(a)

prebivalstvo čedalje bolj zanemarja telesne dejavnosti (1), kar je zlasti zaskrbljujoče pri otrocih in mladostnikih, saj so telesne dejavnosti bistvene za njihov razvoj (2);

(b)

življenjski slog, pri katerem prevladuje sedenje in ki spodbuja debelost, ter zdravstvena vprašanja, povezana z daljšo pričakovano življenjsko dobo, so čedalje večja obremenitev za zdravstveni sistem, gospodarstvo in družbo (3)  (4);

(c)

v nekaterih državah članicah EU narašča brezposelnost, zlasti med mladimi (5);

(d)

pred evropskimi družbami je zahtevna naloga, kako ostati povezana in vključujoča družba ter kako reševati vprašanja skupin, izpostavljenih marginalizaciji, npr. migrantov in beguncev (6), starejših občanov, invalidov in socialno ranljivih mladih (7);

(e)

večja mobilnost vpliva na socialna področja, kot so trg dela, kulturna kohezija, socialne storitve in okolje;

(f)

v športu se pojavlja čedalje več etičnih vprašanj.

(a)

kot področje, ki zajema dejavnosti s pozitivnim vplivom na dobro počutje, zdravje in kakovost življenja ljudi vseh starosti;

(b)

kot družbeni pojav, ki združuje ljudi, utrjuje njihove družbene vezi na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni, spodbuja dejavnost državljanov, krepi čut za pravičnost in skupne vrednote (9) med vsem prebivalstvom, ne glede na njihovo državljanstvo, vero, socialno ali kulturno ozadje;

(c)

z obogatitvijo prostočasnih dejavnosti, ki spodbujajo osebni razvoj ter razvoj socialnih in drugih osnovnih veščin med vsemi udeleženci in razvoj človeškega kapitala;

(d)

s spodbujanjem sodelovanja pri prostovoljnih dejavnostih, ki prispevajo k večji udeležbi v družbi;

(e)

z razvojem tehnologije, materialov in znanja za izboljšanje športnih rezultatov, kar zajema vse od nosljivih naprav, oblačil in prehrane do vadbenih postopkov, ki je s povečanjem učinkovitosti, varnosti in rehabilitacije pomagal različnim skupinam prebivalstva, npr. starejšim osebam in invalidom, tudi pri opravljanju dela in preživljanju prostega časa;

(f)

s spodbujanjem urbanega razvoja za zadovoljevanje kulturnih in družbenih potreb državljanov in zavesti o okolju;

(g)

s svojim pomembnim in čedalje večjim vplivom na gospodarstvo (10).

(a)

so ženske in moški, ki so bili v okviru formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja usposobljeni za športne trenerje;

(b)

vodijo in usmerjajo tako vrhunske športnike kot tudi rekreativne športne udeležence;

(c)

delo opravljajo poklicno in prostovoljsko.

(a)

vplivajo na posameznikove najzgodnejše izkušnje v športu in telesnih dejavnostih, podpirajo razvoj navad, povezanih s športom, in pripomorejo k ustvarjanju družbenih in gospodarskih koristi, ki jih prinaša kultura športa;

(b)

imajo čedalje večjo družbeno vlogo pri osebnem razvoju športnih udeležencev, zlasti mladih športnikov, saj dajejo pozitiven zgled, krepijo motivacijo in samozavest ter vplivajo na vrednote, vedenjske navade in socialne veščine;

(c)

so v edinstvenem položaju, ko lahko spodbujajo socialno vključenost in enakost spolov ter pomagajo pri utrjevanju skupnih vrednot (12), spoštovanju različnosti in spodbujanju telesnih dejavnosti med vsemi družbenimi skupinami;

(d)

zagovarjajo in razvijajo integriteto športa in čut za pravičnost, poleg tega pa so tudi med prvimi, ki lahko ukrepajo v skladu z dolžnostjo skrbnega ravnanja, ko se pojavijo težave, na primer v primerih vnaprejšnjega dogovarjanja izidov tekem, dopinga, nasilja, izkoriščanja mladoletnih oseb itd.;

(e)

vodijo prostočasne dejavnosti, povezane s športom in telesno dejavnostjo, ter sodelujejo pri s športom povezanih inovacijah, kar med drugim zajema blago, storitve in metode usposabljanja;

(f)

vplivajo na športno izkušnjo drugih pomembnih skupin, npr. družinskih članov športnikov, gledalcev in navijačev ter drugih družbenih akterjev s čimer njihov vpliv ni omejen zgolj na šport, ampak sega tudi v druga ključna področja –

(a)

družba se mora zavedati čedalje večje vloge trenerjev;

(b)

povečati je treba zavest med trenerji o pomenu njihove vloge ter s tem povezanih možnosti in odgovornosti ter spodbujati nadaljnji razvoj te vloge;

(c)

povečati možnosti za vseživljenjsko učenje in usposabljanje trenerjev, da bi se lahko po potrebi uspešno odzvali na družbene spremembe, zlasti v povezavi z zdravstvenim varstvom, dolžnostjo skrbnega ravnanja ter na področju gospodarstva in socialnega vključevanja;

(d)

po potrebi je treba spodbujati enakost spolov in raznolikost pri opravljanju poklica trenerja ter povečati število ženskih trenerjev in oseb različnega družbenega in etničnega porekla med zaposlenimi in prostovoljci v različnih športnih panogah in na vseh ravneh;

(e)

podpreti je treba razvoj dvojne poklicne poti športnikov in spodbujati poklic trenerja med mladimi;

(f)

po potrebi je treba spodbujati ustrezno priznavanje poklica trenerja v državah članicah EU, in sicer z uveljavljanjem standardov kvalifikacij za trenerje in preglednostjo kvalifikacij v državah članicah in športnih organizacijah prek njihovega vključevanja v NQF in z navezavo na EQF;

(g)

priznati je treba vlogo trenerjev prostovoljcev in jih ustrezno podpirati;

(h)

razvijati je treba usposabljanje trenerjev ter izobraževanju trenerjev dodati mednarodno in čezsektorsko razsežnost z vključitvijo dobrih zgledov in koristnih delovnih metod, kot jih poznamo iz dela z mladino, npr. neformalnega in priložnostnega učenja prek športa, dela z osebami s posebnimi potrebami in iz podjetništva.

(a)

pomagajo pri spodbujanju širše vloge trenerjev, ki, kadar je to primerno, zajema reševanje družbenih izzivov, s katerimi se sooča celotna družba;

(b)

podpirajo izobraževalne programe in oglaševalske kampanje, da bi povečale število usposobljenih trenerjev in jim omogočile, da izboljšajo svoj dostop do trga dela in položaj na njem;

(c)

izmenjujejo najboljše prakse s področja usposabljanja trenerjev;

(d)

olajšajo sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami, mladinskimi organizacijami, športnimi zvezami in športnimi krovnimi organizacijami v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem trenerjev;

(e)

podpirajo razvoj predhodnega učenja in sistema vseživljenjskega učenja za trenerje, ki vključuje formalne, neformalne in priložnostne možnosti učenja na različnih ravneh treniranja;

(f)

priznavajo in spodbujajo dejavnosti krovnih organizacij trenerjev in njihovih omrežij;

(g)

v okviru športnega izobraževalnega sistema spodbujajo pristop, ki temelji na učnih dosežkih in je usklajen s cilji NQF in EQF, ter po potrebi vključitev kvalifikacij trenerjev v NQF s sklicem na EQF.

(a)

omogoči izmenjavo dobrih praks in smernic na področju usposabljanja trenerjev in razvoja kvalifikacij med državami članicami EU in športnimi organizacijami;

(b)

preveri, ali bi bilo mogoče v delo strokovne skupine Komisije za razvoj spretnosti in človeške vire vključiti oblikovanje smernic o osnovnih zahtevah glede spretnosti in kvalifikacij trenerjev;

(c)

nadaljuje spodbujanje primerljivosti usposobljenosti trenerjev v posameznih državah članicah in športnih organizacijah v okviru EQF;

(d)

izvede raziskave glede vloge trenerjev s poudarkom na izzivih in ovirah v zvezi z izobraževanjem, mobilnostjo in trgom dela ter zaradi ocene vpliva športnih trenerjev na velike družbene izzive tako znotraj kot tudi zunaj športa;

(e)

izkoristi možnosti Evropskega socialnega sklada, programa Erasmus+ in evropskega tedna športa za opozarjanje na pozitivno vlogo trenerjev in njeno promoviranje ter spodbuja mobilnost trenerjev;

(a)

po potrebi v tesnem sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami oblikujejo vsebino programa usposabljanja za trenerje, ki bo sodoben in bo ustrezal trenutnemu razvoju v družbi, kot npr. glede znanja, povezanega s socialnimi veščinami, boja proti dopingu, dvojno poklicno potjo športnikov, mladinskim delom, zdravstvenim varstvom, podjetništvom, dolžnostjo skrbnega ravnanja, enakostjo spolov itd.;

(b)

sodelujejo s trenerji pri razvoju varnih in učinkovitih prostočasnih dejavnosti, da bi ohranili privlačnost športa, da se bo lahko uspešno kosal z novimi vrstami računalniškega razvedrila;

(c)

z usposabljanjem in spodbujanjem razvoja kvalifikacij trenerjev ter – med drugim – z izkoriščanjem možnosti današnje informacijske in komunikacijske tehnologije, povečajo dostopnost poklica trenerjev;

(d)

spodbujajo raznolikosti med trenerji, med drugim z olajšanjem dostopa žensk, mladih in invalidov do tega poklica;

(e)

pripomorejo k temu, da bodo osebe, ki delajo kot trenerji, ustrezno usposobljeni;

(f)

spodbujajo vseživljenjsko učenje trenerjev, tudi s potrjevanjem kompetenc, in spodbujajo izmenjavo mnenj, spretnosti in znanja na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni;

(g)

izkoristijo sredstva Evropskega socialnega sklada in programa Erasmus+ za podporo procesu vseživljenjskega izobraževanja trenerjev;

(h)

podpirajo mobilnost trenerjev, da bi ti lahko povečali poznavanje kultur, drugih sektorjev in znanje jezikov ter drugih ustreznih novih znanj in spretnosti;

(i)

sodelujejo z različnimi delodajalci, da bi preverili obstoj potreb za razvoj športnih dejavnosti, v katere bi lahko bili vključeni športni trenerji, da bi se spodbujala raznolikost med trenerji, kot npr. z izboljšanjem dostopa žensk in mladih.