Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2000/642/PNZ

(COM(2018) 213 final – 2018/0105 (COD))

(2018/C 367/16)

Glavni poročevalec:

Victor ALISTAR

Zaprosilo	Evropski parlament, 28. 5. 2018
Pravna podlaga	člen 87(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Sklep predsedstva	22. 5. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	12. 7. 2018
Plenarno zasedanje št.	536
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	176/0/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) ugotavlja, da naj bi z ukrepi Unije nastala dodana vrednost, saj bo mogoč usklajen pristop, s katerim bi se okrepilo domače in čezmejno sodelovanje pri finančnih preiskavah hudih kaznivih dejanj in terorizma. Z ukrepi na evropski ravni bi lahko poleg tega uskladili predpise, zlasti o varstvu podatkov, s čimer bi poskrbeli za učinkovito skupno območje varnosti in pravice.

1.2

Ta cilj bo mogoče doseči, če bo z vključitvijo pravnega akta, pripravljenega na podlagi člena 87(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), dopolnjen regulativni okvir za finančnoobveščevalne enote, ustanovljene na podlagi člena 114. V skladu z izbrano možnostjo bi se dostop do finančnih podatkov na podlagi pete direktive o boju proti pranju denarja (1) povezal z mehanizmi za pravosodno sodelovanje držav članic.

1.3

Predlog direktive je akt, s katerim se želi okrepiti zmožnost preiskovanja in zatiranja kaznivih dejanj na ozemlju Evropske unije, saj bi pristojni organi držav članic pridobili bolj neposreden dostop do finančnih podatkov. Tako bi lahko preiskovali koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji, in prepoznavali vzorce kaznivih dejanj.

1.4

Področje uporabe, kakor ga je opredelila Komisija, se nanaša na preiskovanje in zatiranje kaznivih dejanj prek mehanizmov pravosodnega sodelovanja, v členih 2(l) in 3(1) pa se pri opredelitvi hudih kaznivih dejanj sklicuje tudi na Uredbo (EU) 2016/794 o Europolu (2). EESO v zvezi s tem meni, da je treba sestaviti natančnejši in ožji seznam kaznivih dejanj, pri katerih je dovoljeno uporabiti ta mehanizem.

1.5

Komisija bi morala v predlogu direktive doseči boljše ravnotežje med temeljnimi pravicami oseb, določenimi v Pogodbi o delovanju Evropske unije, in potrebo po boljšem izvajanju zakonodaje, ki ureja boj proti kriminalu in njegovo zatiranje, s čimer bi poskrbela za okolje varnosti in pravice v Uniji.

1.6

Zaradi ravnotežja med dostopom do finančnih podatkov evropskih državljanov in potrebo po seznanjenosti mora biti direktiva osredotočena izključno na odkrivanje in zatiranje kaznivih dejanj ter načeloma ne bi smela biti usmerjena v presplošno preprečevanje, zato EESO predlaga, da se pri tem uporabi pravilo ustrezne utemeljitve primera.

1.7

Centralizirane registre bančnih računov bi lahko dopolnili s finančnimi podatki o naložbenih računih upravljavcev naložb na kapitalskih trgih, saj tovrstne naložbe sodijo med aktualne načine pranja denarja in prikrivanja nezakonito pridobljenih finančnih produktov. EESO tudi poziva Komisijo, naj oceni, ali je mogoče povezati podatke, zbrane na podlagi pete direktive o preprečevanju pranja denarja (3), obravnavanega predloga direktive in četrte direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (4), pri čemer se zadnjo uporablja le za dokumentiranje hudih kaznivih dejanj in izključno za namene ugotavljanja razhajanj med podatki, zbranimi med preiskavo, in razpoložljivimi informacijami.

1.8

EESO v zvezi s tehničnimi elementi predloga priporoča, da se člen 17 dopolni s postopkovnimi določbami, ki se nanašajo na evropsko uredbo o pravosodnem sodelovanju in izmenjavo finančnih informacij s tretjimi državami.

1.9

EESO poziva Komisijo, naj zaradi jasnosti, predvidljivosti in sorazmernosti predpisov, ki urejajo mehanizme za dostop do finančnih podatkov državljanov Unije, spremeni opredelitev iz člena 2(f), ki se nanaša na „informacije v zvezi s kazenskim pregonom“, in opredelitev iz člena 2(l), ki se nanaša na „huda kazniva dejanja“.

1.10

EESO poleg tega poziva Komisijo, naj predpiše namen dostopa do podatkov v nacionalnih centraliziranih registrih bančnih računov in ga v primeru preprečevanja omeji na kazniva dejanja, ki ogrožajo kolektivno in osebno varnost evropskih državljanov, in sicer na terorizem, trgovino z ljudmi in trgovino s prepovedanimi drogami, ter hkrati omogoči za vsa huda kazniva dejanja, kadar gre za odkrivanje, preiskovanje in pregon nekaterih kaznivih dejanj ali za zaseg sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji.

2.   Ozadje mnenja

2.1

Kriminalne združbe, vključno s teroristi, delujejo v različnih državah članicah, prav tako imajo običajno svoje premoženje, vključno z bančnimi računi, po več državah, tako znotraj kot zunaj Unije. Poslužujejo se sodobne tehnologije, ki jim omogoča prenos denarja med več bančnimi računi in med različnimi valutami v zgolj nekaj urah.

2.2

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) ugotavlja, da naj bi z ukrepi Unije nastala dodana vrednost, saj bo mogoč usklajen pristop, s katerim bi se okrepilo domače in čezmejno sodelovanje pri finančnih preiskavah hudih kaznivih dejanj in terorizma. Poleg tega bodo ukrepi na ravni Unije omogočili uskladitev določb, zlasti o varstvu podatkov, če pa bodo države članice same sprejemale predpise, bo težko uskladiti raven zaščite.

2.3

Peta direktiva o preprečevanju pranja denarja (5) sicer uvaja nacionalne centralizirane registre bančnih računov, ki krepijo zmogljivost in učinkovitost finančnoobveščevalnih enot, vendar morajo imeti pristojni pravosodni organi možnost hitreje dostopati do finančnih informacij, da bodo preiskave in pregon bolj učinkoviti. Zato je treba s pravnim aktom, pripravljenim na podlagi člena 87(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, dopolniti regulativni okvir za finančnoobveščevalne enote, vzpostavljen na podlagi člena 114.

2.4

Tako bodo lahko pristojni organi neposredno dostopali do nacionalnih centraliziranih registrov bančnih računov, kar bo olajšalo delo pravosodnim in davčnim organom ter pristojnim za boj proti korupciji, ki po nacionalnem pravu že imajo preiskovalna pooblastila. Sem sodijo tudi uradi za odvzem premoženjske koristi, ki zaradi morebitne zamrznitve ali zaplembe opravljajo sledenje in identifikacijo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, da bi storilci teh dejanj ostali brez sredstev.

2.5

Področje uporabe, kakor ga je opredelila Komisija, se nanaša na preiskovanje in zatiranje kaznivih dejanj prek mehanizmov pravosodnega sodelovanja, v členih 2(l) in 3(1) pa se pri opredelitvi hudih kaznivih dejanj sklicuje tudi na Uredbo (EU) 2016/794 o Europolu (6). EESO v zvezi s tem meni, da je treba sestaviti natančnejši in ožji seznam kaznivih dejanj, pri katerih je dovoljeno uporabiti ta mehanizem.

2.6

V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 (7) lahko do nacionalnih centraliziranih registrov bančnih računov dostopajo tudi evropski tožilci, s čimer se bo okrepila zmogljivost preiskovanja goljufij, ki škodijo finančnim interesom Evropske unije.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO priznava pomen mehanizmov sodelovanja med organi kazenskega pregona držav članic in pozdravlja pobudo Komisije o oblikovanju mehanizmov, ki pristojnim organom držav članic omogočajo, da hitreje in neposredneje dostopajo do finančnih podatkov v drugih državah članicah.

3.2

Predlog direktive je akt, s katerim se želi okrepiti zmožnost preiskovanja in zatiranja kaznivih dejanj v Evropski uniji, saj bi pristojni organi držav članic pridobili bolj neposreden dostop do finančnih podatkov. Tako bi lahko odkrivali koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji, in prepoznavali vzorce kaznivih dejanj.

3.3

Komisija bi morala v predlogu direktive doseči boljše ravnotežje med temeljnimi pravicami oseb, določenimi v Pogodbi o delovanju Evropske unije, in potrebo po učinkovitejšem izvajanju zakonodaje, ki ureja boj proti kriminalu in njegovo zatiranje.

3.4

Zato je treba poskrbeti, da bo mogoče pravico do spoštovanja in varstva zasebnosti omejiti le takrat, ko je ta ukrep sorazmeren z javnim interesom zagotavljanja varnosti in pravice na lokalni in regionalni ravni Evropske unije.

3.5

Zaradi ravnotežja med dostopom do finančnih podatkov evropskih državljanov in potrebo po seznanjenosti mora biti direktiva osredotočena izključno na odkrivanje in zatiranje kaznivih dejanj ter načeloma ne bi smela biti usmerjena v presplošno preprečevanje, zato EESO predlaga, da se pri tem uporabi pravilo ustrezne utemeljitve primera.

3.6

Dostop do finančnih podatkov bi bilo treba omogočiti le pristojnim organom, da bi ti lahko preiskali kazniva dejanja in začeli njihov pregon, ter uradom za odvzem premoženjske koristi, vendar v ustrezno utemeljenih primerih, da ne bi nastajali nizi metapodatkov, ki bi jih nato zase zadržali nacionalni ali evropski subjekti brez pristojnosti za odkrivanje in preiskovanje.

3.7

Centralizirane registre bančnih računov bi lahko dopolnili s finančnimi podatki o naložbenih računih upravljavcev naložb na kapitalskih trgih, saj tovrstne naložbe sodijo med aktualne načine pranja denarja in prikrivanja nezakonito pridobljenih finančnih produktov.

3.8

Predlog direktive bi bilo treba dopolniti tudi z vključitvijo postopkovnih določb, ki se sklicujejo na druga zakonodajna besedila EU o pravosodnem sodelovanju in izmenjavi finančnih informacij s tretjimi državami. S tem bi izpolnili dvoje zahtev: opredelili bi splošna pravna pravila za sodne postopke, ki se uporabljajo za veljavno zbiranje dokazov, kadar se kot dopolnilo uporabljajo drugi zakonodajni akti, in v širšem obsegu bi izvajali cilje javne politike, navedene v obrazložitvenem memorandumu predloga in naknadni analizi, ki jo je izvedla Komisija.

3.9

EESO ugotavlja, da Komisijin predlog direktive vsebuje zelo jasne določbe o varstvu temeljnih pravic, in to tudi pozdravlja, vendar opozarja, da so omejene na varstvo osebnih podatkov, ki se prenašajo na podlagi vzpostavljenega mehanizma, in na dostop do centraliziranih registrov bančnih računov, prav tako pa ne vsebujejo posebnih pravil, s katerimi bi zaščitili temeljne pravice s področja varstva zasebnosti in omogočili postopkovna jamstva glede omejevanja teh pravic.

4.   Posebne ugotovitve in priporočila

4.1

Da bi bilo pri izvajanju instrumentov sodelovanja, določenih v predlogu direktive, omejevanje temeljnih pravic v zvezi z varstvom zasebnosti z zakonskega vidika sorazmerno, bi bilo treba odstraniti cilj preprečevanja iz opredelitve finančnih informacij v členu 2(e), pri čemer to ne bi vplivalo na opredelitev iz pete direktive o preprečevanju pranja denarja (8), ki ostaja nespremenjena v členu 1(2)(a) predloga direktive, ki je predmet tega mnenja. S tem bi bilo izključeno vsakršno tveganje kršitve določb Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki se nanašajo na temeljne pravice.

4.2

Kar zadeva opredelitev „hudih kaznivih dejanj“ iz člena 2(l), ki se sklicuje na Prilogo 1 k Uredbi (EU) 2016/794 o Europolu (9), se glede na besedilo predloga direktive in določbe o dostopu do podatkov za namene preprečevanja hudih kaznivih dejanj zdi, da je ta dostop nesorazmeren glede na splošni cilj direktive. Na primer, finančni podatki državljanov bi lahko bili dostopni za namene preprečevanja kaznivih dejanj v povezavi s prometnimi nesrečami s smrtnim izidom ali rasizmom, ksenofobijo ali izsiljevanjem.

4.3

EESO predlaga, da se opredelitev iz člena 2(l) spremeni tako: „huda kazniva dejanja“ pomenijo oblike kriminalitete, povezane s terorizmom, organiziranim kriminalom, trgovino s prepovedanimi drogami, trgovino z ljudmi, korupcijo, dejavnostmi pranja denarja, kaznivimi dejanji, povezanimi z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi, tihotapljenjem priseljencev, nezakonito trgovino s človeškimi organi in tkivi, ugrabitvijo, protipravnim odvzemom prostosti in jemanjem talcev, ropom in veliko tatvino, nezakonito trgovino z umetninami, starinami in kulturnimi dobrinami, dejanji, ki škodijo finančnim interesom Unije, trgovanjem z notranjimi informacijami in manipulacijo finančnih trgov, izsiljevanjem, ponarejanjem in piratstvom, ponarejanjem denarja in plačilnih sredstev, nezakonito trgovino z orožjem, strelivom in razstrelivi, uničevanjem okolja, vključno z onesnaževanjem morja z ladij, spolno zlorabo in spolnim izkoriščanjem, vključno z gradivom o zlorabi mladoletnikov in otrok in pridobivanjem mladoletnikov in otrok za spolne namene, genocidom, hudodelstvi zoper človečnost in vojnimi zločini.

4.4

Podobno bi bilo treba za pojasnitev predmeta urejanja in zagotovitev skladnosti z navedenimi javnopolitičnimi cilji dostop do nacionalnih centraliziranih registrov bančnih računov dovoliti le za preprečevanje terorističnih dejanj, trgovine s prepovedanimi drogami in trgovine z ljudmi ter za namene identifikacije, preiskave, kazenskega pregona, kaznovanja in izterjave škode za zgoraj navedena kazniva dejanja in vsa druga kazniva dejanja, opredeljena v predlogu direktive.

4.5

Člen 5 predloga direktive je treba dopolniti z novim odstavkom (odstavkom 3), ki bi določal jamstvo sorazmernosti in legitimnosti v zvezi z dostopanjem organov kazenskega pregona do osebnih podatkov, tudi finančnih. Tako bi bilo treba v novem odstavku 3 določiti obveznost preverjanja zahtevkov za dostop za vsak primer posebej na podlagi „ustrezno utemeljenega primera“, da bi – v primeru, da ti zahtevki kasneje postanejo dokazno gradivo – bil ta dostop zakonit, kar zadeva pridobivanje in uporabo dokazov, in bi spoštoval temeljne pravice in svoboščine, vključno s pravico do poštenega sojenja, kakor določa praksa Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, in da bi jih lahko nacionalna sodišča uporabila za kaznovanje kaznivih dejanj.

4.6

Zato ne zadostuje, da se zagotovi, da mora biti dostop do finančnih podatkov fizičnih oseb v skladu z nacionalnimi postopkovnimi jamstvi, določenimi v členih 7 in 8 predloga direktive, saj so ti podatki dostopni tudi organom, ki nimajo preiskovalnih pooblastil, kot je Europol, kakor je določeno v členu 10.

4.7

Člen 7(1) bi bilo treba spremeniti glede na zgornje pripombe v točki 4.1, ki se nanašajo na člen 2(e) predloga direktive. EESO predlaga, da se člen 7(1) glasi tako: „[…] so […] potrebne […] za preprečevanje kaznivih dejanj s področja terorizma, trgovine z ljudmi in trgovine s prepovedanimi drogami ter za odkrivanje, preiskovanje ali pregon teh in drugih hudih kaznivih dejanj“. Zaradi usklajenosti in uravnoteženosti bi bilo treba ustrezno spremeniti tudi člen 7(2).

4.8

EESO pozdravlja, da Komisija v členu 9(4) predloga direktive določa, da morajo v primeru tehnične okvare omrežja FIU.net nadomestni mehanizmi posredovanja informacij spoštovati enake varnostne pogoje, kot veljajo za omrežje. Po mnenju EESO bi morali v takem primeru tudi nadomestni mehanizmi za posredovanje finančnih informacij zagotoviti pisno dokazilo, da bi bilo mogoče preveriti pristnost, tako kot to velja za omrežje FIU.net.

4.9

Kar zadeva člen 10, ki določa dostop Europola do podatkov, skupaj z dostopom pristojnih organov, določenih v členu 3, bi bilo treba po mnenju EESO to pravico dostopa opredeliti na podlagi preiskovalnih pooblastil Europola in zagotoviti potrebna jamstva v zvezi z analizo metapodatkov.

---

(1)  Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 43).

(2)  Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(3)  Glej opombo 1.

(4)  Direktiva Sveta (EU) 2016/881 z dne 25. maja 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja (UL L 146, 3.6.2016, str. 8).

(5)  Glej opombo 1.

(6)  Glej opombo 2.

(7)  Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(8)  Glej opombo 1.

(9)  Glej opombo 2.