6.12.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 440/57

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o omogočanju digitalne preobrazbe zdravstva in zdravstvenega varstva na enotnem digitalnem trgu; krepitev vloge državljanov in oblikovanje bolj zdrave družbe

(COM(2018) 233 final)

(2018/C 440/09)

Poročevalec:

Diego DUTTO

Soporočevalec:

Thomas KATTNIG

Zaprosilo

Evropska komisija, 18. 6. 2018

Pravna podlaga

člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pristojnost

strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

4. 9. 2018

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

19. 9. 2018

Plenarno zasedanje št.

537

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

193/0/3

1.   Sklepi

1.1

 V okviru sprememb, ki jih prinaša digitalna preobrazba, je treba zagotoviti, da so v ospredju zdravstvenega varstva ljudje.

1.2

 Procesi digitalizacije morajo zdravstvenim delavcem omogočiti, da imajo več časa za paciente. Zagotoviti je treba, da zdravstvene poklice opravlja ustrezno kvalificirano osebje, ki ima tudi ustrezna digitalna znanja in spretnosti.

1.3

 Digitalizacija spreminja naravo dela v zdravstvu in zdravstvenem varstvu. Vsi udeleženi bi morali k tej preobrazbi pristopiti strokovno in z veliko mero dovzetnosti, da bi dosegli standarde visoke kakovosti.

1.4

 Na evropski ravni je treba okrepiti socialni dialog v bolnišnicah, zdravstvenem sektorju in na področju socialnih storitev. Potrebni so ustrezni programi usposabljanja in nadaljnjega izobraževanja, poleg tega pa je treba izboljšati tudi delovne pogoje in kakovost delovnih mest ter okrepiti varstvo podatkov zaposlenih.

1.5

 EESO se zaveda, da so za organiziranje in zagotavljanje zdravstvenega in socialnega varstva pristojne države članice. V skladu z direktivo o pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (Direktiva 2011/24/EU) je treba vzpostaviti spletno mrežo zdravstvenega varstva (mreža e-zdravje) za spodbujanje interoperabilnosti rešitev e-zdravja.

1.6

 Digitalna orodja morajo biti vzvod za razvijanje novih oblik organizacije zdravstva in zdravstvenega varstva. Podpirajo razvoj potenciala posameznikov, lokalnih skupnosti in socialnega gospodarstva. Z ustreznimi javnimi naložbami je treba potrditi, da vrednoti solidarnosti in univerzalnosti ostajata temelja teh sistemov.

1.7

 Procesi digitalizacije se ne smejo razlagati napačno kot sveženj varčevalnih ukrepov za proračun za zdravstveno varstvo in ne smejo voditi do zmanjšanja števila osebja ali storitev. Zdravstveno varstvo mora veljati za osebno storitev, zlasti zaradi staranja prebivalstva pa je treba razviti nove koncepte dolgoročne oskrbe.

1.8

 EESO se strinja z vizijo, predstavljeno v sporočilu, o spodbujanju zdravja, preprečevanju bolezni in boju proti njim, pomoči pri odzivanju na neizpolnjene potrebe bolnikov ter olajšanju enakopravnega dostopa državljanov do visokokakovostne oskrbe s smiselno uporabo digitalnih inovacij in socialnega gospodarstva.

1.9

 Zdravstvena pismenost v socialnem in digitalnem okviru se nanaša na sposobnost posameznika, da pridobi, razume in odgovorno uporabi informacije za spodbujanje svojega dobrega počutja in ohranjanje zdravja.

1.10

 Državljani bi morali imeti pravico dostopa do svojih zdravstvenih podatkov. Sami odločajo o tem, če in kdaj bodo svoje podatke delili. Nujno je treba upoštevati splošno uredbo o varstvu podatkov, ki državljanom zagotavlja nadzor nad uporabo svojih osebnih podatkov, zlasti podatkov o zdravju.

1.11

 Po mnenju EESO bi bila lahko dejavna oblika varstva tudi „pravica do (brezplačnega) kopiranja“ vseh podatkov, ki jih ustvarijo uporabniki med interakcijo z digitalnimi zdravstvenimi platformami. Tako bi namreč državljani dobili možnost, da svoje podatke ponovno uporabijo.

1.12

 Originalni podatki uporabnikov so koristni za algoritme in platforme – veljati bi morali za originalni izdelek, ki ga ustvarijo uporabniki in ki bi moral biti zaščiten v skladu z zakonodajo o intelektualni lastnini.

1.13

 Pravica do (brezplačnega) kopiranja pomaga tudi na področju varstva in spodbujanja konkurence, ki je zdaj na veliki preizkušnji zaradi sistemov, ki jih trenutno uporabljajo digitalne platforme za prisvajanje podatkov in osebnih zgodovin.

1.14

 EESO podpira (1) proces na podlagi štirih stebrov za čezmejno skupno delo pri digitalni preobrazbi zdravstva in zdravstvenega varstva, ki vključuje skupne klinične ocene, skupna znanstvena posvetovanja, opredelitev nastajajočih zdravstvenih tehnologij in prostovoljno sodelovanje med državami članicami.

1.15

 EESO predlaga sprejetje ustreznih ukrepov, da bi preučili nove etične, pravne in družbene okvire, ki obravnavajo tveganja, povezana s podatkovnim rudarjenjem.

1.16

 Priporoča tudi spodbujanje raziskav in inovacij o integraciji digitalnih tehnologij, npr. na področju umetne inteligence, interneta stvari in interoperabilnosti, da bi prenovili procese zdravstvenega varstva. EESO v celoti podpira varen čezmejen dostop javnosti do zanesljivih zdravstvenih podatkov za pospeševanje raziskav in preprečevanje bolezni.

1.17

 EESO prav tako odobrava podporo, ki jo EU namenja malim in srednjim ter socialnim podjetjem, ki razvijajo digitalne rešitve za oskrbo, osredotočeno na posameznika, in povratne informacije pacientov.

1.18

 EESO podpira odpravljanje družbeno-gospodarskih razlik v podatkovno vodenih gospodarstvih s spodbujanjem razvoja varnih platform in podporo nepridobitnim kooperativnim organizacijam za shranjevanje, upravljanje in delitev digitalnih kopij vseh osebnih podatkov.

2.   Ozadje in splošne ugotovitve

2.1

 Evropska komisija je 25. aprila 2018 objavila sporočilo o digitalni preobrazbi zdravstva in zdravstvenega varstva na enotnem digitalnem trgu (2), v katerem so navedene potrebne reforme in inovativne rešitve, da bodo sistemi zdravstva in zdravstvenega varstva prožnejši, dostopnejši in učinkovitejši pri zagotavljanju kakovostnega varstva evropskim državljanom in da se oblikuje bolj zdrava družba. Dobro zasnovane in stroškovno učinkovito izvedene digitalne rešitve za zdravstvo in zdravstveno varstvo lahko povečajo dobrobit milijonov državljanov in korenito izboljšajo učinkovitost storitev zdravstva in zdravstvenega varstva za paciente. Digitalizacija lahko podpira kontinuiteto čezmejnega zdravstvenega varstva (Direktiva 2011/24/EU), kar je pomemben vidik za tiste, ki preživljajo čas v tujini iz poslovnih ali osebnih razlogov. Hkrati lahko digitalizacija pomaga krepiti zdravje in preprečevati bolezni, tudi na delovnem mestu. Pripomore lahko k reformi zdravstvenih sistemov in njihovemu prehodu na nove modele oskrbe, prilagojene potrebam ljudi, hkrati pa lahko omogoči prehod s sistemov, temelječih na bolnišnični oskrbi, na bolj celovite strukture socialnega varstva, ki temelji na skupnosti. V okviru sprememb je treba zagotoviti, da so v ospredju zdravstvenega varstva državljani. Procesi digitalizacije bi morali zdravstvenim delavcem omogočiti, da imajo več časa za paciente. Zato je treba zagotoviti, da zdravstvene poklice opravlja ustrezno kvalificirano osebje, ki ima tudi ustrezna digitalna znanja in spretnosti.

2.2

 S prehodom na digitalno zdravje in zdravstveno varstvo se spreminja način dela na teh področjih. To je mogoče doseči le z standardom visoke kakovosti, če vsi udeleženi k preobrazbi pristopijo strokovno in z veliko mero dovzetnosti. Zato je treba na evropski ravni še dodatno okrepiti socialni dialog v zdravstvenem sektorju in na področju socialnih storitev, da se pripravijo ustrezni programi usposabljanja in nadaljnjega izobraževanja, izboljšajo delovni pogoji (zlasti usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja), okrepi varstvo podatkov zaposlenih ter izboljša kakovost delovnih mest.

2.3

 Evropska komisija poudarja, da se evropski zdravstveni sistemi in sistemi socialnega varstva soočajo z velikimi izzivi, kot so staranje, multimorbidnost, cepiva, pomanjkanje zdravstvenih delavcev zaradi težkih delovnih pogojev in vse večji problem nenalezljivih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti in so posledica dejavnikov tveganja, kot so tobak, alkohol in debelost, ter drugih bolezni, med njimi nevrodegenerativnih in redkih bolezni. Zaradi večanja odpornosti na antibiotike in novih ali ponavljajočih se patogenov čedalje večjo grožnjo predstavljajo tudi nalezljive bolezni. V državah članicah EU se javni stroški za zdravje in dolgoročno oskrbo povečujejo in pričakuje se, da se bo ta trend nadaljeval. Zlasti je pomembno, da se s tem povezani stroški uporabijo za izboljšanje delovnih pogojev zdravstvenih delavcev in da se izognemo spodbujanju nizkih plač in obremenjujočih delovnih pogojev. Zaradi staranja prebivalstva je treba razviti nove koncepte dolgoročne oskrbe.

2.4

 Zdravstveni podatki, tudi če so na voljo, so pogosto vezani na tehnologije, ki niso interoperabilne in jih zato ni mogoče širše uporabljati.

2.5

 Zato zdravstveni sistemi ne razpolagajo s ključnimi informacijami za optimizacijo svojih storitev, ponudniki storitev pa ne morejo ustvariti ekonomije obsega in tako ponuditi učinkovitih digitalnih rešitev za zdravstvo in zdravstveno varstvo ter podpirati čezmejne uporabe zdravstvenih storitev. Količinsko ovrednoteni rezultati na podlagi zdravstvenih podatkov morajo zagotoviti vpogled v zdravstveno stanje po meri in morajo biti na voljo splošnim zdravnikom, zdravnikom specialistom ter znanstvenikom v takšni obliki, da omogočajo ukrepanje, povezovanje, napovedno modeliranje in uporabo dobrih praks.

2.6

 Kot je bilo ugotovljeno v poročilu o zdravstvenem stanju v EU, je uporaba pacientom prilagojenih zdravstvenih podatkov v EU še vedno nezadostno razvita.

2.7

 Za organiziranje in zagotavljanje zdravstvenega in socialnega varstva so odgovorne države članice. V nekaterih državah članicah, zlasti tistih z zvezno ureditvijo, so za financiranje in zagotavljanje zdravstvenega varstva odgovorne regionalne oblasti.

2.8

 V skladu z direktivo o pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (Direktiva 2011/24/EU) je bila vzpostavljena spletna mreža zdravstvenega varstva (mreža e-zdravje) za izboljšanje interoperabilnosti rešitev e-zdravja.

2.9

 Razvite so bile tudi strukture sodelovanja, na primer evropsko partnerstvo za inovacije za dejavno in zdravo staranje, skupni program za podporo pri dejavnem in samostojnem življenju (Aktivno življenje s podporo) ter javno-zasebna partnerstva, kot sta pobuda za inovativna zdravila ter pobuda za elektronske komponente in sisteme za vodilni položaj Evrope. Tudi regionalne in nacionalne strategije za pametno specializacijo imajo osrednjo vlogo pri razvoju močnejših regionalnih ekosistemov na področju zdravstvenega varstva. Od leta 2004 je bil z dvema akcijskima načrtoma za e-zdravje vzpostavljen politični okvir za države članice in Komisijo, pomembno vlogo pa je imela tudi interesna skupina za e-zdravje.

2.10

 EESO, ki želi med drugim opozoriti na svoja prejšnja mnenja (3), meni, da je treba podpreti predlagani ukrep Komisije na naslednjih treh področjih: varen dostop državljanov do zdravstvenih podatkov in njihova izmenjava prek meja; zanesljivi podatki za napredek pri raziskovanju, preprečevanju bolezni ter individualiziranem zdravstvu in zdravstvenemu varstvu; digitalna orodja za krepitev vloge državljanov in oskrba, osredotočena na posameznika. Kot je bilo že omenjeno, je treba zagotoviti, da se procesi digitalizacije ne razlagajo napačno kot sveženj varčevalnih ukrepov za proračun za zdravstveno varstvo in ne vodijo do zmanjšanja števila osebja ali storitev. Zaradi pomanjkanja osebja se poslabša oskrba in poveča tveganje za obolevnost. Treba se je zavedati, da je digitalna preobrazba dvodimenzionalni pojav, ki obsega usmeritev in proces. V okviru usmeritve se osredotočamo na zunanje dejavnike za organizacije, pri čemer se ukvarjamo s vprašanjem, čemu je digitalna preobrazba namenjena. V okviru procesa se osredotočamo na ukrepanje znotraj organizacij, zlasti na to, kako se izvaja digitalna preobrazba. Zato je treba pri preučitvi teme mnenja nujno upoštevati navedeno, da se zagotovi pristop, osredotočen na paciente.

2.11

 Zato EESO podobno kot v prejšnjem mnenju (4) izpostavlja, da morajo za izkoristek prednosti digitalne preobrazbe mreže EU in načrtovani podporni ukrepi uporabiti digitalna orodja za izvajanje in krepitev – in ne oslabitev – temeljnih pravic na področju zdravstva in zdravstvenega varstva. Digitalna orodja morajo podpirati razvoj individualnega potenciala, lokalnih skupnosti in socialnega gospodarstva, biti močan vzvod pri spodbujanju pravic in razvijanju novih oblik organizacije in upravljanja na področju zdravstva in zdravstvenega varstva ter potrjevati zavezanost vrednotam solidarnosti in univerzalnosti, na katerih temelji naš zdravstveni sistem. To je treba zagotoviti z ustreznimi javnimi naložbami, kot je navedeno v prejšnjem mnenju (5).

2.12

 Tako kot v prejšnjih mnenjih EESO zavzema stališče, da lahko digitalizacija prispeva k enakemu dostopu do zdravstvene nege, ki je temeljni cilj zdravstvenih politik, vendar pod naslednjimi pogoji:

—

enako geografsko pokritje ob upoštevanju digitalno slabo pokritih območij (dostop, hitrost povezave),

—

zmanjšanje digitalnega razkoraka z vidika razširjenosti uporabe med državljani, delavci v zdravstvu ter akterji v sistemih zdravstvenega zavarovanja,

—

interoperabilnost celotne digitalne infrastrukture (baze podatkov, medicinski pripomočki), ki omogoča kontinuiteto nege v posameznih centrih in med njimi,

—

varstvo zdravstvenih podatkov, ki se pod nobenimi pogoji ne smejo uporabiti v škodo pacienta,

—

elektronsko razširjanje informacij o izdelkih, ki so jih odobrili pristojni organi, za izboljšanje dostopa (kot je omenjeno v prejšnjem mnenju EESO (6)).

2.13

 Razmah telemedicine, povezanih predmetov, nanotehnologije, biotehnologije, informacijske tehnologije in kognitivnih znanosti (NBIC) ne sme pripeljati do tega, da bi bili posamezniki obravnavani kot povezana telesa, ki jih je mogoče analizirati, nadzorovati in spremljati na daljavo z visokozmogljivim računalniškim programom. Razvoj tehnologije v zdravstvu dejansko spodbuja ravno nasprotno, saj potrjuje, da so medčloveški odnosi in socialne vezi temelj zdravstvene oskrbe in nege.

3.   Vplivi digitalne preobrazbe

3.1   Vpliv digitalne preobrazbe na zdravstvo in zdravstveno varstvo

3.1.1

 Komisija v sporočilu ponazarja, da lahko EU pomaga uresničiti cilje sklepov Sveta z razvojem potrebnega sodelovanja in infrastrukture v EU ter posledično z omogočanjem državam članicam, da izpolnijo svojo politično zavezo na teh področjih. Predlagani ukrepi potrjujejo tudi zavezanost Komisije k doseganju cilja trajnostnega razvoja ZN „Poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih“ in izvajanju načel evropskega stebra socialnih pravic.

3.1.2

 EESO se strinja z vizijo, predstavljeno v sporočilu, o spodbujanju zdravja, preprečevanju bolezni in boju proti njim, pomoči pri odzivanju na neizpolnjene potrebe bolnikov ter olajšanju enakopravnega dostopa državljanov do visokokakovostne oskrbe s smiselno uporabo digitalnih inovacij in socialnih podjetij.

3.1.3

 EESO meni, da je bistvenega pomena povečati trajnost evropskih sistemov zdravstva in zdravstvenega varstva, pri čemer je treba čim bolj izkoristiti potencial enotnega digitalnega trga z uporabo digitalnih izdelkov in storitev na področju zdravstva in zdravstvenega varstva. Nadaljnji cilj predlaganih ukrepov mora biti spodbujanje rasti in evropske industrije v sektorju ter pridobitnih in nepridobitnih podjetij, ki oblikujejo in upravljajo storitve zdravstva in zdravstvenega varstva.

3.1.4

 Digitalna preobrazba omogoča zlasti dostop do podatkov in njihovo uporabo, s čimer je mogoče znižati stroške za zdravstveno varstvo ob naraščanju prebivalstva in daljšanju pričakovane življenjske dobe ter tako podpirati optimizacijo ukrepov vlade na nacionalni in evropski ravni.

3.1.5

 Digitalizacija zdravstva ne bo prispevala zgolj k skrajšanju časa zdravljenja v bolnišnicah, kar bo neposredno pozitivno vplivalo na zdravstveno oskrbo v bolnišnicah, ampak tudi k podpori pacientom pri okrevanju. Svetovna zdravstvena organizacija je v sodelovanju z Mednarodno telekomunikacijsko zvezo (ITU) v zvezi z mednarodnim priznanjem predlagala nacionalni vodnik za strategijo e-zdravja, ki v bistvu prinaša metodo za posodobitev in razvoj nacionalnih strategij za e-zdravje, akcijskih načrtov in okvirov za spremljanje.

3.2   Vpliv digitalne preobrazbe na ljudi

3.2.1

 Digitalna preobrazba državljanom omogoča širok dostop do inovativnega in učinkovitejšega znanja o zdravstvenem varstvu, infrastrukture in storitev, kot ponudniki storitev, informacij in podatkov pa lahko tudi prispevajo k izboljšanju zdravja drugih.

3.2.2

 Razmisliti bi bilo morda treba o pravici državljanov do dostopa do svojih podatkov o zdravju ter do odločitve, če in kdaj jih želijo deliti. EESO prav tako meni, da je treba nujno upoštevati splošno uredbo o varstvu podatkov, ki je začela veljati 25. maja 2018 in državljanom zagotavlja nadzor nad uporabo osebnih podatkov, vključno s podatki o zdravju. Poleg tega je treba upoštevati mnenje Svetovnega zdravniškega združenja (WMA) o etičnih vidikih zbirk podatkov o zdravju in biobank, zapisano v njihovi Izjavi iz Tajpeja, ki je bila sprejeta na 53. zasedanju generalne skupščine WMA oktobra 2002 v Washingtonu DC v ZDA in revidirana na 67. zasedanju generalne skupščine WMA oktobra 2016 v Tajpeju na Tajvanu.

3.2.3

 V zvezi s tem je bistveno obravnavati tveganje zaradi vedno večjih razlik v digitalni pismenosti ljudi. Zdravstvena pismenost v socialnem in digitalnem okviru se nanaša na sposobnost posameznika, da pridobi, razume in odgovorno uporabi informacije za spodbujanje svojega dobrega počutja in ohranjanje zdravja. Zato je treba zagotoviti, da bodo ljudje usposobljeni in seznanjeni z novimi orodji ter bodo tako lahko z ukrepi za izboljšanje življenjskega sloga in življenjskih pogojev izboljšali svoje dobro počutje in s tem dobro počutje celotne skupnosti.

3.2.4

 Zasnova in storitev se osredotočata na uporabnike, zato bi morali kot ključni veljati tudi podatki, ki jih ustvarijo, pri čemer je treba z ustreznimi predpisi določiti lastništvo podatkov in pravico uporabnika in drugih do uporabe teh podatkov. Vprašati se je treba, kdo je lastnik podatkov, kdo jih ima pravico uporabljati, pod katerimi pogoji lahko druge strani, ki ponujajo storitve, uporabljajo podatke, ali lahko uporabnik prosto uporablja podatke itd. V zvezi s tem je treba razlikovati med tipi podatkov, in sicer med neobdelanimi podatki in podatki, ki jih ustvarijo algoritmi in storitve umetne inteligence. Če druga stran ustvari nove zbirne podatke ob uporabi zaščitenih algoritmov, kako naj se ureja lastništvo informacij? Kako so poslovni modeli zasnovani za primer vključenosti več zainteresiranih strani, pri čemer vsaka od njih predstavlja bistven del storitve? Razlikovati je treba tudi med poslovnimi modeli, ki temeljijo le na storitvah (bolj tradicionalnimi, npr. podpora pri temeljnih dnevnih opravilih), in tistimi, ki temeljijo na pacientom prilagojenih podatkih z možnostjo razvoja novih storitev v smislu zdravniške obravnave na daljavo (npr. storitve za preventivo, podpora pri zdravljenju in prilagajanje itd.).

3.2.5

 Avtentični, tj. originalni podatki posameznega uporabnika so edina uporabna vrednost za algoritme, storitve in platforme, zato jih je treba obravnavati kot originalni izdelek, ki so ga ustvarili uporabniki (samo uporabniki s svojimi biološkimi, kognitivnimi, kulturnimi in vedenjskimi značilnostmi), in so kot taki originalni vnos, ki ga je treba zaščititi v skladu s podobnimi pravili, ki bi v tem primeru temeljila na intelektualni lastnini. Ena od možnosti bi lahko bila aktivna oblika varstva na podlagi pravice do brezplačnega kopiranja vseh podatkov, ki jih ustvarijo uporabniki na digitalnih zdravstvenih platformah, da jih je mogoče ponovno uporabiti, če je to primerno, s ponovnim združevanjem prek drugih storitev/algoritmov. Pravica do (brezplačnega) kopiranja je lahko rešitev tudi za težavo s prisvajanjem podatkov in osebnih zgodovin na področju varstva in spodbujanja konkurence, s katero se zdaj soočajo sistemi, ki jih trenutno uporabljajo digitalne platforme na podlagi pogodb ali drugače.

3.2.6

 EU je vprašanje iz točke 3.2.5 obravnavala ob različnih priložnostih in v nekaterih primerih se je odločila za pravico do zagotavljanja podatkov (kopiranja) (glej člen 9 Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti: „da so končnemu odjemalcu ali tretji osebi, ki deluje v njegovem imenu, na zahtevo končnega odjemalca dani na voljo podatki o meritvah njegovega dovoda in odjema električne energije v lahko razumljivi obliki, ki mu omogoča primerjavo ponudb na enaki osnovi“).

3.2.7

 EESO predlaga vzpostavitev povezane infrastrukture IT, da bi bilo mogoče hitro vzpostaviti stik s pacienti z redkimi boleznimi in bi ti lahko predložili svoje zdravstvene in medicinske podatke za namene globalnih nepridobitnih raziskav. Evropska unija spodbuja vzpostavitev sistema elektronskih zdravstvenih zapisov z zavzemanjem za izmenjavo informacij, standardizacijo in razvoj mrež za izmenjavo informacij med izvajalci zdravstvenih dejavnosti za usklajevanje ukrepov v primeru tveganja za javno zdravje.

3.2.8

 Tako bi lahko ljudje/državljani/pacienti/uporabniki ponovno prevzeli nadzor nad svojo digitalno identiteto. Pridobivali bi lahko znanje na podlagi zbirnih zdravstvenih podatkov za posamezniku prilagojene medicinske storitve in preventivo ter uživali znatne gospodarske koristi, ki jih prinašajo ti zbirni podatki.

3.3   Vpliv digitalne preobrazbe na socialne in zdravstvene sisteme

3.3.1

 EESO (kot je to zapisal v mnenju EESO (7)) podpira proces na podlagi štirih stebrov za čezmejno skupno delo pri digitalni preobrazbi zdravstva in zdravstvenega varstva.

3.3.1.1

 Predlaga se koordinacijska skupina, ki bi jo sestavljali predstavniki organov držav članic za vrednotenje zdravstvenih tehnologij (HTA), opisani pa so štirje stebri prihodnjega sodelovanja. Skupno delo pod vodstvom držav članic prek koordinacijske skupine bi obsegalo:

—

skupne klinične ocene,

—

skupna znanstvena posvetovanja,

—

opredelitev nastajajočih zdravstvenih tehnologij,

—

prostovoljno sodelovanje med državami članicami.

3.3.1.1.1

 Skupne klinične ocene zadevajo najbolj inovativne tehnologije, ki vključujejo: i) zdravila, za katera se uporablja centraliziran postopek izdajanja dovoljenj za promet, in ii) določene razrede medicinskih pripomočkov in in vitro diagnostične medicinske pripomočke, ki omogočajo obravnavanje neizpolnjenih zdravstvenih potreb, morebitnega vpliva na paciente, javnega zdravja in sistemov zdravstvenega varstva ter precejšnje čezmejne razsežnosti. Takšne ocene bi pripravili in opredelili organi držav članic za vrednotenje zdravstvenih tehnologij, farmacevtska podjetja ali proizvajalci medicinskih pripomočkov (razvijalec), pacienti, klinični strokovnjaki in druge zainteresirane strani. Poročilo bi se objavilo, ko bi ga preverila Komisija, nato pa bi ga uporabljale države članice.

3.3.1.1.2

 Skupna znanstvena posvetovanja, ki se imenujejo tudi „zgodnji dialogi“, bi omogočala, da razvijalec zdravstvenih tehnologij organe za vrednotenje zdravstvenih tehnologij zaprosi za nasvet o podatkih in dokazih, ki bi se zahtevali v okviru morebitne prihodnje skupne klinične ocene. Razvijalci bi lahko pri koordinacijski skupini zahtevali skupno znanstveno posvetovanje. Poročila o skupnih znanstvenih posvetovanjih, ki jih odobri koordinacijska skupina, bi se naslovila na razvijalce zdravstvenih tehnologij, vendar se ne bi objavila.

3.3.1.1.3

 „Pregled perspektiv“ ali opredelitev nastajajočih zdravstvenih tehnologij (zdravstvene tehnologije, ki še niso bile sprejete v zdravstvenem sistemu) bi pomagala zagotoviti, da bodo zdravstvene tehnologije, ki naj bi imele pomemben vpliv na paciente, javno zdravje in sisteme zdravstvenega varstva, opredeljene na zgodnji stopnji njihovega razvoja ter vključene v skupno delo.

3.3.1.1.4

 Države članice bi lahko na ravni EU še naprej prostovoljno sodelovale na področjih, za katera ni predpisano obvezno sodelovanje. Tako bi bilo med drugim mogoče opraviti vrednotenje zdravstvenih tehnologij, ki niso zdravila ali medicinski pripomočki (kot so kirurški postopki), ter oceniti neklinične vidike (na primer vpliv medicinskih pripomočkov na organizacijo oskrbe).

3.3.2

 Z uvajanjem novih zdravstvenih rešitev, ki jih omogoča digitalna preobrazba, se odpira veliko pomembnih multidisciplinarnih vprašanj, med njimi etična, pravna in socialna. Čeprav pravni okvir za varstvo podatkov in varnost pacientov že obstaja, je treba obravnavati še druge zadeve, kot so širokopasovni dostop ter tveganje, povezano s podatkovnim rudarjenjem in samodejnim odločanjem, pri čemer je treba zajamčiti ustrezne standarde in zakonodajo za zagotavljanje ustrezne kakovosti storitev e-zdravja in m-zdravja ter dostopnost in kakovost storitev. Kljub veljavnim pravilom na ravni EU in nacionalni ravni s področja javnih naročil, konkurence in notranjega trga je treba tudi na ravni storitev obravnavati in sprejeti nove pristope, ki upoštevajo digitalno preobrazbo.

3.3.3

 Digitalna preobrazba bo povzročila reorganizacijo sistema zdravstvenega varstva ter bo vključevala nove oblike in standarde zagotavljanja storitev (npr. uporaba robotov v kombinaciji z negovalci). Negovalci bodo morali opraviti ustrezno in specifično usposabljanje (imeti morajo npr. socialno, medicinsko ali tehnično znanje) in biti pripravljeni na nove poklice in preobrazbo delovnega okolja. Tako bo treba opredeliti nove storitvene modele, politike podpore, certifikate in standarde, primerne za uvedbo digitalnih storitev in tehnologij v okviru resničnega zdravstvenega varstva in trgov. Pri zasnovi in razvoju je treba upoštevati načela zasnove, ki je usmerjena v uporabnike, inženirske zasnove, ki se osredotoča na preprosto uporabo, univerzalnega oblikovanja itd., pri čemer morajo biti v ospredju procesa uporabniki in njihove potrebe, da bi preprečili digitalni razkorak in izključenost ljudi iz storitev.

3.3.4

 EESO podpira prizadevanja Komisije pri spodbujanju razvoja in sprejetja evropskega formata za izmenjavo elektronskih zdravstvenih zapisov ter oblikovanju skupnih ukrepov za identifikacijo in ugotavljanje avtentičnosti v skladu s členom 14(2) Direktive 2011/24/EU.

3.4   Vpliv digitalne preobrazbe na digitalni trg

3.4.1

 Izziv je odpraviti družbeno-gospodarske razlike v podatkovno vodenem gospodarstvu (8) z:

—

zakonsko pravico do digitalne kopije vseh osebnih podatkov (zdravstvenih in drugih) – prenosljivost podatkov (člen 20 direktive EU o varstvu podatkov),

—

varno in zaščiteno platformo, kjer lahko ljudje shranjujejo, upravljajo in aktivno izmenjujejo podatke pod svojimi pogoji,

—

nepridobitno kooperativno organizacijsko strukturo platform osebnih podatkov, ki so v lasti državljanov,

—

prihodki od sekundarne uporabe podatkov pod nadzorom državljanov, ki se vlagajo v projekte in storitve v korist članom in družbi na splošno.

3.4.2

 S skupnimi kliničnimi ocenami bi olajšali hitrejši dostop, se izognili podvajanju na nacionalni ravni in zagotovili več skladnosti, jasnosti in predvidljivosti za vse vpletene v procesu. Industrija medicinskih pripomočkov je na splošno bolj skeptična glede predloga. Mogoče je, da se bo z obveznim sodelovanjem pri kliničnih ocenah vrednotenja zdravstvenih tehnologij dostop do trgov za pripomočke upočasnil in ne racionaliziral.

3.4.3

 Z večanjem števila mobilnih naprav bodo storitve e-zdravja in m-zdravja ponujale nove storitve z optimiziranimi postopki. Postopki bodo zaposlenim v zdravstvu in oskrbi olajšali mobilnost.

3.4.4

 Digitalna preobrazba bo spodbujala razvoj novih prilagodljivih poslovnih modelov in sodelovanje različnih zainteresiranih strani v poslu ter zagotovila prednosti zaradi količinske opredelitve izkušenj uporabnikov. Njen uspeh je odvisen od osredotočenosti na stranke (ali uporabnike), saj je treba zagotoviti, da se uporabnika upošteva že v začetku procesa zasnove (oblikovalski način razmišljanja).

3.4.5

 Digitalna preobrazba bo omogočila razširjeno uporabo zdravstvenih in socialnih podatkov ter s tem spodbudila integracijo sistemov in naprav s storitvami za strojno učenje in povečala potrebo po interoperabilnosti in zmogljivosti za interakcijo (interakcija med stroji, M2M). Ta mora upoštevati različne zahteve in preference uporabnikov, razvoj sistemov, ki bodo kos prihodnjim izzivom, možnost integracije z obstoječo infrastrukturo in lokalnimi ponudniki storitev ter vse prelomne in nenačrtovane tehnologije in storitve v skladu z novimi zahtevami glede standardizacije.

3.4.6

 Nove ključne omogočitvene tehnologije, kot je 5G, bodo ustvarile priložnosti za boljše širokopasovne izdelke in storitve, ter s tem podpirale množična povezovanja na milijone naprav v internet stvari. S širjenjem tehnologije 5G in interneta stvari so strategije za digitalno preobrazbo ključne za veliko zainteresiranih strani s področja zdravstvenega varstva, zlasti ker bodo zaradi novega obnašanja in potreb potrošnikov nujne nove digitalizirane ponudbe.

3.4.7

 EESO podpira storitve v zvezi z informacijami o zdravju, preprečevanjem bolezni, razvojem sistemov za telesvetovanje ter spletnim izdajanjem receptov, napotitvijo in povrnitvijo stroškov zdravljenja. Obstoječe platforme, kot so Alfred, Big White Wall, Medicine Patient Portal, Empower itd., omogočajo digitalno preobrazbo na enotnem digitalnem trgu. Zanimivo je, da je bilo 29. maja 2018 objavljeno, da bo evropski oblak odprte znanosti podprl vodilni položaj znanosti EU na svetu z oblikovanjem zanesljivega okolja za gostovanje in obdelavo podatkov iz raziskav. Oblak bo obširno, vseevropsko združenje izjemnih obstoječih in nastajajočih infrastruktur, ki upoštevajo mehanizme vodenja in financiranja njenih sestavnih delov. Članstvo v tem združenju bi bilo prostovoljno, pri čemer bi bili v strukturo upravljanja vključeni ministrstva držav članic, zainteresirane strani in znanstveniki.

3.5   Vpliv digitalne preobrazbe na ponudnike storitev

3.5.1

 V okviru tega se EESO strinja o naslednjih ciljih:

—

osredotočenost na izvajalce zdravstvenega varstva,

—

osredotočenost na paciente ob vstopu v sistem zdravstvenega varstva,

—

učinkovit prenos podatkov v okviru primarnega zdravstvenega varstva (e-zdravje, elektronska kartoteka pacienta),

—

privolitev pacientov v uporabo njihovih podatkov v raziskovalne namene; spodbude za zagotavljanje dodatnih podatkov (m-zdravje),

—

zmanjšanje ovir za vključitev pacientov v raziskave.

3.5.2

 Najnovejše tehnološke, socialne in ekonomske študije so pokazale, da bodo umetna inteligenca, internet stvari in robotika omogočili oblikovanje in razvoj novih pristopov na področjih posamezniku prilagojenih medicinskih storitev in precizne medicine, kognitivnega slabljenja in kooperativne robotike. Z njihovo uporabo na področju zdravstvenega varstva bo treba prilagoditi in razviti vse procese v zvezi z oblikovanjem, zagotavljanjem in ocenjevanjem storitev. V tem smislu digitalna preobrazba predstavlja bistven dejavnik, ki šele omogoča integracijo inovativnih tehnologij v področje zdravstvenega varstva.

3.5.3

 Z digitalno preobrazbo je mogoče pridobiti veliko količino podatkov, ki omogočajo preiskovanje in razvoj novih in naprednih rešitev na področju storitev na podlagi umetne inteligence. To bi lahko bila osnova za oblikovanje okvira za objektivno količinsko opredelitev kroničnih bolezni in prepoznavanje priložnosti na področju zgodnjega odkrivanja bolezni in spremljanja zdravljenja. Poleg tega bi ob nedavnem napredku na področju umetne inteligence izkoristili razpoložljive podatke za razvoj sistemov, ki se lahko učijo in nato prilagodijo poteku bolezni.

3.5.4

 Z razširjeno uporabo podatkov in zmožnostjo zainteresiranih strani, da jih uporabijo in preoblikujejo v skladu s potrebami uporabnikov, se odpirajo nove možnosti za izmenjavo podatkov, znanja in veščin, kar že podpirajo evropske referenčne mreže, ki zagotavljajo strukturo upravljanja za izmenjavo znanja in usklajenost oskrbe v EU na področju redkih bolezni. Če ponekod (območje ali država) nimajo strokovnega znanja o specifični bolezni, lahko mreža zdravnikom pomaga, da znanje pridobijo od drugih strokovnih centrov. Prav tako si lahko bolnišnice po Evropi izmenjujejo znanje in nudijo podporo prek sistemov digitalnega povezovanja.

3.5.5

 Iz zgoraj opisanega je povsem jasno, da je kibernetska varnost glavna prednostna naloga. Kot je izpostavljeno v poročilu agencije ENISA (ENISA Threat Landscape Report 2017: 15 Top Cyber-Threats and Trends, Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij), se kompleksnost napadov in sofisticiranost zlonamernih dejanj v kibernetskem prostoru še naprej povečujeta. Na področju zdravstvenega varstva, kjer je povezanih veliko razširjenih sistemov in so ogrožena pomembna sredstva, kot so življenje pacienta, občutljive osebne informacije, finančni viri itd., je varnost informacij prednostnega pomena. V okviru digitalne preobrazbe so potrebni nove metode in usmeritve za oblikovanje okvirov za ocenjevanje kibernetske varnosti, organizacijski protiukrepi in interoperabilna skladnost, ki temelji na kibernetski varnosti.

3.5.6

 EESO prav tako odobrava podporo, ki jo EU namenja malim in srednjim podjetjem, ki razvijajo digitalne rešitve za oskrbo, osredotočeno na posameznika, in povratne informacije pacientov. V sodelovanje bodo seveda vključeni tudi javni organi in zainteresirane strani, ki so zavezani k spodbujanju skupnih in vzajemno priznanih načel za potrjevanje in certificiranje digitalnih rešitev za njihovo uvedbo v zdravstvenih sistemih (na primer m-zdravje in samostojno življenje).

3.5.7

 EESO meni tudi, da morajo države članice v okviru digitalne preobrazbe zdravstva in zdravstvenega varstva na digitalnem trgu nadaljevati s prejšnjimi pobudami za izdajo kartic zdravstvenega varstva. Glede na občutljivo naravo zdravstvenih podatkov, ki so lahko shranjeni na takšnih karticah e-zdravja, morajo zagotavljati zanesljivo varstvo zasebnosti.

V Bruslju, 19. septembra 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1)  UL C 283, 10.8.2018, str. 28.

(2)  COM(2018) 233 final.

(3)  UL C 434, 15.12.2017, str. 1; UL C 13, 15.1.2016, str. 14, in UL C 458, 19.12.2014, str. 54.

(4)  UL C 434, 15.12.2017, str. 1.

(5)  UL C 173, 31.5.2017, str. 33.

(6)  UL C 13, 15.1 2016, str. 14.

(7)  UL C 283, 10.8.2018, str. 28.

(8)  Svetovni gospodarski forum – poročilo Global Information Technology Report 2014.