13.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 345/1

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poudarja pomen leta 2018 kot zadnjega leta, ko bosta sedanja Komisija in Evropski parlament v celoti operativna. Zato poziva Komisijo, naj svoj delovni program pripravi ambiciozno, a pragmatično, da se bo mogoče ustrezno odzvati na izzive, ki jih predstavlja dejstvo, da je Evropska unija na razpotju. Glede na negotovost, povezano z izstopom Združenega kraljestva iz EU, in razvojem dogodkov v svetu je obsežna, participativna in strukturirana razprava o prihodnosti Evrope zdaj bolj potrebna kot kdaj koli prej. Pomembno se je vrniti k našim koreninam in se spomniti prvotnega projekta, temeljnih vrednot in ciljev Unije, zapisanih v pogodbah EU.

1.2

Graditi bi morali na dosedanjih pozitivnih rezultatih. Pojav nacionalističnih, protekcionističnih, avtoritarnih in populističnih teženj in gibanj pa bi moral biti opozorilo voditeljem institucij EU in držav članic, da moramo ugotoviti, kako bi si lahko znova pridobili zaupanje javnosti in zagotovili uspešno prihodnost evropskega projekta.

1.3

Zato EESO poziva Komisijo, naj si prizadeva za močno, trdno in povezano EU, ki lahko ustvarja trajnostno rast, kakovostna delovna mesta, blaginjo in enake možnosti za vse prebivalce Evrope na podlagi skupne vizije in pozitivne podobe, ki se opira na sodelovanje in vključevanje javnosti. Združena, povezana Unija, ki gradi na zavezanosti držav članic skupnemu projektu, je nujno potrebna za odziv na gospodarske, družbene in okoljske izzive, s katerimi se sooča EU. Interna kohezija je predpogoj tudi za to, da je EU lahko močan globalni akter na področjih, kot so mednarodna trgovina, varnost, energija, podnebna politika in spodbujanje spoštovanja človekovih pravic.

1.4

EESO se zaveda, da bo leto 2018 zaradi pogajanj o izstopu Združenega kraljestva leto izzivov. Pomembno pa je, da Komisija še naprej izvaja že dogovorjene ukrepe, zlasti tiste v zvezi s pobudami, povezanimi z enotnim trgom. Hkrati se je treba pripraviti za dolgoročno prihodnost EU. EESO želi pri tem opozoriti na svoje mnenje o Beli knjigi o prihodnosti Evrope. Pripraviti namerava tudi mnenja o povezanih dokumentih za razpravo, zato so te teme v tem prispevku zgolj bežno omenjene.

1.5

EESO glede na tesno povezavo med gospodarstvom, zaposlovanjem, blaginjo ljudi in okoljem poziva Komisijo, naj bo krovna tema njenega delovnega programa trajnostni razvoj. Zato je svoj prispevek strukturiral glede na tri „stebre“ trajnosti:

1.6

EESO poudarja, da so ti stebri univerzalni, nedeljivi in medsebojno odvisni. EU bi morala biti ambiciozna in si prizadevati za politike in pobude, ki prinašajo dobre rešitve za vse: gospodarske, družbene in okoljske koristi.

1.7

EESO zato poziva Komisijo, naj svoje politike pripravi celostno in uporabi skladen, dosleden pristop, v to pa pritegne vse dele Komisije in odpravi razmejevanje pri pripravi politik in zakonodaje. Hkrati Komisijo poziva, naj v skladu z načeli boljšega pravnega urejanja še naprej izboljšuje kakovost priprave zakonodaje EU ter njeno poenostavitev in razjasnitev, da bi tako dosegli konkretne koristi za vse akterje.

1.8

EESO ponavlja svoj poziv k oblikovanju krovne strategije, s katero bi v vse relevantne politike EU vključili cilje trajnostnega razvoja iz Agende OZN 2030, ter Komisijo spodbuja, naj pripravi dolgoročno vizijo in strategijo o trajnosti, pri tem pa se opre na prihodnje mnenje EESO „Prehod na bolj trajnostno evropsko prihodnost – strategija za leto 2050“.

1.9

EESO poudarja, da je strukturirano sodelovanje civilne družbe pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju politik, programov in drugih pobud EU ključnega pomena za doseganje otipljivih rezultatov, sprejemanje v javnosti in spodbujanje kohezije v družbi. Pri pripravi in izvajanju politik, ki posredno ali neposredno vplivajo na zaposlovanje in trge dela, imajo posebno vlogo socialni partnerji.

1.10

Predlogi za ukrepanje so podrobneje predstavljeni v točkah 2–5, ključne politične prioritete delovnega programa Komisije za leto 2018 pa so po mnenju EESO na kratko naslednje:

2.1.1

V postopku evropskega semestra bi bilo treba okrepiti usklajevalno vlogo Komisije, da bi zagotovili, da države članice izpolnjujejo cilje in priporočila iz strategije Evropa 2020 ter izvajajo strukturne reforme, potrebne za dolgoročno trajnostno gospodarsko rast, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in družbeni napredek. Tesnejše vključevanje socialnih partnerjev in drugih predstavniških organizacij civilne družbe ter njihovo večje prevzemanje odgovornosti pri pripravi in izvajanju programov reform sta ključna dejavnika uspeha v tem procesu, saj se s tem priznava, da imajo socialni partnerji posebno vlogo zaradi svojih izključnih kompetenc, odgovornosti in nalog.

2.1.2

EESO poziva k simetričnemu makroekonomskemu prilagajanju na euroobmočju, v katerem bi sodelovale tako države članice s primanjkljaji kot tiste s presežki. To vključuje pozitivno skupno fiskalno naravnanost v euroobmočju kot celoti.

2.1.3

Ekonomska in monetarna unija je osrednji element evropske integracije. EESO opozarja na svoja prejšnja stališča in se zavzema za pobude za dokončanje EMU, vključno z razvojem njenega upravljanja, demokratičnega nadzora in makroekonomskega dialoga.

2.2.1

Komisija bi morala z novim večletnim finančnim okvirom utreti pot za učinkovito usmerjanje sredstev ter odziv na prihodnje izzive, povezane z izstopom Združenega kraljestva iz EU in potrebo po trajnostni rasti, konkurenčnosti, inovacijah, zaposlovanju in socialni koheziji, pri tem pa uporabiti pristop, ki je usmerjen v uspešnost in rezultate. EESO poziva Komisijo, naj trajanje naslednjega večletnega finančnega okvira uskladi s političnim ciklom Komisije in Evropskega parlamenta. Zavzema se tudi za pripravo na uvedbo novih vrst lastnih sredstev EU.

2.2.2

EESO pozdravlja drugo fazo Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) za spodbujanje naložb z vključevanjem vse več zasebnega kapitala, poleg javnega kapitala iz nacionalnih in regionalnih virov. Zato bi moral EFSI poleg bank zajeti tudi druge možnosti financiranja.

2.2.3

EESO poudarja potrebo po uspešni in učinkoviti rabi evropskih sredstev. Prednost je treba dati naložbam v inovacije, podjetništvo, razvoj znanj in spretnosti, aktivne politike trga dela ter digitalne, energetske in prometne sisteme, pri tem pa zagotoviti, da bodo ustrezna sredstva dobili projekti z velikim družbenim vplivom.

2.2.4

EESO opozarja, da je potrebno nadaljnje izvajanje unije kapitalskih trgov, s čimer bi izboljšali dostop do zasebnega financiranja, s posebnim poudarkom na potrebah MSP. V večji meri je treba spodbujati tudi financiranje z lastniškim kapitalom ali na kapitalskem trgu.

2.2.5

Glede dokončanja bančne unije EESO poudarja, da morajo nadaljnjo delitev tveganja spremljati dodatni predlogi za zmanjšanje tveganja. V prihodnjih reformah bančnih predpisov bi morala Komisija ustrezno upoštevati posebne značilnosti in možnosti majhnih bank s preprosto strukturo.

2.2.6

EESO poziva k ukrepom za preprečevanje davčnih goljufij, davčnih utaj in agresivnega davčnega načrtovanja. Spremeniti bi bilo treba sedanjo pristranskost davčnih sistemov, ki dajejo prednost dolžniškemu financiranju podjetij. Glede DDV EESO ponavlja svoje priporočilo, da bi bilo treba s sedanjega prehodnega sistema preiti na dokončen režim DDV po meri evropskega enotnega trga.

2.3.1

EESO poudarja pomen enotnega digitalnega trga za celotno družbo. Digitalna znanja in spretnosti, ugodno poslovno okolje in zaupanje potrošnikov so med najbolj bistvenimi pogoji, da se izkoristi potencial digitalizacije. Podatki so proizvodni dejavnik in surovina za ustvarjanje dodane gospodarske vrednosti, zato sta njihova dostopnost in prost pretok izjemno pomembna. Hkrati je treba zagotoviti ustrezno zaščito zasebnih in poslovnih podatkov, pri tem pa posebno pozornost nameniti podatkom, ki jih ustvarjajo posamezna podjetja. EESO poziva Komisijo, naj nadaljuje tudi prizadevanja za okrepitev zmogljivosti in sodelovanja na področju kibernetske varnosti. Na digitalnem področju se EESO zavzema tudi za mednarodno sodelovanje, na primer v okviru OECD.

2.3.2

Nadaljevati je treba razvoj digitalne infrastrukture, vključno s širokopasovnimi in brezžičnimi povezavami, digitalnimi, energetskimi in prometnimi sistemi ter „pametnimi“ stavbami in skupnostmi. Podobno je treba spodbujati digitalizacijo v izobraževalnem, zdravstvenem in socialnem sektorju ter jo v celoti izkoristiti tudi za izboljšanje poteka upravnih procesov. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti zagotavljanju digitalnega pokritja v oddaljenih območjih in minimalnega digitalnega dostopa za vse, s čimer bi se povečalo tudi vključevanje ranljivih skupin družbe.

2.3.3

EESO je že od samega začetka trden zagovornik pobude za energetsko unijo. Poziva Komisijo, naj nadaljuje izvajanje strategije za energetsko unijo in tako zagotovi ustrezno energetsko infrastrukturo in nemoteno delovanje energetskih trgov, da bo zagotovljena varna, cenovno dostopna in okolju prijazna energija za javnost in podjetja. EESO poudarja pomen dialoga o energetiki na evropski, nacionalni in lokalni ravni s polnim sodelovanjem civilne družbe. Redno namerava objavljati svoja stališča o stanju energetske unije in posameznih pobud.

2.3.4

Promet je tesno povezan z energetsko unijo. Glede na to, da je eden od temeljnih dejavnikov, ki omogočajo dejavnosti celotne družbe, si v delovnem programu Komisije zasluži pomembno vlogo. Glavni namen ukrepov bi moralo biti, da se ljudem in podjetjem omogočita dostopna, nemotena, varna, cenovno dostopna in okolju prijazna mobilnost in promet. Za to bodo potrebne znatne javne in zasebne naložbe v prometne sisteme in razvoj javnega prometa. Energetska in podnebna vprašanja, povezana s prometom, ter uvedba novih tehnologij se ne bi smeli obravnavati ločeno od vprašanj prometnega trga.

2.3.5

Ob upoštevanju horizontalnega pomena storitev splošnega gospodarskega pomena EESO poziva Komisijo, naj izboljša pravila o javnem nadomestilu za opravljanje teh storitev in njihovem izvajanju, da bi dobili smernice in ustvarili zbirko primerov najboljše prakse.

2.3.6

EESO se zaveda vloge mest in podeželja pri gospodarskem, socialnem in teritorialnem razvoju in koheziji. S poudarjanjem vloge mest bi si morala EU še naprej prizadevati za dobro opredeljeno in pravilno izvajano agendo za mesta. Precejšen potencial podeželskih, gorskih in otoških območij bi bilo treba uporabiti pri novem pristopu Komisije k celostnem teritorialnem razvoju.

2.4.1

EESO poziva Komisijo, naj za razvoj industrije uporabi celosten pristop in strategijo. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti priložnostim in izzivom, ki jih prinašajo svetovni megatrendi, kot so hiter napredek digitalizacije in interneta stvari, medsebojna povezanost proizvodnje in storitvene industrije ter prehod na nizkoogljično in krožno gospodarstvo.

2.4.2

Sprostiti je treba tudi potencial rasti na področju storitev, vključno z maloprodajo, pri tem pa zavarovati pravice potrošnikov in delavcev ter priznati, da na enotnem trgu ovire še vedno obstajajo.

2.4.3

Inovacijska politika, vključno s socialnimi inovacijami, je ključna za gospodarsko konkurenčnost in prenovo ter za doseganje družbenih koristi. EESO se zavzema za spodbujanje nadnacionalnih mrež in horizontalnih mrežnih povezav med univerzami, podjetji in organizacijami civilne družbe v okviru programa Obzorje 2020. Priporoča tudi poenostavitev upravnih predpisov glede financiranja in državne pomoči.

2.4.4

Potrebna je vseevropska strategija „industrija 4.0 in družba 4.0“, ki bi se osredotočila na tehnologije in platforme, standarde in referenčno arhitekturo, mreže regionalnih inovacijskih centrov ter znanja in spretnosti na vseh ravneh.

2.4.5

Glede izzivov, ki jih svetovni megatrendi pomenijo za posamezne sektorje, kot so avtomobilski sektor, jeklarstvo in premogovništvo, se EESO zavzema za ustrezno upravljanje strukturnih sprememb, s pravičnimi in ustreznimi okviri za prehod in z dialogom o sektorskih vprašanjih s socialnimi partnerji. Po drugi strani je treba prepoznati priložnosti, ki se pojavljajo na področjih, kot sta vesoljska in obrambna industrija, in jih izkoristiti, pri tem pa zagotoviti ugodne pogoje za razvoj industrijskih sektorjev na splošno ter dobre delovne pogoje.

2.4.6

Posebej bi se bilo treba zavzeti za povečanje financiranja, inovacij in internacionalizacije malih in srednje velikih podjetij ter v celoti izvajati „Small Business Act“ za Evropo. Politike za MSP bi morale biti prilagojene različnim potrebam različnih oblik podjetij, kot so družinska podjetja, tradicionalna mala in mikro-podjetja, zagonska podjetja in podjetja v fazi širitve, vključno s podjetji socialnega gospodarstva. EESO Komisijo še tudi poziva, naj pripravi posvetovanje o opredelitvi MSP.

2.4.7

Po mnenju EESO je pomembno imeti celovit pogled na nove trende v vzorcih proizvodnje in potrošnje, kot so modeli sodelovalnega, krožnega in funkcionalnega gospodarstva ter ekonomije delitve, pa tudi na možnosti za razvoj, kot jih ponuja socialno gospodarstvo. Potrebni so ukrepi za olajšanje uvajanja teh novih različnih modelov, hkrati pa je treba doseči enake konkurenčne možnosti in skladnost z relevantno in ustrezno zakonodajo, da se zagotovi varstvo javnosti in potrošnikov ter pravic delavcev.

2.4.8

Ob upoštevanju posebne vloge, ki jo ima socialno gospodarstvo, EESO ponavlja svojo zahtevo po uvedbi obsežnega akcijskega načrta za socialno gospodarstvo v skladu s sklepi Sveta iz decembra 2015 o spodbujanju socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi.

2.4.9

Pri obravnavanju financiranja, posodobitve in potrebe po poenostavitvi skupne kmetijske politike je treba v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira osrednji pomen znova posvetiti večfunkcionalnosti, različnosti načinov kmetovanja in trajnosti. Večja prizadevanja so potrebna tudi pri raziskavah in digitalizaciji v kmetijskem sektorju.

2.4.10

EESO poziva Komisijo, naj preide na bolj celostno kmetijsko in prehransko politiko, pri tem pa upošteva tudi potrebo po prehodu na krožno gospodarstvo in korenitem zmanjšanju živilskih odpadkov. Komisija bi morala tudi sprejeti zakonodajo za odpravljanje nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano.

2.4.11

Da bi omogočili pravilen razvoj in obnovo industrije in kmetijstva, morata politični in regulativni okvir zagotoviti stabilno in predvidljivo okolje za naložbe in delovanje ter slediti načelom boljše pravne ureditve, za blaginjo državljanov.

2.5.1

EESO se zavzema za aktivna in pravična trgovinska pogajanja s partnerji, kot so Japonska, Mercosur in ASEAN, ter za nemoteno izvajanje že sklenjenih sporazumov, ob upoštevanju vprašanj, ki jih je EESO zastavil v svojih že sprejetih mnenjih. Po mnenju EESO je pri uresničevanju sporočila Komisije „Trgovina za vse“ bistveno, da se sporazumi na pogajanjih dosežejo uravnoteženo in pregledno, da koristijo podjetjem in državljanom, hkrati pa zavarujejo okoljske, socialne, delovne, potrošniške in druge standarde ter javne službe. EESO torej poudarja pomen preglednosti in vključevanja civilne družbe v pogajanja, izvajanje in spremljanje trgovinskih sporazumov od samega začetka.

2.5.2

EESO pozdravlja izboljšanje reševanja sporov med vlagatelji na podlagi uvedbe novega sistema, ki bo nadomestil sistem reševanja sporov med vlagateljem in državo (ISDS), vendar poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje korake, da bodo sodišča za naložbe lahko resnično delovala kot neodvisni mednarodni sodni organi.

2.5.3

Pogajanja za sklenitev dvostranskih trgovinskih sporazumov ne bi smela oslabiti zavezanosti EU Svetovni trgovinski organizaciji (STO) in močnemu večstranskemu globalnemu sporazumu. EESO pričakuje aktivno nadaljnje ukrepanje po ministrski konferenci STO leta 2017 na področjih, kot sta kmetijstvo in e-trgovina. Poleg tega je treba nujno oceniti tveganja in priložnosti z vidika civilne družbe, da bo mogoče opredeliti, kako nadaljevati sedanja večstranska pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA) in sporazumu o okoljskih dobrinah. EESO se zavzema tudi za naglo sprejetje in izvajanje reform politike trgovinske zaščite EU.

2.5.4

EESO meni, da je pomembno zagotoviti skladnost med trgovinsko politiko in cilji OZN za trajnostni razvoj, Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah in razvojno politiko EU. V ta namen si je treba prizadevati za to, da se v trgovinske sporazume vnesejo ambiciozno zastavljena poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju ter močni nadzorni mehanizmi civilne družbe.

2.5.5

EESO poziva tudi k temu, da civilna družba spremlja vse vidike sporazumov, tudi tedaj, kadar njihove določbe ne vsebujejo konkretne omembe skupnega organa za spremljanje, ki vključuje civilno družbo. Strokovno znanje EESO takemu delu daje edinstveno vrednost.

2.5.6

Zavzema se tudi za razprave s civilno družbo o oceni učinka in uvedbi predlaganega večstranskega sodišča za naložbe v praksi.

3.1.1

EESO se je seznanil s sporočilom Komisije o evropskem stebru socialnih pravic, s predlogom o njegovi razglasitvi in z njim povezanimi zakonodajnimi in nezakonodajnimi pobudami. EESO trenutno ta sveženj obravnava in bo ob pravem času objavil svoja mnenja.

3.1.2

Za zdaj želi EESO opozoriti na svoje že objavljeno mnenje o evropskem stebru socialnih pravic (1), v katerem je izpostavil svoje glavne cilje pri razvoju tega stebra s kombinacijo pravnih in nepravnih instrumentov, povezanih s področji, kot so prihodnost dela, pravični delovni pogoji, zaposlovanje, izvrševanje sedanjega socialnega pravnega reda EU in socialne naložbe. V njem je zapisal, da bi moral steber veljati v vseh državah članicah, pri čemer priznava, da utegne euroobmočje potrebovati posebne instrumente oziroma mehanizme. Zavzel je stališče, da bi morali biti evropski semester in nacionalni reformni programi glavno sredstvo za izvajanje in spremljanje stebra, ter pozval h konkretnim primerjalnim merilom v evropskem semestru.

3.1.3

Z okvirnimi pogoji o trgih dela je treba podpreti nove in bolj raznolike poklicne poti. V poklicnem življenju so potrebne različne oblike zaposlovanja kadrov in dela. To terja ustrezno zakonodajno okolje za varnost zaposlitve, ki bi zagotovilo okvir za pravične delovne pogoje in spodbudilo zaposlovanje na podlagi vseh oblik pogodb o zaposlitvi.

3.1.4

Da bi se odzvali na spreminjajoče se potrebe po znanjih in spretnostih, je po mnenju EESO nujno izboljšati izobraževalni sistem na podlagi dela, poklicno izobraževanje in usposabljanje, vseživljenjsko učenje ter izpopolnjevanje in prekvalificiranje. Razviti je treba tudi možnosti za izboljšanje prehoda med službami ter iz brezposelnosti in izobraževanja v delo, da bi tako dosegli vključujoči trg dela.

3.1.5

EESO priznava dejstvo, da je prihodnost EU močno povezana z zaupanjem, ki ga imajo mladi v projekt EU, zato poudarja, da bi morala Komisija okrepiti svoje dejavnosti za učinkovito odpravljanje temeljnih vzrokov za brezposelnost in izključenost mladih.

3.1.6

Za povečanje vključujoče rasti in socialne kohezije se EESO zavzema za ukrepe za izpolnitev potreb po socialnih naložbah, tj. naložbah v ljudi ter socialno infrastrukturo in storitve. Globlje je treba preučiti tudi povezavo med Junckerjevim načrtom 2 in cilji svežnja o socialnih naložbah, med drugim prek EFSI. Poleg tega EESO poziva k evropskemu paktu za socialne naložbe, s katerim bi morali podpreti socialne reforme in naložbe ter tako pripomoči k obnovljeni ekonomski, socialni in teritorialni konvergenci. Socialne naložbe bi morale biti poudarjene tudi v letnem pregledu rasti.

3.1.7

Evropski socialni sklad bi moral še naprej biti ključni element skladov ESI, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost posvetiti spodbujanju usposabljanja in vključevanja ranljivih skupin prebivalstva (npr. mladih, priseljencev in beguncev ter invalidov) na trg dela. Utrjevanje in prerazporejanje novih procesov programa Erasmus+ morata postati bolj sistematična in vključujoča. EESO ponavlja svoj poziv, da bi bilo treba najti možnosti, da bi lahko evropske izmenjave izkoristili vsi mladi.

3.1.8

EESO se sicer zaveda, da je zmanjševanje revščine predvsem v pristojnosti držav članic, vendar opozarja, da bi bilo treba zmanjševanje revščine sistematično obravnavati v postopku evropskega semestra, še naprej podpirati znanstvene raziskave o „referenčnih proračunih“, ki omogočajo dostojno življenje, in uporabljati primerljive in skupne kazalnike, npr. o revščini in neenakosti, ter obvezne ocene socialnega učinka vseh reformnih agend, zajetih v nacionalnih reformnih programih in priporočilih za posamezne države. EESO se zavzema tudi za to, da se oblikuje integriran evropski sklad za boj proti revščini in socialni izključenosti, pri čemer bi se bilo treba opreti na izkušnje z uporabo skladov FEAD in ESS. Poleg tega bi bilo treba strategijo Evropa 2020 povezati z izvajanjem Agende 2030.

3.2.1

EESO poziva Komisijo, naj pozorno spremlja spoštovanje temeljnih vrednot in načel EU v vseh državah članicah ter okrepi postopke za zaščito in obrambo demokracije, pravne države, temeljnih pravic, človekovih pravic in dostopa do pravnega varstva.

3.2.2

Potrošniška politika je blizu interesom ljudi, zato lahko vpliva na njihovo zavezanost procesu povezovanja EU. EESO poziva Komisijo, naj zagotovi izvajanje in spoštovanje pravic potrošnikov v procesu REFIT, digitalnem svetu in pri zagotavljanju varnosti izdelkov in storitev. Komisija bi morala okrepiti ukrepe za odpravo energijske revščine in revščine potrošnje ter povečati dostop do hrane in storitev za vse Evropejce. Spodbujati bi morala tudi pravice potrošnikov do obveščenosti, izobraževanja in sodelovanja ter pravico do organiziranosti, da bi bili njihovi interesi zastopani v postopku priprave pravil, ki jih zadevajo.

3.2.3

Komisija bo morala zaključiti pregled glavnih pravnih in nepravnih instrumentov evropske potrošniške politike kot medsektorske in horizontalne državljanske politike ter pripraviti nov akcijski načrt za varstvo in zaščito potrošnikov za naslednjih deset let.

3.2.4

EESO poziva Komisijo, naj sprejeme vse potrebne ukrepe za preprečevanje diskriminacije na podlagi spola na trgu dela, pri izobraževanju in odločanju, ter za preprečevanje nasilja na podlagi spola. EESO hkrati poziva Komisijo, naj pripravi agendo za zaščito manjšin in ranljivih skupin, ki spodbuja dosledno spoštovanje temeljnih pravic in nediskriminacije. Komisija bi si morala bolj prizadevati, da se z mrtve točke premakne direktiva o izvajanju načel enake obravnave, urediti položaj otrok, žensk in starejših v občutljivih situacijah ter se posvetiti novim oblikam ranljivosti.

3.2.5

V skladu s priporočili Odbora OZN za pravice invalidov bi morala nadgraditi evropsko strategijo o invalidnosti in jo izvajati v svojih zunanjih politikah in programih, vključno z uvedbo evropske kartice ugodnosti za invalide, ki jo priznavajo vse države članice. Začeti bi se morala tudi priprava evropske agende za pravice invalidov za obdobje 2020–2030 in leto 2021 bi bilo treba razglasiti za evropsko leto pravic invalidov.

3.2.6

V pobude enotnega digitalnega trga bi bilo treba vključiti dostopnost za vse. V ta namen bi si morala Komisija bolj prizadevati za sklenitev pogajanj z drugimi institucijami o evropskem aktu o dostopnosti. Povečati bi bilo treba tudi pravice potnikov, pri tem pa zlasti paziti na invalide in osebe z omejeno mobilnostjo.

3.2.7

Hkrati želi spodbuditi Komisijo, naj podpre dejavnosti v izobraževalnih ustanovah na vseh ravneh, katerih namen je učencem/dijakom/študentom pomagati razlikovati med lažnimi novicami in znanstveno utemeljenimi dejstvi.

3.3.1

EESO poudarja, da je treba beguncem in prosilcem za azil pomagati in jih vključevati v družbo. Zavzema se za učinkovito reformo skupnega evropskega azilnega sistema, da bodo človekove pravice spoštovane, in za vzpostavitev sistema, ki bo dejansko skupen vsem državam članicam. Priporoča tudi, da se doseže napredek glede preselitev in humanitarnih vizumov za begunce ter se tako izpolnijo dejanske potrebe. EESO poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje dogovora o porazdelitvi beguncev med državami članicami.

3.3.2

Hkrati se zavzema za pregled partnerskih sporazumov s tretjimi državami tranzita in izvora migracijskih tokov, da bi se spoštovale človekove pravice in mednarodna zakonodaja, ter za razvoj finančnih instrumentov, s katerimi bi se obravnavali osnovni vzroki migracije.

3.3.3

EESO sicer ceni delo, ki ga je z oceno obstoječih direktiv Komisija opravila glede zakonitih migracijskih poti, vendar se zavzema za dolgoročnejše upravljanje migracije delovne sile, načrtovanje posodobljenih poti za zakonito mobilnost in izmenjavo informacij o priložnostih na trgu dela. EESO glede na demografsko strukturo Evrope opozarja, da je treba izziv vključevanja beguncev in migrantov na trg dela spremeniti v priložnost. Naložbe v usposabljanje in ustrezne sisteme podpore bodo ključni dejavnik lažjega vključevanja na trg dela, da bi migrantom pomagali uresničiti njihov potencial in uporabili njihova znanja in spretnosti, podjetniški duh in dinamičnost. V naši družbi na splošno je treba hkrati priznati vrednost raznolikosti in različnih kultur.

3.3.4

Po mnenju EESO je leto 2018, evropsko leto kulturne dediščine, edinstvena priložnost za angažiranje vseh akterjev v boju proti populizmu in nacionalizmu ter za promocijo pozitivne vizije evropske prihodnosti. V tej zvezi bi lahko povečali tudi ozaveščanje o nujnosti medkulturnega razumevanja glede beguncev in migrantov.

3.4.1

EESO poziva Komisijo, naj še naprej izvaja ukrepe, vključno z učinkovitim nadzorom na zunanjih mejah, namenjene zaščiti Evropejcev pred nevarnostmi, kot so terorizem, organizirani kriminal in kibernetska kriminaliteta.

3.4.2

Meni, da je poleg tega nujno okrepiti sodelovanje na področju obrambe. V ta namen EESO podpira ustanovitev evropske obrambne unije in pozdravlja evropski obrambni akcijski načrt.

3.4.3

Ob upoštevanju izzivov, ki so nastali z nepredvidljivo ameriško politiko in nevarnostjo večjega protekcionizma in unilateralizma, EESO spodbuja EU, naj še naprej deluje v skladu s svojo globalno strategijo, podpira multilateralizem v okviru OZN in si dejavno prizadeva za preprečevanje konfliktov in reševanje mednarodnih kriz. EESO poudarja tudi potrebo po tesnejšem usklajevanju ciljev, politik in virov med državami članicami, da bi EU postala uspešnejši akter na svetovnem prizorišču.

3.4.4

Izvajanje agende 2030 bi moralo biti podlaga za razvojno sodelovanje EU. EU bi morala pokazati vodstvene sposobnosti tako, da na političnem forumu OZN na visoki ravni predstavi prostovoljen pregled svojih notranjih in zunanjih dejavnosti, povezanih s cilji trajnostnega razvoja.

3.4.5

EESO podpira vzpostavitev platforme za dialog s socialnimi partnerji v okviru evropske sosedske politike, da bi bolje ocenili trg dela, ter poziva države članice EU, naj razvijejo skupni evropski pristop h koordinaciji sistemov socialne varnosti med EU in njenimi južnimi sosedami. V sosedski politiki je treba jasno povezati nestabilnost in revščino, neenakost in pomanjkanje priložnosti, ki lahko povečajo dovzetnost za radikalizacijo in ovirajo demokratizacijo.

3.4.6

EESO poudarja pomen zunanjih gospodarskih odnosov in mednarodne diplomacije pri varovanju in povečanju stabilnosti in varnosti. EU tudi spodbuja, naj v celoti izkoristi vlogo, ki jo lahko ima kultura v mednarodnih odnosih.

4.1

Akcijski načrt o krožnem gospodarstvu bi bilo treba izvesti celovito in dosledno, pri tem pa izkoristiti priložnosti za uskladitev gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov. EESO poziva Komisijo, naj spodbuja tržno usmerjene dejavnosti s promocijo inovacij, pospeševanjem vodilnih pobud, tudi na odročnih in mestnih območjih, in njihovega razširjanja ter z oblikovanjem ugodnega regulativnega okolja. Opozarja tudi na povezavo med krožnim gospodarstvom in drugimi „novimi gospodarskimi modeli“.

4.2

Ustrezno pozornost je treba posvetiti tudi izvajanju „tradicionalne“ okoljske politike in zakonodaje, ki ureja ravnanje z odpadki ter varstvo zraka, vode, tal in biotske raznovrstnosti. EESO poziva Komisijo, naj to delo nadaljuje v okviru evropskega okoljskega pregleda.

4.3

Podnebni cilji za leto 2030 bi morali biti uresničeni kar najbolj stroškovno učinkovito. Zato EESO poziva Komisijo, naj izvede celovito oceno sedanjih instrumentov nizkoogljične politike in zagotovi, da so ti ustrezni in se uporabljajo najbolj učinkovito.

4.4

Komisija bi morala podnebna vprašanja preučiti tudi z vidika podnebne pravičnosti, tj. z vidika vprašanj, kot so enakost, človekove pravice in revščina.

4.5

Pomembna naloga EU na področju boja proti podnebnim spremembam ostaja tudi podnebna diplomacija. Pri največjih onesnaževalcih je treba doseči, da se bodo zavezali ciljem, ki so vsaj tako ambiciozni kot cilji EU. EESO hkrati spodbuja Komisijo, naj si prizadeva za oblikovanje cen ogljika na svetovni ravni, da bi dosegli enake konkurenčne pogoje v odnosu do tekmecev zunaj EU.

4.6

EESO poziva Komisijo, naj pripravi strategijo o povečanju njenega pozitivnega vpliva na globalni ogljikov odtis (angl. handprint)) na področju podnebja in okolja. Za to so potrebni okolje, ki spodbuja inovacije in naložbe, ter ugodni trgovinski pogoji za izvoz podnebnih rešitev in nizkoogljičnih proizvodov. Tako lahko EU učinkovito prispeva k obvladovanju podnebnih sprememb in okoljskih izzivov, in to z veliko večjim uspehom, kot če deluje zgolj znotraj svojih meja.

5.1

EESO poudarja ključno vlogo organizacij civilne družbe pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju politik v vseh fazah in na vseh ravneh, tudi na lokalni ravni. Za to je potrebna sprememba kulture in priznanje vrednosti civilne družbe na ravni EU in držav članic, kar je že zapisano v členu 11 PEU, ki določa, da institucije EU spodbujajo in olajšujejo horizontalen in vertikalen dialog s civilno družbo in izvajajo obsežna posvetovanja ter ustvarjajo podlago za evropske državljanske pobude. To so dopolnilni procesi, katerih potek ne vpliva na posvetovanje z EESO in socialni dialog.

5.2

EESO pozorno spremlja strukturirani dialog in posvetovalne forume (kot sta platforma deležnikov za krožno gospodarstvo in evropski forum za migracije), ki povezujejo in vključujejo organizacije civilne družbe in druge akterje iz institucij EU in držav članic, ter v njih dejavno sodeluje, obenem pa poziva, da se podprejo njegove pobude za oblikovanje platforme za spremembe (enakopravnost spolov v prometnem sektorju) in institucionalnega foruma o udeležbi državljanov (v okviru državljanske pobude). Pri oblikovanju platform, kot je REFIT, bi morala Komisija razmisliti tudi o obliki zastopanja EESO, v skladu z mandatom, ki ga Odboru dajeta pogodbi, in tako zagotoviti, da to odraža njegovo sestavo, tj. njegove tri skupine.

5.3

Komisija je nedavno v dopolnilo zgornjim pobudam vzpostavila poseben internetni portal z naslovom „Sodelovanje pri pripravi zakonodaje“, da bi zbrala stališča splošne javnosti, tako organizacij kot posameznikov. EESO priporoča, da Komisija loči med prispevki organizacij civilne družbe in prispevki posameznikov. V ta namen bi morala v sodelovanju z EESO popisati deležnike ter opredeliti predstavniško in geografsko uravnotežene ciljne skupine, na podlagi registra za preglednost. Poleg tega bi morala Komisija zagotoviti, da so odzivi kvantitativno in kvalitativno ovrednoteni. Hkrati bi si morala Komisija stalno prizadevati za večjo transparentnost, dostopnost, povratne informacije in izkazovanje odgovornosti udeležencem.

5.4

EESO poziva Komisijo, naj razvije bolj strateški pristop do teh praks, jim da bolj strukturirano institucionalno in predstavniško podlago, pri tem pa izkoristi vire predstavniških posvetovalnih teles na evropski, nacionalni in regionalni ravni. V ta namen bi morala tesno sodelovati z EESO in zaprositi za pripravo raziskovalnega mnenja o tem, kako bi lahko civilni dialog učinkovito organizirali na trajni osnovi, kar bi bila podlaga za posebno sporočilo Komisije.

5.5

EESO poudarja, da je treba izboljšati uspešnost evropske državljanske pobude, v skladu z napovedjo prvega podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa o reviziji uredbe o evropski državljanski pobudi, in raziskati nove možnosti za večje sodelovanje mladih in zlasti oseb iz ranljivih skupin, kot je uporaba digitalnih orodij.

5.6

EESO nazadnje priznava, da je Komisija upoštevala številne elemente prispevka EESO k delovnemu programu za leto 2017. So pa tudi vprašanja, ki niso bila vključena, in ta so zato ponovno obravnavana v tem dokumentu. Glede izvajanja delovnega programa Komisije za leto 2018 je EESO pripravljen v prihodnjem letu podati svoje mnenje in sodelovati pri delu v zvezi s konkretnimi pobudami.