Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, 1285/2013 in 377/2014 ter Sklepa št. 541/2014/EU

(COM(2018) 447 final – 2018/0236 (COD))

(2019/C 62/08)

Poročevalec:

Raymond HENCKS

Zaprosilo	Evropska komisija, 12. 7. 2018 Svet, 13. 7. 2018
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	2. 10. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	17. 10. 2018
Plenarno zasedanje št.	538
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	189/3/2

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropska unija se lahko pohvali z velikimi uspehi v vesoljskem sektorju. Z vesoljskimi programi prispeva k reševanju nekaterih velikih svetovnih izzivov, zlasti v zvezi s podnebnimi spremembami ter varnostjo in izboljšanjem vsakdanjih življenjskih pogojev državljanov, pri čemer ohranja suverenost in strateško neodvisnost od drugih vesoljskih sil.

1.2

EESO podpira Unijo pri njenih dodatnih prizadevanjih, da bi ostala neodvisna vesoljska velesila. Strinja se, da se ji zagotovijo finančna sredstva za uresničevanje njenih ambicij, v tem primeru „prednostni referenčni znesek“ v višini 16 milijard EUR, kar je po mnenju EESO minimum potrebnih finančnih sredstev. EESO ponavlja svoj poziv, da je treba skupaj z Evropsko investicijsko banko najti nove možnosti financiranja za podporo zasebnim podjetjem, MSP in zagonskim podjetjem pri raziskavah vesolja ter zasnovah in izdelavah vesoljskih projektov.

1.3

Kar zadeva specifične cilje evropskega vesoljskega programa, EESO pozdravlja prizadevanja Unije, da poleg stalnega razvoja vodilnih programov Galileo in Copernicus zagotavlja več neodvisnosti in zmogljivosti za nadzor in spremljanje v vesolju, da bi vesoljsko infrastrukturo zaščitila pred tveganjem zaradi številnih vesoljskih odpadkov, ki krožijo okoli Zemlje. Pozdravlja tudi novo pobudo v zvezi s sistemom Govsatcom, ki ustreza potrebam po varnih satelitskih komunikacijah v Evropi.

1.4

Vendar EESO ugotavlja, da Unija državljane še vedno premalo obvešča o prednostih, ki jih dejavnosti EU v vesolju pomenijo za družbo in gospodarstvo. Predlaga ustrezno kampanjo, da bi se državljani zavedali dodane vrednosti evropskih vesoljskih dejavnosti, ki so postale nepogrešljive v njihovem vsakdanjem življenju, spodbujajo zaposlovanje, rast in naložbe ter pomenijo prednost za njihovo varnost.

1.5

Poleg tega smo še vedno zelo daleč od največjega možnega izkoristka prednosti, ki jih vesolje omogoča evropskemu gospodarstvu. Možnosti, ki jih ponuja program za opazovanje Zemlje in ogromna količina podatkov, ki jih proizvaja, so še vedno premalo uporabljeni. EESO poziva k ukrepom za obveščanje in ozaveščanje potencialnih upravičencev, zlasti v pomorskem in kmetijskem sektorju.

1.6

Evropski vesoljski sektor ima zelo močno mednarodno konkurenco, saj postajajo vesoljske dejavnosti vedno bolj komercialne zaradi vse večje udeležbe zasebnega sektorja na trgu zunaj Unije. Zato bo vsekakor treba povečati pomen notranjega trga in uporabiti načelo, da imajo v vesoljskem sektorju prednost evropski produkti.

1.7

Evropa potrebuje konkurenčne nosilne rakete, prilagojene komercialnemu in institucionalnemu trgu, če želi kljub vse večjemu številu nosilnih raket in močni konkurenci ohraniti neodvisen dostop do vesolja. EESO spodbuja Komisijo, naj preuči, kako bi lahko podprli raziskave in izstrelitvene infrastrukturne zmogljivosti v Evropi.

1.8

EESO meni, da bi Unija za ohranitev jasne evropske dodane vrednosti morala pozorneje spremljati razvoj futurističnega načrta za ekstrahiranje in pridobivanje naravnih virov zunaj Zemljine orbite (space mining), pri katerem ima pionirsko vlogo ena od držav članic.

2. Uvod

2.1

Evropska unija od 90. let prejšnjega stoletja razvija lastno vesoljsko politiko, ki temelji na neodvisnosti od drugih vesoljskih sil, zlasti z razvijanjem programov in načinov uporabe v ključnih industrijskih sektorjih, kot so komunikacije, varnost, storitve za ravnanje v izrednih razmerah, navigacijski sistemi, informacije, prenosi dogodkov, podnebne spremembe, vremenske napovedi itd.

2.2

V tem času je s pomočjo Evropske vesoljske agencije vzpostavila široko mrežo satelitov in lasten dostop do vesolja prek Gvajane z evropskimi nosilnimi raketami. Države članice Evropske vesoljske agencije (1) imajo svoje lastne vesoljske agencije ter programe, raziskovalna središča, zemeljske postaje in znatne industrijske zmogljivosti, iz katerih na splošno izhajajo vesoljske pobude, ki se nato obravnavajo v okviru Evropske unije ali Evropske vesoljske agencije.

2.3

Unija zlasti oblikuje, v celoti financira in upravlja naslednje vesoljske programe, za izvajanje katerih je odgovorna v celoti, tudi glede varnosti:

—	Galileo je prva infrastruktura za zelo natančno satelitsko navigacijo in določanje položaja, ki je posebej zasnovana za civilne namene in se uporabnikom zagotavlja brezplačno,

—	Copernicus zagotavlja podatke, pridobljene z opazovanjem Zemlje, in zajema šest področij: spremljanje kopnega, morskega okolja, ozračja in podnebnih sprememb ter ravnanje v izrednih razmerah in upravljanje varnosti,

—	EGNOS je vseevropski sistem treh satelitov, ki izboljšuje kakovost odprtih signalov, ki jih oddajajo obstoječi globalni satelitski navigacijski sistemi, in zagotavlja natančnejše podatke o geolokaciji,

—	SST (space surveillance and tracking) je sistem za nadzor in spremljanje v vesolju ter opazovanje približno 780 000 odpadkov v vesolju (vesoljskih odpadkov), ki krožijo okoli Zemlje,

—	Govsatcom je sistem vladne (civilne in vojaške) satelitske komunikacije, priznan kot eden od elementov globalne strategije za zunanjo politiko in varnost Evropske unije.

2.4

Komisija je za razvoj in namestitev vesoljske infrastrukture pooblastila Evropsko vesoljsko agencijo, ki je odgovorna za namestitev infrastrukture sistema Galileo, medtem ko je agencija EU s sedežem v Pragi (Agencija za evropski GNSS) zadolžena za spodbujanje uporabe sistema Galileo na trgu. Evropska vesoljska agencija vodi tudi del operacij programa Copernicus.

2.5

Evropska vesoljska industrija zaposluje več kot 231 000 ljudi, pri čemer jih je 41 333 zaposlenih v sektorju proizvodnje vesoljskih plovil, in ustvarja dodano vrednost, ki je leta 2017 po ocenah Evropske komisije znašala med 53 in 62 milijard EUR.

3. Predlog Komisije

3.1

Predlagani vesoljski program ustreza industrijski strategiji, ki jo je predsednik Juncker predstavil v svojem govoru o stanju Unije leta 2017, in sporočilu Komisije z dne 26. oktobra 2016 z naslovom „Vesoljska strategija za Evropo“.

3.2

Naslednji pravni akti

—	Uredba (EU) št. 1285/2013 o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov Galileo in EGNOS,

—	Uredba (EU) št. 377/2014 o vzpostavitvi programa Copernicus,

—	Sklep št. 541/2014/EU o vzpostavitvi okvira podpore za nadzor in spremljanje v vesolju (SST) in

—

Uredba (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS

so razveljavljeni in nadomeščeni z uredbo, ki se obravnava v tem mnenju in določa skupna pravila za vse komponente programa, pri čemer se obravnavajo zlasti proračunski prispevki in mehanizmi, finančne določbe, javna naročila, upravljanje in varnost. Uredba določa tudi nekatera specifična pravila za posamezne komponente.

3.3

Agencija za evropski GNSS, pristojna za izvajanje nove generacije satelitskih navigacijskih sistemov, postane Agencija Evropske unije za vesoljski program, zadolžena za prispevanje k programu, zlasti kar zadeva varnost, komunikacijske in promocijske dejavnosti ter dejavnosti v zvezi s trženjem storitev, ki jih ponujata sistema Galileo in EGNOS.

3.4

Namen novega vesoljskega programa je:

—	zagotavljati visokokakovostne in najsodobnejše ter po potrebi varne vesoljske podatke, informacije in storitve,

—	čim bolj povečati socialno-ekonomske koristi,

—	okrepiti varnost Unije in njenih držav članic,

—	spodbujati vlogo Unije na mednarodnem prizorišču kot vodilnega akterja.

3.5

Predlog uredbe določa skupna proračunska sredstva za vse vesoljske dejavnosti Unije, vključno z raziskavami, v višini 16 milijard EUR za obdobje 2021–2027 (v primerjavi z 12,6 milijarde EUR za obdobje 2014–2020). Ta finančna sredstva pomenijo prednostni referenčni znesek v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 2. decembra 2013 o proračunski disciplini, razporejena pa so tako:

—	sistema Galileo in EGNOS 9,7 milijarde,

—	program Copernicus 5,8 milijarde,

—	sistema SST in Govsatcom 0,5 milijarde.

3.6

V novi uredbi se obravnavajo tudi različne oblike sodelovanja in partnerstva med zainteresiranimi stranmi ter odnosi z mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami.

3.7

Komisija bo Evropskemu parlamentu in Svetu letno poročala o izvajanju vesoljskega programa na podlagi kazalnikov uspešnosti, ki jih je treba določiti.

3.8

Poleg tega se bo program ocenjeval najmanj vsake štiri leta. Komisija bo zaključke ocenjevanj skupaj s svojimi pripombami predložila Evropskemu parlamentu, Svetu, EESO in Odboru regij.

4. Splošne ugotovitve

4.1

Najprej je treba priznati, da se lahko EU pohvali, da je pravočasno razvila lastno vesoljsko politiko in je danes neodvisna od drugih vesoljskih sil, tudi od tiste, ki se je nekoč štela za zanesljivega partnerja, vendar je sčasoma postala nepredvidljiva.

4.2

EESO podpira Unijo pri njenih dodatnih prizadevanjih, da bi ostala neodvisna vesoljska velesila in si zagotovila sredstva za utrditev svojih tehničnih prednosti. Za vesoljski sektor so potrebna znatna finančna sredstva. Ambiciozna vesoljska politika ni mogoča brez ustreznega proračuna.

4.3

Zato lahko EESO le podpre namero iz predloga uredbe, da se Uniji dodelijo finančna sredstva, potrebna za uresničitev njenih ambicij, in sicer finančna sredstva za program v višini 16 milijard EUR, kar je minimalni „prednostni referenčni znesek“. To pomeni, da se Parlament in Svet ter Komisija, ko pripravlja osnutek proračuna, zavežejo, da v celotnem trajanju programa od tega zneska ne bodo odstopile za več kot 10 % (razen v izrednih okoliščinah). EESO ponavlja svoj poziv, da je treba skupaj z Evropsko investicijsko banko najti nove možnosti financiranja za podporo zasebnim podjetjem, MSP in zagonskim podjetjem pri raziskavah vesolja ter zasnovi in izdelavi vesoljskih projektov npr. na področjih nanosatelitov, miniaturiziranih pogonskih sistemov, podaljševanja življenjske dobe satelitov, novih aplikacij za opazovanje zemlje itd.

4.4

Poleg tega se vesoljske raziskave in inovacije, ki jih je nujno okrepiti, če želi Unija ostati vodilna pri napredku, lahko financirajo s programom Obzorje Evropa v okviru delovnega programa „vodilna vloga na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“ s proračunom v višini 13,5 milijarde EUR.

4.5

V teh okoliščinah lahko le podpremo dejstvo, da bo Združeno kraljestvo po izstopu iz EU še naprej sodelovalo v evropskem vesoljskem programu. Vendar EESO obžaluje, da je le 20 od sedanjih 28 članic Unije tudi članic Evropske vesoljske agencije.

4.6

Kar zadeva specifične cilje vesoljskega programa, EESO odobrava, da se pri novih aplikacijah in novih storitvah upošteva razvoj na področju avtonomnih vozil, brezpilotnih zrakoplovov, robotov in interneta stvari (sistem Galileo) ter da so v interesu človeštva poudarjeni spremljanje podnebnih sprememb (na primer spremljanje antropogenih emisij CO2 in emisij toplogrednih plinov), raba zemljišč v podporo kmetijstvu, opazovanje polarnih območij, gospodarjenje z gozdom in vodnimi viri ter odkrivanje majhnih predmetov (na primer ladij) za nadzor nad nezakonitim trgovanjem (program Copernicus).

4.7

EESO podpira tudi predlog, da se sistemu SST omogoči večja samostojnost in zmogljivost za zaščito vesoljske infrastrukture in Zemlje pred vesoljskimi tveganji, ter ustvarjanje novih dejavnosti za opazovanje vesoljskih odpadkov in ekstremnih vesoljskih vremenskih dogodkov, ki so posledica dejavnosti sonca, ali asteroidov in kometov (blizuzemeljskih predmetov). Z vprašanjem odpadkov v vesolju se neposredno ukvarja več kot 60 držav, ki trenutno imajo in upravljajo satelite. Ta nadzor in spremljanje v vesolju sta dejansko ključna, saj se lahko poškoduje bistvena infrastruktura, od katere je odvisno vsakdanje življenje državljanov, kar lahko povzroči prekinitve storitev, nevšečnosti in s tem povezane gospodarske izgube.

4.8

Nova pobuda v zvezi s storitvijo Govsatcom ustreza potrebam varnih satelitskih komunikacij v Evropi (mejni nadzor, pomorska skupnost, policijske misije, civilna zaščita, humanitarna pomoč, zunanje delovanje EU itd.) in omogoča večjo varnost in evropsko neodvisnost prihodnjih varnih komunikacijskih sistemov in storitev, kar EESO v celoti podpira.

4.9

Unija se lahko torej pohvali z velikimi uspehi v vesoljskem sektorju. Vendar EESO ugotavlja, da Unija državljane še vedno premalo obvešča o prednostih vesolja za družbo in gospodarstvo. Veliko državljanov se ne zaveda, da si pomagajo z vesoljskimi storitvami, ko na primer uporabljajo svoj prenosni ali pametni telefon, si pomagajo z navigacijskimi sistemi, gledajo satelitsko televizijo, potujejo po kopnem, morju ali zraku ali dvigujejo denar. Zato bo treba z ustrezno kampanjo obveščanja poskrbeti, da se državljani zavejo, da so evropske vesoljske dejavnosti nepogrešljive v njihovem vsakdanjem življenju, da spodbujajo zaposlovanje, rast in naložbe ter da pomenijo prednost za njihovo varnost.

4.10

4.11

Kot opozarja Komisija se vesoljski sektor spopada s težavami zaradi pomanjkanja zmogljivosti za zaposlovanje ustreznega osebja. EESO meni, da bi bilo treba znanost o vesolju vključiti v šolski sistem in da bi morale biti univerze držav članic toliko ozaveščene, da bi ponudile magisterij iz vesoljskega inženirstva.

4.12

Na mednarodni ravni se bo evropski vesoljski sektor moral spopasti z izzivom zelo močne konkurence, saj postajajo vesoljske dejavnosti vedno bolj komercialne zaradi vse večje udeležbe zasebnega sektorja. Veliki evropski akterji največ dejavnosti izvajajo zunaj Evrope. Zato bo vsekakor treba povečati pomen notranjega trga in uporabiti načelo, da imajo v vesoljskem sektorju prednost evropski produkti.

4.13

Kot poudarja Komisija, je vesolje del globalne vrednostne verige, ki se sooča z večjimi spremembami, ki pomenijo odmik od tradicionalnih meja vesoljskega sektorja. T. i. novo vesolje („New Space“) korenito spreminja vesoljski sektor – ne le s tehnološkega vidika, temveč tudi z vidika poslovnega modela. Zato je bistveno, da Unija aktivno podpira celotni vesoljski sektor, zlasti pa raziskave in razvoj, zagonska podjetja in inkubatorje za podjetja, ki delujejo v vesoljskem sektorju. EESO obžaluje, da je v obravnavani uredbi Komisija napovedala zgolj to, da vesoljski program podpira sodelovanje med podjetji v obliki vozlišč vesoljskih dejavnosti, ki na regionalni in nacionalni ravni združujejo akterje in uporabnike iz vesoljskega in digitalnega sektorja, ni pa navedla ničesar v zvezi z delovanjem in financiranjem takšnih vozlišč.

Projekt „New Space“ bi se lahko posvečal razvoju gospodarstva vesoljskih virov (space mining), katerega namen je ekstrahiranje in pridobivanje naravnih virov zunaj Zemljine orbite. Asteroidi lahko na primer vsebujejo nikelj, platino, železo in kobalt. NASA ocenjuje, da je vrednost pasu asteroidov (v katerem jih je več kot milijon) med Marsom in Jupitrom 700 trilijonov dolarjev. Te vire bi bilo mogoče bodisi pripeljati na Zemljo bodisi uporabiti v vesolju kot energijo za satelite ali za gradnjo baz, od koder bi bilo mogoče raziskovati še bolj oddaljene dele vesolja.

4.14

Luksemburg je poleg Združenih držav druga država na svetu s pravnim okvirom, ki ga nekateri sicer izpodbijajo, a omogoča raziskovanje in komercialno uporabo vesoljskih virov. S svetovalno misijo se je projektu pridružila tudi EIB, Evropska vesoljska agencija pa namerava zagotoviti nasvete in usmeritve prek svoje storitve finančnega svetovanja za inovacije.

4.15

EESO meni, da bi morala Unija v tehnološkem, finančnem in pravnem smislu tesneje sodelovati pri raziskavah v zvezi s pridobivanjem vesoljskih virov (space mining) ter skrbeti, da projekt ohrani jasno evropsko vrednost, saj so se druge ameriške, arabske ali azijske organizacije ali podjetja že pridružili projektu.

4.16

Evropa potrebuje nosilne rakete, prilagojene komercialnemu in institucionalnemu trgu, če želi ohraniti neodvisen dostop do vesolja. Rakete za ponovno uporabo pomenijo napredek, ki zelo veliko obeta, saj se bodo zmanjšali stroški in skrajšal čas izmenjavanja med izstrelitvami. Konkurenca na komercialnem trgu je še vedno močna in včasih nelojalna. EESO spodbuja Komisijo, naj preuči, kako bi bilo mogoče podpreti raziskave in infrastrukturo za evropske nosilne rakete, ob upoštevanju, da je bistveno ohraniti neodvisen dostop Evrope do vesolja.

4.17

Čeprav so države članice na podlagi PDEU pristojne za opredelitev storitev splošnega pomena, to ne spremeni dejstva, da je Unija pristojna, da na svoji ravni opredeli take storitve, če je to nujno za doseganje ciljev Unije. EESO poziva institucije EU, naj priznajo obstoj in nujnost storitev splošnega pomena na ravni EU na področjih, kjer je delovanje EU učinkovitejše za izpolnjevanje njihovih ciljev, kot očitno velja za vesoljski sektor.

V Bruslju, 17. oktobra 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1) Evropska vesoljska agencija ima 22 držav članic. Nacionalni organi naslednjih držav, pristojni za vesolje, zasedajo v svetu guvernerjev Evropske vesoljske agencije: Nemčija, Avstrija, Belgija, Danska, Španija, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Luksemburg, Norveška, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Češka republika, Romunija, Združeno kraljestvo, Švedska, Švica. V svetu guvernerjev in pri nekaterih projektih v okviru sporazuma o sodelovanju sodeluje tudi Kanada. Slovenija je pridružena članica. Sedem drugih držav članic EU je še podpisalo sporazume o sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo, in sicer Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Latvija, Litva, Malta in Slovaška.