—

da so v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 98/44/ES z dne 6. julija 1998 o pravnem varstvu biotehniških izumov (1) določena načela o možnosti patentiranja biološkega materiala, kot so živali ali rastline,

—

na odločitvi razširjenega odbora za pritožbe Evropskega patentnega urada z dne 25. marca 2015 v zadevah G2/12 (o paradižnikih II) in G2/13 (o brokoliju II), ki je odločil, da bi proizvode, ki se pridobijo s postopki, ki so v bistvu biološki, lahko bilo mogoče patentirati, tudi če je postopek za pridobivanje proizvoda v bistvu biološki in ga zato ni mogoče patentirati,

—

na Mednarodno konvencijo o varstvu novih sort rastlin z dne 2. decembra 1961 (Konvencija UPOV) in njene poznejše spremembe,

—

na svoje razprave z dne 13. julija in 22. oktobra 2015 ter 29. februarja, 29. septembra, 28. novembra ter 12. decembra 2016,

—

na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2015„o patentih in žlahtniteljskih pravicah“ (2),

—

na sklepno poročilo skupine strokovnjakov o razvoju patentnega prava ter njegovem vplivu na področju biotehnologije in genskega inženiringa z dne 17. maja 2016 (3),

—

na simpozij predsedstva z dne 18. maja 2016 z naslovom „Iskanje ravnotežja: obravnavanje rešitev v razpravi v zvezi s patenti in žlahtniteljskimi pravicami“.

a)

nadalje analizira pogoje za prisilne navzkrižne licence, vprašanja, povezana s pomembnim tehničnim napredkom, ki je gospodarsko zelo zanimiv za rastlinsko sorto ali izum, pa tudi vprašanja glede obsega varstva patentov, saj bi lahko take analize prispevale k razvoju novih sort na podlagi obstoječih patentiranih genov;

b)

v letu 2017 na podlagi člena 16(c) Direktive 98/44/ES predloži poročilo o razvoju patentnega prava in njegovem vplivu na biotehnologijo in genski inženiring ter v njem obravnava preostala vprašanja, na katera je opozorila strokovna skupina in ki jih je morda treba pojasniti zaradi večje jasnosti na tem področju.