisije je na splošno namenjen obravnavi teh izzivov in oblikovanju novega pojmovanja teh zamisli. Prispevek znanstvenih in inovacijskih dejavnosti k oblikovanju boljše in bolj vključujoče Evrope je del spremembe, ki je potrebna, da bi preprečili nesporazume v zvezi z evropskim projektom. Poleg tega pomembno prispeva k večjemu vključevanju državljanov in v njih vzbuja ponos, ker so postali del rešitve. Pomembno je tudi preprečiti napačne predstave o porabi evropskih sredstev v lokalni skupnosti. Če bi državljani menili, da se davkoplačevalski denar koristno uporablja, bi bil to pomemben korak za preprečevanje skrajnega populizma, ki mu je treba nasprotovati.

4.5

Program bi moral zlasti prispevati k okrepitvi evropskega raziskovalnega prostora, tako da bi zagotovil, da se večina njegovih sredstev porabi za skupne raziskave s sodelujočimi iz držav članic in/ali pridruženih držav, s čimer bi ustvarili pomembno dodano vrednost EU. Za vzpostavitev evropskega raziskovalnega prostora je bilo ključno sodelovanje med evropskimi raziskovalci, industrijo (vključno z malimi in srednjimi podjetji) ter drugimi javnimi in zasebnimi institucijami. To sodelovanje je značilno za evropske okvirne programe za raziskave in inovacije, ki jih deležniki zelo cenijo ter jih je treba v programu Obzorje Evropa ohraniti.

4.6

Dejavnosti programa Obzorja Evropa se izvajajo predvsem prek razpisov za zbiranje predlogov. Zagotoviti je treba, da bo večina proračuna programa porabljena za konkurenčne razpise, ki jih neposredno, pa tudi pregledno in učinkovito vodi Evropska komisija ali njene izvajalske agencije, število in proračun nalog in partnerstev pa morata biti omejena na razumno raven, da bi v skladu z glavnim ciljem poenostavitve racionalizirali področje raziskav in inovacij.

4.7

V programu Obzorje Evropa je treba racionalizirati potrebe in nujne prioritete, ki so bile izpostavljene na posvetovanju z deležniki na začetku leta 2018 v okviru ocene učinka (4). Cilj posvetovanja z deležniki je bil dobiti pregled nad mnenji zainteresiranih državljanov in strani o zasnovi programa Obzorje Evropa, kar zadeva spodbujanje raziskav in inovacij v EU, podpiranje izobraževanja, znanj in spretnosti in usposabljanja ter zagotavljanje čistega in zdravega okolja in varovanja naravnih virov.

4.8

Za aktiven prispevek h koheziji med različnimi regijami v Evropi je dobrodošlo povečanje proračuna Evropskega raziskovalnega sveta, zlasti če bodo sredstva dodeljena predvsem raziskovalcem, ki so na začetku poklicne poti, saj je to skupina, ki ima največji možni potencial za prihodnost Evrope. Treba je ustaviti beg možganov iz obrobnih regij na druga območja in resnično poskrbeti za opolnomočenje raziskovalcev, ki so na začetku poklicne poti.

4.9

Da bi izboljšali prevzemanje rezultatov raziskav v civilni družbi, je pomembno poudariti temeljno vlogo, ki jo imajo družbene inovacije. Poudariti je treba tudi pomen podjetij socialne ekonomije in deležnikov na splošno, ki poleg industrije in MSP danes pomenijo pomemben del evropskega gospodarskega sistema.

5. Vloga podjetij

5.1

EESO ponovno poudarja, da so mala in srednja podjetja najpomembnejša poslovna skupnost v Evropi. Odgovorna so za ustvarjanje delovnih mest in povečanje njihovega števila, zato morajo imeti v procesu oblikovanja politike osrednji položaj. Predlog to stališče odraža, vendar EESO opozarja Komisijo, da ni univerzalne rešitve za vse države članice, s katero bi povečali vključenost malih in srednjih podjetij v program Obzorje Evropa. Države članice imajo različne stopnje rasti in ekosisteme strukturnih inovacij, kar je treba upoštevati v predlogih specifičnih ukrepov.

5.2

EESO priznava vlogo zagonskih podjetij v inovacijskih in znanstvenih ekosistemih, vendar opozarja Komisijo, da morajo imeti podjetniki posloven pristop, če hočejo uspeti, zato bi jim bilo priporočljivo svetovati glede potenciala in potreb trga. V proces morajo biti vključena tudi velika podjetja, saj ponujajo več priložnosti zagonskim ter malim in srednjim podjetjem, ne le zaradi izzivov, ki jih ustvarjajo, ampak tudi zaradi poslovnih priložnosti, s katerimi so običajno povezane njihove dejavnosti Glede na to bi bilo dobro vzpostaviti učinkovitejši inovacijski ekosistem, ki bo združeval vse njihove potrebe.

5.3

EESO opozarja skupnost podjetnikov in Komisijo, da je treba razviti nov pristop k industrijskim dejavnostim. Tradicionalnim industrijskim sektorjem bi lahko resnično koristile dejavnosti zagonskih podjetij, povezane z izzivi, ki izhajajo iz digitalizacije in robotizacije industrijskih dejavnosti, saj bi jim lahko pomagale pri vzpostavljanju krožnega gospodarstva oziroma povečale uvedbo zelo naprednih novih proizvodnih tehnologij s sodelovanjem malih, srednjih in zagonskih podjetij ter spodbudile njihovo sodelovanje z velikimi podjetji. Stopnja uspeha bi se lahko zvišala, če bi se skupnost zagonskih podjetij zavedala industrijskih izzivov v prihodnosti.

6. Finančna vprašanja

6.1

Predlagana proračunska sredstva, dodeljena za obdobje 2021–2027, v višini 100 milijard EUR vključujejo 94,1 milijarde EUR v okviru programa Obzorje Evropa, 3,5 milijarde EUR v okviru sklada InvestEU in 2,4 milijarde EUR za program Euratoma za raziskave in usposabljanje. Program Euratoma, s katerim se financirajo raziskave in usposabljanje v zvezi z jedrskim varovanjem, varnostjo in zaščito pred sevanjem, bo bolj osredotočen na načinih uporabe, ki niso vezani na proizvodnjo električne energije, kot so zdravstvo in medicinska oprema, podpiral pa bo tudi mobilnost jedrskih raziskovalcev v okviru ukrepov programa Marie Skłodowska-Curie.

6.2

V okvirni razdelitvi proračuna programa Obzorje Evropa je izpostavljeno veliko povečanje proračuna Evropskega raziskovalnega sveta (okoli 20 %) in ukrepov programa Marie Skłodowska-Curie (okoli 10 %) glede na okvirni program Obzorje 2020 za obdobje 2014–2020. EESO to povečanje v celoti podpira in meni, da bi moral Evropski raziskovalni svet večino svojega proračuna nameniti raziskovalcem na začetku svoje poklicne poti, ki so v najproduktivnejši in najbolj ustvarjalni fazi (začetna (5) in konsolidacijska (6) nepovratna sredstva).

6.3

V programu Obzorje Evropa se je najbolj povečal proračun Evropskega sveta za inovacije, ki skupaj znaša 13,5 milijarde EUR. V okviru stebra globalnih izzivov in industrijske konkurenčnosti se je najbolj povečal proračun sklopa hrane in naravnih virov, ki skupaj znaša 10 milijard EUR. Znatno je večji tudi proračun medsektorskega stebra krepitve Evropskega raziskovalnega prostora, ki skupaj znaša 2,1 milijarde EUR. EESO pozdravlja te proračunske spremembe ter meni, da se bo evropski raziskovalni prostor zaradi njih okrepil, v vseh evropskih regijah pa se bodo razvila močnejša raziskovalna in inovacijska okolja z več akterji.

V Bruslju, 17. oktobra 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1) UL C 34, 2.2.2017, str. 66, in Informativno poročilo Obzorje 2020 (ocena).

(2) UL C 197, 8.6.2018, str. 10.

(3) UL C 34, 2.2.2017, str. 66.

(4) https://ec.europa.eu/info/publications/horizon-europe-impact-assessment-swd-2018-307_en

(5) Za raziskovalce vseh narodnosti z 2 do 7 leti izkušenj od zaključka doktorata, obetavnimi znanstvenimi dosežki in odličnim raziskovalnim predlogom (https://erc.europa.eu/funding/starting-grants).

(6) Za raziskovalce vseh narodnosti s 7 do 12 leti izkušenj od zaključka doktorata, obetavnimi znanstvenimi dosežki in odličnim raziskovalnim predlogom (https://erc.europa.eu/funding/consolidator-grants).