28.6.2018

Uradni list Evropske unije

C 227/76

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa Sveta 2003/17/ES glede enakovrednosti poljskih pregledov semenskih posevkov krmnih rastlin in žit, ki se izvajajo v Braziliji, in o enakovrednosti semena krmnih rastlin in žit, pridelanega v Braziliji, ter glede enakovrednosti poljskih pregledov semenskih posevkov žit, zelenjadnic, oljnic in predivnic, ki se izvajajo v Moldaviji, ter o enakovrednosti semena žit, zelenjadnic, oljnic in predivnic, pridelanega v Moldaviji

(COM(2017) 643 final – 2017/0297 (COD))

(2018/C 227/11)

Poročevalec:

Emilio FATOVIC

Zaprosilo	Evropski parlament, 16. 11. 2017
Pravna podlaga	členi 43(2), 114(1) in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Sklep predsedstva Odbora	5. 12. 2018
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	6. 2. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	14. 2. 2018
Plenarno zasedanje št.	532
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	140/0/8

1. Ozadje in predlog Komisije

1.1

S Sklepom Sveta 2003/17/ES se nekaterim tretjim državam priznava enakovrednost poljskih pregledov in pridelave semena nekaterih vrst (1).

1.2

Določbe, ki se nanašajo na seme, požeto in kontrolirano v teh državah, dajejo glede lastnosti semena, ureditve njegovega pregledovanja, identifikacije, označevanja in kontrole ista zagotovila kot določbe, ki se uporabljajo za seme, požeto in kontrolirano v Evropski uniji.

1.3

Brazilija in Moldavija nista navedeni med temi tretjimi državami v Sklepu 2003/17/ES, zato tamkaj požetega semena ni mogoče uvoziti v EU. Državi sta si torej začeli prizadevati, da bi Komisija nekatere vrste semena, ki ju pridelujeta (Brazilija: krmne rastline in žita; Moldavija: žita, oljnice, predivnice in zelenjadnice), obravnavala v skladu z navedenim sklepom, s čimer bi jima bila priznana enakovrednost in omogočen izvoz v Evropo.

1.4

Komisija je v odgovoru na prošnji proučila brazilsko in moldavijsko zakonodajo na tem področju. Nato je proučila sisteme poljskih pregledov in potrjevanja semena v obeh državah. Ugotovila je, da so predpisi in sistemi, ki jih uporabljata, enakovredni tistim v EU in da dajejo enaka zagotovila (2).

1.5

Komisija je torej v obeh primerih menila, da je nekatere vrste semena iz Brazilije in Moldavije primerno obravnavati kot enakovredne istim tipom semena, požetega, pridelanega in kontroliranega v EU. Priznanje se lahko podeli s sklepom, ki ga sprejmeta Evropski parlament in Svet.

2. Ugotovitve in priporočila

2.1

EESO se je seznanil s pozitivnimi izsledki revizije, ki jo je Komisija izvedla v Braziliji in Moldaviji v skladu s predpisi iz Priloge II Sklepa 2003/17/ES. Revizija je bila potrebna, da se prizna enakovrednost pravnih predpisov in uradnih kontrol za potrjevanje semena.

2.2

EESO se glede na svoji prejšnji mnenji (3) s tega področja in rezultate posvetovanja med Komisijo, deležniki in državami članicami strinja z zakonodajnim ukrepom, ki je predmet tega mnenja. Poleg tega EESO meni, da utegne priznanje enakovrednosti prinesti korist semenarskim podjetjem EU, ki delujejo v Braziliji in Moldaviji, podjetjem EU, ki bi morebiti uvažala seme iz teh držav, in kmetom v EU, ki bodo tako imeli dostop do večje izbire semena.

2.3

EESO ima zgolj en zadržek glede predloga, in sicer da bi se Moldaviji priznala enakovrednost semena zelenjadnic. To seme, ki ga ureja Direktiva 2002/55/ES, se trži izključno kot „standardno“ seme, pri katerem za dajanje na trg ni potrebna uradna potrditev, temveč proizvajalec opravi samopotrjevanje, šele po fazi trženja pa se morebiti izvede naknadna kontrola lastnosti in kakovosti proizvoda. Sistem predpostavlja odgovornost proizvajalca, ki je določljiv in sledljiv subjekt, saj ima sedež na ozemlju EU. Sledljivosti in kontrole pa ni mogoče preprosto zagotoviti, kadar gre za proizvodnjo izven EU. S to problematiko je EU doslej utemeljevala odločitev, da nobeni tretji državi ne prizna enakovrednosti semena zelenjadnic. Odbor zato izpostavlja pomanjkljivosti in želi, da Komisija opravi temeljitejši pregled.

2.4

EESO se strinja, da gre pri priznavanju tehnik potrjevanja obravnavanih proizvodov za tehnično določbo, kakor trdi Komisija. Ker pa bo imelo odprtje evropskega trga za proizvode iz tretjih držav vendarle ekonomski in socialni učinek, EESO priporoča, da se opravi ocena učinka, s katero bi preverili, da evropski proizvajalci, zlasti mikro in mala podjetja, zaradi te določbe ne bodo oškodovani.

2.5

EESO želi spomniti Komisijo, da dandanes peščica velikih multinacionalnih podjetij obvladuje več kot 60 % trga semena. Odprtje trga tretjim državam, kjer proizvodnjo obvladujejo taista podjetja, utegne dodatno poslabšati razmere za majhne proizvajalce in zadruge, kar utegne občutno vplivati tudi na ekonomsko in socialno trdnost številnih lokalnih skupnosti s posebno proizvodno usmeritvijo. To utegne v najbolj resnih primerih spodbuditi odseljevanje s podeželja, kar bi vplivalo tudi na biotsko raznovrstnost kmetijsko-živilske pridelave in proizvodnje v Evropi, saj so pogosto prav mala podjetja tista, ki nekatere stare in tradicionalne tipe semena varujejo pred izginotjem (4).

2.6

EESO ponovno poziva Komisijo, naj celovito ovrednoti proizvodne procese v tretjih državah. Ne gre namreč pozabiti, da so lahko konkurenčnejše cene proizvodov tudi posledica izkoriščanja na delovnem mestu, v katerega so lahko vpleteni tudi otroci. To se zdi v času, ko si EU dejavno prizadeva za uresničitev ciljev ZN za trajnostni razvoj do leta 2030, še toliko bolj nujno in neizogibno. EU je namreč največji uvoznik in izvoznik kmetijsko-živilskih proizvodov na svetu, zato mora s svojo veljavo v okviru dvostranskih in večstranskih trgovinskih sporazumov spodbujati boljšo kakovost življenja in dela državljanov in delavcev v tretjih državah, tudi da bi se odpravila nelojalna konkurenca (5).

2.7

EESO zato upa, da bo obravnavani sklep veljal le ob polni vzajemni enakovrednosti in priznavanju za iste evropske proizvode, s čimer bodo imela podjetja iz tega sektorja več možnosti za rast in razvoj. To bi bilo v skladu s konkretnimi zahtevami, ki so jih deležniki predstavili med posvetovanjem.

V Bruslju, 14. februarja 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Georges DASSIS

(1) V skladu z direktivami 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/54/ES in 2002/57/ES.

(2) Že po določbah Mednarodne zveze za testiranje semena (ISTA).

(3) UL C 74, 23.3.2005, str. 55, UL C 351, 15.11.2012, str. 92.

(4) Temu razmišljanju v prid govori dejstvo, da je Komisija na spletnem javnem posvetovanju prejela zgolj tri odgovore, od tega dva od posameznikov, kar potrjuje, da so v odločanje vključeni zgolj veliki evropski deležniki.

(5) UL C 173, 31.5.2017, str. 20, točka 1.6.