Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Priporočilo Sveta o okrepljenem sodelovanju v boju proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem

(COM(2018) 244 final – SWD(2018) 149 final)

(2018/C 440/25)

Poročevalka:

Renate HEINISCH

Zaprosilo	Evropska komisija, 17. 4. 2018
Pravna podlaga	člen 29 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Sklep plenarne skupščine	17. 4. 2018
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	19. 7. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	19. 9. 2018
Plenarno zasedanje št.	537
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	136/1/3

1.   Zaključki in priporočila

1.1   Na evropski ravni

1.1.1

Sodelovanje držav članic na področju cepljenja bi moralo vključevati razmislek o vlogi cepljenja v celotnem življenju posameznika in izrecno obravnavati cepljenje otrok, mladostnikov, odraslih in starejših v čezmejnem okviru. Podatki Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni kažejo, da za boleznimi, kot so ošpice, ki so bile nekoč otroške, zdaj zbolevajo mladostniki in mladi odrasli zaradi zmanjšane imunosti. Zaradi tega in čezmejnih migracijskih tokov ter razpoložljivosti novih cepiv (npr. za HPV, meningokokno bolezen in herpes zoster), namenjenih posameznim starostnim skupinam, je potreben vseživljenjski pristop k cepljenju.

1.1.2

Ena največjih nevarnosti za današnje otroke je nezaupanje njihovih staršev v cepljenje, kar je rezultat spodkopavanja dolgoletnih znanstvenih spoznanj in spodbujanja proti cepljenju. To vse večje nezaupanje v strokovnjake in znanstveno soglasje je treba odpraviti s sporočili, ki temeljijo na dokazih, večjo transparentnostjo in ozaveščanjem, če se želimo izogniti epidemiji ošpic, ki razsajajo po EU, in nedavnim smrtnim primerom davice. Vključevanje javnosti v programe za raziskave in inovacije, kot je program Znanost z družbo in za njo, je eno od orodij, ki bi jih morala Komisija uporabiti za izobraževanje o koristih cepljenja.

1.1.3

EESO poziva Komisijo, naj ozavešča o vlogi cepljenja za zaščito ljudi pred izčrpavajočimi boleznimi in razglasi evropski dan imunizacije. V okviru tega foruma bi morali uporabljati prilagojena sporočila, da bi seznanili Evropejce, zlasti starše, otroke, zdravstvene delavce, migrante, manjšine in druge družbene skupine z večjim tveganjem za resne posledice bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem. Vse komunikacijske kanale, vključno z osrednjimi in družbenimi mediji, bi bilo treba uporabiti za zagotavljanje znanstvenih in dostopnih informacij za državljane in organizacije. Tudi medgeneracijski pristop bi v sporočilih v zvezi s cepljenjem pripomogel k spodbujanju cepljenja vseh generacij in odpravljanju nezaupanja.

1.1.4

V dobi, ko je vse več informacij in sporočil digitalnih in ko nove tehnologije omogočajo številne priložnosti za izboljšanje dostopa do cepiv in njihovo večje sprejemanje, si mora Unija prizadevati za izboljšanje pismenosti Evropejcev na področju cepiv, da se odpravi nezaupanje, digitalno pismenost na področju zdravja pa je treba izboljšati, da se omogočita dostop do digitalnih informacij o cepljenju in njihova obdelava.

1.1.5

Ne smemo pozabiti, da sta zdravje ljudi in živali neločljivo povezana. Evropska agencija za varnost hrane ocenjuje, da ima 75 % (1) nalezljivih bolezni, ki prizadenejo človeka, izvor pri živalih. Zdravje ljudi in živali povezuje tudi naraščajoča nevarnost odpornosti na protimikrobna sredstva. Cepljenje pri tem ne le preprečuje bolezni, temveč prispeva tudi k boju proti odpornosti na protimikrobna sredstva, saj zmanjšuje nepotrebno uporabo teh sredstev. Ta družbena vrednost pa se ne odraža v podpornih mehanizmih EU in ni tržne spodbude za kmete, da bi namesto cenejših proizvodov, ki povečujejo odpornost na protimikrobna sredstva, uporabljali cepiva. EESO priporoča Komisiji, naj v prihodnji reviziji skupne kmetijske politike uvede subvencije za kmetije, ki dokazujejo visoko stopnjo precepljenosti, potrebno za boj proti nevarnosti odpornosti na protimikrobna sredstva za gospodarstvo in zdravje.

1.2   Na nacionalni ravni

1.2.1

Zagotoviti je treba, da se bolezni iz daljne preteklosti, ki jih je mogoče preprečiti z novimi generacijami cepiv, v prihodnosti ne bodo nikoli več pojavile. Za odpravljanje nezaupanja v cepljenje so odgovorni zdravstveni delavci, vključno s farmacevti, medicinskimi sestrami, zdravniki ter zdravstvenimi službami v šolah in na delovnem mestu, saj imajo ključno vlogo pri usmerjanju pacientov in svetovanju. EESO poziva države članice, naj vlagajo v zagotavljanje stalnega usposabljanja, da se zdravstvenim delavcem in zlasti farmacevtom omogoči, da postanejo ambasadorji cepljenja in branik pred uničujočimi posledicami gibanja proti cepljenju za javno zdravje. Cepljenje bi poleg tega lahko izvajali zdravniki, da se zagotovi varno obvladovanje morebitnih akutnih reakcij ali anafilaktičnih šokov.

1.2.2

Tudi zdravstveni delavci so izpostavljeni številnim boleznim. EESO kot svetovalni organ, ki zastopa delavce, delodajalce in druge interesne skupine, poziva države članice, naj zagotovijo učinkovito in popolno izvajanje Direktive 2000/54/ES, ki določa, da morajo delodajalci v primeru tveganja za zdravje in varnost delavcev zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom delavcem zagotoviti cepljenje.

1.2.3

Države članice bi si morale bolj prizadevati, da bi poleg zdravstvenih delavcev dosegle skupine prebivalstva s povečanim tveganjem za hude posledice posameznih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, kot so otroci, nosečnice, starejši, manjšine, populacija s specifičnimi zdravstvenimi težavami in populacija, izpostavljena spolno prenosljivim boleznim, kot so humani papiloma virus (HPV) ter hepatitis A in B. Povezovanje rutinskih pregledov, kot so sistematski pregledi šolarjev in zaposlenih, s programi imunizacije bi lahko pripomoglo k odpravljanju prenizke stopnje precepljenosti.

1.2.4

Evropa se sooča z zgodovinskimi in resnimi razmerami, saj prihaja do obrata starostne strukture evropskega prebivalstva. Preventivni ukrepi, kot je cepljenje odraslih, bi morali biti eno od orodij za spopadanje s tem izzivom, ki bi hkrati prispevalo k evropskemu cilju aktivnega in zdravega staranja.

1.2.5

EESO z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je kljub cilju Sveta iz leta 2009, da se v skupinah starejših oseb doseže 75-odstotna precepljenost proti gripi, ta cilj dosegla samo ena država članica. Ker je gripa pri starejših v najboljšem primeru izčrpavajoča bolezen, v najslabšem pa smrtna, bi morale države članice okrepiti svoja prizadevanja za dosego tega cilja.

1.2.6

Izzivi, s katerimi se trenutno spopadajo države članice, segajo od nezaupanja v cepljenje do demografskih sprememb, povezanih s staranjem prebivalstva in povečanim gibanjem ljudi, kar vpliva na tveganja za izpostavljenost patogenom po vsej Uniji. EESO poziva države članice, naj si izmenjujejo dobre prakse in znanje na področju spopadanja s temi izzivi.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

EESO podpira pristop Komisije s tremi stebri za okrepljeno sodelovanje v boju proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, kot pravočasni odziv na pereče nevarnosti za zdravje, s katerimi se danes sooča EU, tj. nezaupanje v cepljenje, upad precepljenosti za nekatere bolezni, do zdaj nezabeležene epidemije bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, razlike med nacionalnimi programi cepljenj in pomanjkanje cepiv.

2.2

EESO podpira predlagane dejavnosti za večje sinergije med politiko cepljenja in povezanimi politikami, vključno s politikami za pripravljenost na krizne razmere, e-zdravje, vrednotenje zdravstvenih tehnologij, raziskave in razvoj ter farmacevtsko industrijo na nacionalni, evropski in mednarodni ravni. Sodelovanje je ključno za spopadanje z izzivi, ki trenutno ovirajo učinkovitost programov cepljenja po Uniji.

2.3

S cepljenjem, glavnim orodjem primarne preventive, je Evropa uspela odpraviti otroško paralizo in druge bolezni, kot so črne koze, tako da se je bolezen preprečila pri posameznikih in je bilo prekinjeno kroženje virusov. Zunaj Evrope pa se je z globalizacijo povečal čezmejni prenos virusov, patogenov in bolezni, pa tudi ljudi. Nedavni migracijski tokovi so ta trend še pospešili. Cepljenje pomembno prispeva h globalnemu zdravju, saj bolezni niso omejene na nacionalne ali regionalne meje.

2.4

V EU so za programe cepljenja pristojne države članice, zato v EU obstaja več strategij imunizacije, saj so nekatere države članice uvedle napredne programe, usmerjene v posamezne bolezni skozi vse življenje ali pa v geografske posebnosti. Ker za širjenje bolezni ni meja, EESO podpira predlog Komisije za pripravo smernic o skupnem razporedu cepljenja EU, da se olajša združljivost nacionalnih razporedov.

2.5

Neusklajenost razporedov cepljenja v Uniji ovira tudi svobodo gibanja in prebivanja, ki je ena od temeljnih pravic državljanov EU in članov njihovih družin. Kakor je Komisija navedla v sporočilu, je lahko za ljudi, zlasti za otroke, dejansko izziv, kako nadaljevati s cepljenjem, kadar se preselijo v drugo državo. Takšno usklajevanje pa ne bi smelo povzročiti zmanjšanja števila različnih cepiv, ki so na voljo.

2.6

Svet je v svojih sklepih iz decembra 2014 (2) priznal, da je cepljenje učinkovito orodje na področju javnega zdravja, vendar so nalezljive bolezni, kot so tuberkuloza, ošpice, oslovski kašelj in rdečke, ki so se začele ponovno pojavljati in lahko povzročijo veliko število okužb in smrtnih primerov, še vedno izziv na področju javnega zdravja. Zaradi tega nedavnega razvoja dogodkov je sodelovanje držav članic v boju proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, še bolj nujno.

2.7

Glede na navedeno je priporočilo Sveta o okrepljenem sodelovanju med državami članicami, industrijo in zainteresiranimi stranmi na ravni EU korak v pravo smer. EESO v celoti podpira okrepljene ukrepe na področju cepljenja.

3.   Posebne ugotovitve

3.1

EESO podpira mnenje Komisije, da lahko digitalna orodja, kot sta skupna knjižica o cepljenju za državljane EU, dostopna prek elektronskih informacijskih sistemov o imunizaciji, in spletni portal za ozaveščanje o koristih in varnosti cepiv, pripomorejo k uresničevanju ciljev iz sporočila. V zvezi s tem bi morala Komisija sodelovati z državami članicami, da se izboljša digitalna pismenost Evropejcev na področju zdravja in s tem povečajo koristi teh digitalnih orodij.

3.2

Ker se breme tradicionalno otroških bolezni prenaša v poznejša življenjska obdobja in so na voljo nova cepiva, ki lahko preprečijo bolezni pri odraslih in starejših starostnih skupinah, se države članice spodbuja, naj razmislijo o programih cepljenja skozi vse življenje, pri tem pa upoštevajo stroškovno najučinkovitejše strategije cepljenja za preprečevanje bolezni v skladu s potrebami različnih starostnih skupin (na primer mladostnikov, nosečnic, posameznikov s kroničnimi obolenji, manjšin in starejših).

3.3

Kot je poudaril Jean-Claude Juncker v svojem govoru o stanju v Uniji iz leta 2017, otroci še vedno umirajo zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, kot so ošpice. Otroke močno ogrožajo njihovi sošolci, ki niso cepljeni. Morda bi moralo biti dokazilo o cepljenjih pogoj za vpis v šolo, da bi zagotovili visoko precepljenost. Zato bi morale biti šole in pedagogi bolje obveščeni o vlogi cepiv, da bi lahko komunicirali s starši in otroki o cepljenju. Ta izobraževalni vidik je ključni dejavnik, saj imajo šole pomemben vpliv na odločitve staršev.

3.4

Obstaja nevarnost, da bodo današnji mladostniki v starejših letih obremenjeni s smrtonosnimi vrstami raka, ki bi jih bilo mogoče preprečiti s cepljenjem. Ker obremenjenost z rakom narašča, so države članice EU boj proti raku določile za pomembno prednostno nalogo v svojih političnih programih. Izkušnje kažejo, da je mogoče z ustrezno izvedenimi politikami cepljenja skoraj povsem odpraviti bolezni, kot so okužbe, povezane s humanim papiloma virusom (HPV). Na cepljenje mladostnic proti HPV bi morali gledati kot na pomemben vidik programov za nadzor raka, saj gre za edinstveno kategorijo raka, ki ga je mogoče preprečiti s cepljenjem.

3.5

Cepljenje odraslih je včasih edina razpoložljiva preventivna rešitev za spopadanje s posamezno boleznijo, kot sta gripa in herpes zoster, ki se jo s tem bodisi povsem prepreči bodisi ublaži. V Evropski uniji za herpesom zostrom v svojem življenju zboli eden od štirih ljudi, skoraj 40 000 pa jih vsako leto prezgodaj umre iz razlogov, povezanih z gripo. Te številke je mogoče zmanjšati samo s cepljenjem.

3.6

Glede na poročila o nezaupanju med samimi zdravstvenimi delavci ter primere in izbruhe bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, do katerih pride zaradi prenosa z zdravstvenega osebja, bi bilo treba izvajanje in upoštevanje programov cepljenja za zdravstvene delavce v interesu varnosti pacientov in zaščite samih zdravstvenih delavcev natančno spremljati in vzdrževati z ustreznim usposabljanjem v skladu z Direktivo 2000/54/ES.

---

(1)  Evropska agencija za varnost hrane, How do animal diseases affect humans? (Kako bolezni živali vplivajo na ljudi?).

(2)  Sklepi Sveta o cepljenju kot učinkovitem zagotavljanju javnega zdravja, 1. december 2014.