MNENJE št. 1/2018

(v skladu s členom 322(1)(a) PDEU)

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. maja 2018 o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah

(2018/C 291/01)

KAZALO

	Odstavek	Stran
UVOD…	1–8	2
Ozadje…	1–4	2
Predlog Komisije…	5–8	3
SPLOŠNE PRIPOMBE…	9–18	3
Splošni cilj zaščite proračuna Unije…	9–11	3
Nov mehanizem z obsežno diskrecijsko pravico Komisije…	12–16	4
Posebno posvetovanje z deležniki ni bilo opravljeno…	17	4
Komisija ni opravila ocene učinka…	18	4
SPECIFIČNE PRIPOMBE…	19–30	5
Viri usmeritev in merila niso jasno opredeljeni…	19–23	5
Roki za Komisijo niso določeni…	24	6
Komisija nima jasne obveznosti, da bi morala na lastno pobudo oceniti možnost odprave ukrepov…	25	6
Ni zahteve, da bi morala Komisija oceniti potencialni učinek na končne upravičence in državni proračun…	26–29	6
Sodelovanje z Evropskim javnim tožilstvom ne velja za vse države članice…	30	7

RAČUNSKO SODIŠČE EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 322(1)(a) Pogodbe, skupaj s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti členom 106a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah (v nadaljevanju: predlog) (1),

ob upoštevanju zaprosila Komisije za mnenje o zgoraj omenjenem predlogu z dne 3. maja 2018, ki ga je Sodišče prejelo 14. maja 2018 –

SPREJELO NASLEDNJE MNENJE:

UVOD

Ozadje

1.

V sporočilu Komisije „Novi okvir EU za krepitev načela pravne države“ (2), objavljenem leta 2014, je določen nov okvir za zagotovitev uspešne in skladne zaščite načela pravne države v vseh državah članicah. S tem okvirom je bila določena struktura za obravnavanje in reševanje sistemske nevarnosti za pravno državo, s katero naj bi se preprečile prihodnje nevarnosti za načelo pravne države v državah članicah, še preden bi bili izpolnjeni pogoji za uporabo mehanizmov iz člena 7 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Okvir je bil zasnovan kot dopolnitev mehanizmov iz člena 7 PEU in ne posega v uporabo postopkov za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

2.

Kakor je pojasnjeno v sporočilu Komisije z naslovom „Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020“ (3), objavljenem leta 2018, je Unija „[…] skupnost prava in vrednot, ki so temelj njenega obstoja. Te prežemajo njeno celotno pravno in institucionalno strukturo ter vse njene politike in programe. Zato je treba te vrednote zagotoviti v vseh politikah Unije. Sem spada proračun EU, pri katerem je spoštovanje temeljnih vrednot bistven pogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU. Spoštovanje pravne države je pomembno za evropske državljane, pa tudi za podjetništvo, inovacije in naložbe. Evropsko gospodarstvo najbolje uspeva, kadar pravni in institucionalni okvir v celoti spoštuje skupne vrednote Unije.“

3.

Evropski parlament je 14. marca 2018 pozval Komisijo, „[…] naj predlaga mehanizem, po katerem bodo lahko s finančnimi posledicami soočene države članice, ki ne bodo spoštovale vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji;“, a posvaril, da „[…] končni upravičenci do sredstev iz proračuna Unije nikakor ne bi smeli biti prizadeti zaradi kršenja pravil, za katero sami niso odgovorni“. Navedel je tudi, „da proračun Unije ni pravi instrument za spoprijemanje z nespoštovanjem člena 2 Pogodbe o Evropski uniji in da bi morale države članice nositi morebitne finančne posledice, ne glede na izvrševanje proračuna.“ (4)

4.

Po mnenju Komisije EU trenutno nima mehanizma, s katerim bi se zaščitil denar davkoplačevalcev EU v primeru pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državi članici (5). V skladu s trenutno veljavnimi pravili morajo države članice dokazati, da njihovi sistemi upravljanja in kontrol ter postopki za izvrševanje sredstev EU zadostno ščitijo finančne interese Unije (6), če tega ne storijo, pa Komisija sprejme popravne ukrepe (na primer začasno ustavi plačila ali naloži finančne popravke). Če Komisija ugotovi kršitve prava EU, lahko na podlagi člena 258 PDEU začne postopek za ugotavljanje kršitev zoper državo članico. Prav tako lahko Komisija, kadar država članica ne spoštuje temeljnih vrednot, navedenih v členu 2 PEU, vključno z načelom pravne države, sproži mehanizem iz člena 7 PEU, kar lahko na koncu pripelje do mirovanja nekaterih pravic (vključno z glasovalnimi pravicami v Svetu; glej odstavek 15).

Predlog Komisije

5.

Glede na splošni cilj predloga, ki je prispevati k pravilnemu izvrševanju proračuna Unije, je Komisija kot pravno podlago zanj izbrala člen 322(1)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), enako kot za finančno uredbo. Predlog je samostojna uredba v okviru regulativnega svežnja za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027.

6.

Glede na predlog Komisije je namen uredbe določiti pravila, potrebna za zaščito „proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah“, kadar te vplivajo ali bi lahko vplivale na načela dobrega finančnega poslovodenja ali zaščito finančnih interesov Unije. V skladu s predlogom bo imela Komisija pravico sprožiti postopek, preden se ta tveganja uresničijo. S krepitvijo zaščite pred morebitnimi praksami ali opustitvami nacionalnih organov, ki so v nasprotju z načelom vladavine prava, naj bi uredba v skladu s predlogom pozitivno vplivala na dobro finančno poslovodenje proračuna EU.

7.

Glede na predlog bo Komisija po upoštevanju informacij in opažanj, ki jih bo prejela od zadevne države članice, Svetu predložila predlog za sprejetje izvedbenega akta o ustreznih ukrepih (ki bodo odvisni od narave, resnosti in obsega splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države). Ta predlog bo štel kot sprejet, če Svet ne bo v roku enega meseca s kvalificirano večino odločil, da predlog Komisije zavrne ali spremeni. Ustrezni ukrepi bodo lahko: začasna ukinitev financiranja EU, njegovo zmanjšanje ali omejitev dostopa države članice do sredstev EU, bodisi v celoti bodisi deloma.

8.

Predlog določa, da bo morala Komisija, kadar bo zadevna država članica predložila dokazila, da so bile ugotovljene splošne pomanjkljivosti v celoti ali deloma odpravljene ali ne obstajajo več, oceniti položaj in v primeru pozitivne ocene Svetu predložiti predlog za sklep o delnem ali popolnem preklicu teh ukrepov. Če tak sklep ne bo sprejet do leta n +2, bodo začasno ukinjene obveznosti za leto n za zadevno državo članico dokončno izgubljene.

SPLOŠNE PRIPOMBE

Splošni cilj zaščite proračuna Unije

9.

Sodišče soglaša s ciljem zakonodajne pobude Komisije, da se zaščiti proračun Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države (glej okvir 1 ) v državi članici, kadar te vplivajo ali bi lahko vplivale na načela dobrega finančnega poslovodenja ali zaščito finančnih interesov Unije.

Okvir 1 – Načelo pravne države v Uniji Sodna praksa Sodišča EU in Evropskega sodišča za človekove pravice ter dokumenti, ki jih je pripravil Svet Evrope in ki temeljijo v glavnem na strokovnosti Beneške komisije, dajejo usmeritve o temeljnem pomenu pojma pravna država, ki je glede na člen 2 Pogodbe o Evropski uniji skupna vrednota EU. Načela, ki so bila določena, obsegajo: zakonitost, vključno s preglednim, odgovornim, demokratičnim in pluralističnim postopkom sprejemanja zakonodaje, pravno varnost, prepoved samovoljnega ravnanja izvršilnih oblasti, neodvisnost in nepristranskost sodišč, uspešen sodni nadzor, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic, ter enakost pred zakonom.

10.

Sodišče ugotavlja, da Komisija predlagani mehanizem utemeljuje z nujnostjo spoštovanja načela pravne države, ki je temeljni pogoj za zagotavljanje skladnosti z načeli dobrega finančnega upravljanja sredstev EU. Soglaša z njenim mnenjem, da lahko nezakonite in samovoljne odločitve javnih organov, odgovornih za upravljanje sredstev in za sodni nadzor, škodijo finančnim interesom Unije.

11.

Sodišče se kot vrhovna revizijska institucija Unije strinja, da je zaupanje vseh državljanov EU in nacionalnih organov v delovanje načela pravne države še posebej pomembno za nadaljnji razvoj EU v „območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja“ (7). Prav tako priznava, da sta neodvisnost in nepristranskost sodstva bistveni za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja in zaščite proračuna EU, zlasti glede sodnih izvršb pravnih zahtevkov, boja proti goljufijam in drugih legitimnih interesov EU.

Nov mehanizem z obsežno diskrecijsko pravico Komisije

12.

Sodišče ugotavlja, da so cilj, obseg in razpon možnih ukrepov predlaganega mehanizma določnejši od tistih za mehanizme iz člena 7 PDEU in da se da predlagani mehanizem hitreje uporabiti. V skladu s predlogom uredbe bo imela Komisija v procesu več diskrecijskih pravic za preprečevanje kršitev temeljnih vrednot iz člena 2 PEU kot v skladu s sedanjimi pravili.

13.

Komisija bo lahko začela postopek, če bo menila, da ima „utemeljene razloge“ za domnevo, da so izpolnjeni pogoji iz člena 3 predlagane uredbe. Pri tem bo lahko upoštevala vse ustrezne informacije, navedene v uvodni izjavi št. 12 predlagane uredbe, vključno z odločbami, ki jih je izdalo Sodišče EU, poročili Evropskega računskega sodišča ter zaključki in priporočili ustreznih mednarodnih organizacij (glej odstavek 19). Vendar merila za začetek postopka in kvalitativno oceno v predlogu uredbe niso jasno opredeljena (glej odstavke 20 do 23).

14.

V odziv na ugotovitve Komisije bo morala zadevna država članica predložiti vse zahtevane informacije, lahko pa bo predložila tudi svoja opažanja, ki jih bo Komisija morala upoštevati. Komisija se bo odločila, kateri ukrep je primeren v posameznem primeru. V predlogu je navedeno, da bo morala Komisija to storiti v skladu z načelom sorazmernosti in oceniti vsak primer posebej glede na njegove značilnosti (resnost, čas, trajanje, ponovitve in namen teh ravnanj ter stopnjo sodelovanja države članice in učinke te pomanjkljivosti na zadevna sredstva EU). Vendar tudi merila za izbiro in obseg ukrepov v predlogu niso jasno opredeljena (glej odstavek 20).

15.

Člen 7 PEU določa, da mora Svet obstoj očitnega tveganja hujše kršitve vrednot iz člena 2 ugotoviti z večino štirih petin svojih članov. Poleg tega mora Evropski svet ugotovitev, da ena od držav članic huje in vztrajno krši vrednote iz člena 2, sprejeti soglasno na podlagi predloga Komisije in po soglasju Evropskega parlamenta. Po sprejetju take ugotovitve lahko Svet s kvalificirano večino sklene, da nekatere pravice zadevne države članice, ki izhajajo iz njenega članstva, vključno z glasovalnimi pravicami v Svetu, mirujejo. V okviru mehanizma, ki je določen v tem predlogu, pa bo predlog Komisije štel kot sprejet, če ga Svet ne bo zavrnil ali spremenil. Za blokiranje predloga Komisije bo potrebna odločitev Sveta s kvalificirano večino, ki bo sprejeta v roku enega meseca („glasovanje po pravilu obrnjene kvalificirane večine“). Evropski parlament bo o predlaganih ali sprejetih ukrepih samo obveščen.

16.

Ker v predlogu ni meril za sprejemanje pomembnih prelomnih odločitev pri izvajanju predlagane uredbe in ker bo Svet predlog Komisije sprejel z glasovanjem po pravilu obrnjene kvalificirane večine, bo imela Komisija v skladu s predlogom večjo diskrecijsko pravico.

Posebno posvetovanje z deležniki ni bilo opravljeno

17.

V skladu s členom 11(3) PEU mora Evropska komisija opraviti „obsežna posvetovanja z udeleženimi stranmi, da se zagotovi usklajenost in preglednost delovanja Unije.“ Člen 2 Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je priložen Pogodbi, pa določa, da „[p]reden Komisija predlaga zakonodajni akt, opravi obsežna posvetovanja“. Sodišče sicer ugotavlja, da se je o tej temi veliko razpravljalo, tudi v Evropskem parlamentu in Svetu, vendar meni, da bi bilo nujno, da bi Komisija pred objavo predloga opravila posebno posvetovanje z deležniki.

Komisija ni opravila ocene učinka

18.

V skladu z Medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje mora Komisija za vse svoje zakonodajne in nezakonodajne pobude, delegirane akte in izvedbene ukrepe, za katere se predvideva, da bodo imeli znatne gospodarske, okoljske ali socialne učinke, opraviti ocene učinka. Sodišče ugotavlja, da kljub morebitnemu učinku na končne upravičence (glej odstavek 26) in temu, da bodo nekateri deli proračuna Unije verjetno izvzeti iz mehanizma (glej odstavek 28), Komisija ni izvedla ocene učinka. Po mnenju Komisije pravila, sprejeta v skladu s členom 322 PDEU, določajo splošni okvir za izvajanje programov porabe, kar pomeni, da ni neposrednih ekonomskih, okoljskih ali družbenih učinkov, katerih analiza bi bila koristna. Sodišče kljub temu meni, da bi zakonodajna organa lahko bolj informirano odločala, če bi bila pred objavo predloga opravljena ocena učinka.

SPECIFIČNE PRIPOMBE

Viri usmeritev in merila niso jasno opredeljeni

19.

V predlogu ni jasno navedeno, katere razpoložljive vire usmeritev bo morala Komisija uporabiti, ko bo izvajala kvalitativno oceno glede obstoja splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države, ki ogrožajo dobro finančno poslovodenje. Navedeno je le, da bo lahko Komisija svojo oceno utemeljila z informacijami iz vseh razpoložljivih virov. Po mnenju Sodišča bi jasnejša opredelitev izboljšala preglednost, sledljivost in možnost revidiranja predlaganega mehanizma ter pravno varnost in preprečevanje samovoljnega izvajanja izvršilnih pooblastil, ki naj bi jih dobila Komisija. V okviru 2 so prikazani nekateri možni viri usmeritev.

Okvir 2 – Primeri možnih virov usmeritev Komisija bi vire usmeritev lahko našla v poglavju 23 (sodstvo in temeljne pravice) in poglavju 24 (pravica, svoboda in varnost), ki se uporabljata pri pristopnih pogajanjih z EU, ter v mehanizmu sodelovanja in preverjanja za Bolgarijo in Romunijo, ki je bil vzpostavljen za odpravo pomanjkljivosti na področjih reforme pravosodja ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Drugi primeri možnih ustreznih virov usmeritev so dokument Beneške komisije z naslovom Rule of Law Checklist, priporočilo Sveta Evrope CM/Rec (2010)12 z naslovom Judges: independence, efficiency and responsibilities ter dokumenta Beneške komisje Report on the Independence of the Judicial System Part I: the Independence of Judges (CDL-AD(2010)004) in Part II: the Prosecution Service (CDL-AD(2010)040).

20.

Člen 4(3) predloga določa, da bodo morali biti sprejeti ukrepi sorazmerni z naravo, resnostjo in obsegom splošnih pomanjkljivosti. Sorazmernost bo treba zagotoviti z upoštevanjem resnosti položaja, njegovega trajanja in ponovitev, namena in stopnje sodelovanja države članice ter učinkov splošne pomanjkljivosti na zadevna sredstva EU.

21.

Predlagani ukrepi bodo morali biti tudi čim bolj ciljno usmerjeni na področje delovanja Unije, ki ga navedena pomanjkljivost zadeva ali bi ga lahko zadevala. Vendar v predlogu niso določena natančna merila za pomembne prelomne odločitve, kot je uvedba postopka ali določitev vrste in obsega ukrepov, zaradi česar ni zagotovljena dosledna uporaba določb.

22.

Po mnenju Komisije podrobnejša opredelitev meril ni potrebna in bi lahko imela nasproten učinek, saj bo treba splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države določiti na podlagi kvalitativne ocene, pri kateri se kvantitativna merila ne uporabljajo. Kvantitativni pristop bi znatno oslabil mehanizem, saj bi se pojavilo tveganje, da ne bi bili zajeti vsi možni primeri. Komisija je navedla tudi, da dokazno breme za njeno kvalitativno oceno, za katero se izvede sodna presoja, nosi sama in Svet.

23.

Sodišče je pri svoji reviziji postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji (8) našlo jasna merila, na podlagi katerih je lahko zaključilo, da so obstajale slabosti pri dosledni in pregledni uporabi teh dveh postopkov. Glede na navedeno Sodišče meni, da bi bilo treba oblikovati merila, s katerimi bi se kritično ocenjevala doslednost pri uporabi določb, saj bi se tako zagotovilo enako obravnavanje držav članic v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države, ki ogrožajo dobro finančno poslovodenje.

Priporočilo 1 Sodišče priporoča, naj zakonodajni organi določijo jasna in določna merila za opredelitev, kaj so splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države, ki ogrožajo dobro finančno poslovodenje, in za določitev obsega ukrepov, bodisi v predlagani uredbi bodisi v morebitnih izvedbenih pravilih. Pri določanju meril bi se lahko upoštevali viri usmeritev, ki jih je Komisija uporabila pri pristopnih pogajanjih, in tisti iz mehanizma za sodelovanje in preverjanje, s katerim se meri napredek držav članic.

Roki za Komisijo niso določeni

24.

Čeprav v predlogu uredbe ni rokov za Komisijo, pa uredba določa stroga roka, v katerih mora zadevna država članica odgovoriti na uradno obvestilo Komisije (v roku, ki ni krajši od enega meseca) in Svet s kvalificirano večino zavrniti predlagani sklep (v roku enega meseca). Sodišče ugotavlja, da Pogodba ne določa rokov za mehanizem iz člena 7 PEU ali postopek za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 258 PDEU. Komisija je obvestila Sodišče, da je v vsakem primeru obvezana ukrepati v razumnem časovnem okviru (9).

Priporočilo 2 Sodišče priporoča, naj zakonodajna organa opredelita podlago za določitev roka, v katerem mora zadevna država članica zagotoviti zahtevane informacije, ter za uvedbo podobnih rokov za Komisijo, kadar je to ustrezno, na primer glede odprave ukrepov, kadar zadevne splošne pomanjkljivosti ne obstajajo več.

Komisija nima jasne obveznosti, da bi morala na lastno pobudo oceniti možnost odprave ukrepov

25.

V skladu s členom 6(2) predloga bo morala Komisija na zahtevo zadevne države članice opraviti oceno možnosti za odpravo ukrepov. Vendar Sodišče ugotavlja, da predlog ne vsebuje določbe, v skladu s katero bi morala Komisija, kadar take zahteve ni, opraviti oceno na lastno pobudo, če za to obstajajo utemeljeni razlogi. Komisija je obvestila Sodišče, da namerava to kljub temu storiti.

Ni zahteve, da bi morala Komisija oceniti potencialni učinek na končne upravičence in državni proračun

26.

Ustrezni ukrepi bodo lahko sprejeti v okviru neposrednega, posrednega in deljenega upravljanja, posledice ugotovljenih pomanjkljivosti pa bodo morali v skladu z obrazložitvenim memorandum predloga nositi „tisti, ki so odgovorni zanje.“ Če ne bo v sklepu Sveta določeno drugače, uvedba ukrepov naj ne bi vplivala na obveznost državnih subjektov ali držav članic, da izvajajo program ali izvršujejo finančna sredstva, na katera se ukrep nanaša, ter na obveznost izvedbe plačil končnim upravičencem (10). Sodišče ugotavlja, da predlog ne vsebuje določbe o tem, kako naj bi se to zagotovilo. V praksi to pomeni, da bodo morale posredovati zadevne države in same plačati sredstva ali kako drugače zagotoviti financiranje za projekte ali programe.

27.

V zvezi s tem Sodišče ugotavlja, da so lahko izplačila nacionalnih sredstev in sredstev EU odvisna od razpoložljivosti proračunskih sredstev, kot se je pokazalo pri revizijah, ki jih je opravilo (11). Komisija je Sodišču odgovorila, da je predlagala pravila (12) za naslednji večletni finančni okvir, v skladu s katerimi bi imeli nacionalni organi vrsto obveznosti, da upravičencem v celoti in pravočasno zagotovijo plačila. Vendar Sodišče ugotavlja, da predlagana uredba o skupnih določbah vsebuje tudi določbo, ki nacionalne organe obvezuje, da upravičencu zagotovijo plačilo pod pogojem, da so sredstva na voljo (13).

28.

Cilj osnutka uredbe je zaščititi proračun Unije v celoti. Ob tem pa se želi z uredbo zagotoviti, da bodo vse posledice sprejetih ukrepov nosili državni subjekti, ki so odgovorni za ugotovljene splošne pomanjkljivosti, in ne nevladni končni upravičenci (14) (kot so npr. študenti progama Erasmus, raziskovalci in organizacije civilne družbe) ali druge države članice (npr. v okviru programov evropskega teritorialnega sodelovanja). Zato predlog predvideva, da se bodo lahko pri neposrednem in posrednem upravljanju ukrepi uporabili samo, kadar bo upravičenec državni subjekt. Če upravičenec ne bo državni subjekt, za finančna sredstva EU, ki mu bodo namenjena, ne bo mogoče uporabiti ukrepov, ki bi jih predlagala Komisija. Brez ocene učinka, ki bi pokazala, za koliko proračuna Unije se zaščita, ki jo bo zagotavljal predlagani mehanizem, ne bo uporabljala, je težko opredeliti potencialni obseg teh sredstev.

Priporočilo 3 Sodišče priporoča, naj zakonodajna organa od Komisije zahtevata, da v svojem predlogu Svetu podrobno obrazloži, kako bodo zaščiteni legitimni interesi končnih upravičencev. Pri vseh ukrepih iz člena 4(1) predloga (kot so zmanjšanje obveznosti ali zadržanje obveznosti ali plačil) je treba zaščititi pravice končnih upravičencev.

29.

Kadar se za nadomestilo zadržanih ali zmanjšanih sredstev EU uporabijo nacionalna sredstva, bi moral biti njihov vir nacionalni proračun prizadete države članice. To vodi do proračunskih posledic za državo članico (15), zlasti kadar se zadržijo veliki zneski ali se ti zelo zmanjšajo.

Priporočilo 4 Sodišče priporoča, naj zakonodajna organa od Komisije zahtevata, da pred sprejetjem odločitve o tem, katere ustrezne ukrepe bo predlagala, oceni možne proračunske posledice zmanjšanja sredstev EU za nacionalni proračun zadevne države članice, pri tem pa upošteva načela sorazmernosti in nediskriminacije.

Sodelovanje z Evropskim javnim tožilstvom ne velja za vse države članice

30.

Splošna pomanjkljivost v zvezi z načelom pravne države v državi članici se lahko nanaša na uspešno in pravočasno sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam in Evropskim javnim tožilstvom. Sodišče opozarja, da nekatere države članic ne sodelujejo v sistemu Evropskega javnega tožilstva, zato bodo določbe, ki se nanašajo na Evropsko javno tožilstvo, po njegovi ustanovitvi veljale samo za sodelujoče države članice.

Priporočilo 5 Sodišče priporoča, naj zakonodajna organa pojasnita, da se bodo lahko določbe, ki se nanašajo na Evropsko javno tožilstvo, po njegovi vzpostavitvi uporabljale samo za sodelujoče države članice.

---

(1)  COM(2018) 324 final z dne 2. maja 2018.

(2)  COM(2014) 158 final z dne 11. marca 2014.

(3)  COM(2018) 98 final z dne 14. februarja 2018.

(4)  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020 (2017/2052(INI)).

(5)  Glej brošuro Komisije z naslovom EU budget for the future – sound financial management and the rule of law, https://publications.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/20d5496b-526a-11e8-be1d-01aa75ed71a1/language-sl

(6)  V skladu s členom 59(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (finančna uredba) (UL L 298, 26.10.2012, str. 1), „Države članice pri opravljanju nalog, povezanih z izvrševanjem proračuna, sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno z zakonodajnimi, regulativnimi, upravnimi ukrepi, za zaščito finančnih interesov Unije, [.].“

(7)  Člena 3(2) PEU in 67 PDEU; COM(2014) 158 final z dne 11. marca 2014.

(8)  Posebno poročilo št. 10/2016 – Za zagotovitev uspešnega izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem so potrebna dodatna izboljšanja in Posebno poročilo št. 3/2018 – Revizija postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji.

(9)  Glej združeni zadevi C-74/00 P in C-75/00 P, Falck SpA in Acciaierie di Bolzano SpA proti Komisiji Evropskih skupnosti, EU:C:2002:524, odstavki 139–141, http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=47692&pageIndex=0&doclang=FR&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=263967

(10)  Podobno je navedeno v točki 119 Resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o naslednjem večletnem finančnem okviru: priprava stališča Parlamenta o večletnem finančnem okviru po letu 2020, v kateri je zapisano, da „končni upravičenci do sredstev iz proračuna Unije nikakor ne bi smeli biti prizadeti zaradi kršenja pravil, za katero sami niso odgovorni“.

(11)  Sodišče je pri svojih revizijah na področju deljenega upravljanja ugotovilo, da so nekatere pogodbe, sklenjene med nacionalnimi organi in končni upravičenci, vsebovale pogojne določbe, ki so plačila pogojevale z razpoložljivostjo proračunskih sredstev.

(12)  Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (COM(2018) 393 final) in predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja (COM(2018) 375 final).

(13)  Glej člen 68(1)(b) predloga uredbe o skupnih določbah.

(14)  V nekaterih uredbah, na podlagi katerih se zagotavlja financiranje EU, so končni upravičenci imenovani končni prejemniki.

(15)  V resoluciji z dne 14. marca 2018 je Evropski parlament navedel, „da proračun Unije ni pravi instrument za spoprijemanje z nespoštovanjem člena 2 Pogodbe o Evropski uniji in da bi morale države članice nositi morebitne finančne posledice, ne glede na izvrševanje proračuna.“