|
15.12.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 431/3 |
SPOROČILO KOMISIJE
Posodobitev podatkov, ki se uporabljajo za izračun pavšalnih zneskov in denarnih kazni, ki jih bo Komisija predlagala Sodišču v postopkih za ugotavljanje kršitev
(2017/C 431/02)
I. UVOD
Sporočilo Komisije iz leta 2005 o uporabi člena 228 Pogodbe ES (1) (zdaj člen 260(1) in (2) PDEU) določa osnovo, ki jo Komisija uporablja za izračun višine finančnih sankcij, tako pavšalnih zneskov kot denarnih kazni, katerih naložitev zahteva prek Sodišča, ko pred njim vloži tožbo v skladu s členom 260(2) PDEU v okviru postopkov za ugotavljanje kršitev proti državi članici.
V poznejšem sporočilu iz leta 2010 (2) o posodobitvi podatkov, ki se uporabljajo za ta izračun, je Komisija določila, da je treba te makroekonomske podatke prilagoditi vsako leto, da se upoštevajo inflacija in gibanja BDP.
Sporočilo Komisije iz leta 2011 o izvajanju člena 260(3) PDEU (3) in sporočilo Komisije iz leta 2017 z naslovom „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“ (4) poudarjata, da se enaka metoda, kot je bila določena s sporočilom iz leta 2005, uporablja tudi za izračun finančnih sankcij, katerih naložitev Komisija zahteva prek Sodišča v skladu s členom 260(3) PDEU.
Letna posodobitev iz tega sporočila temelji na gibanju inflacije in BDP posameznih držav članic (5). Ustrezna stopnja inflacije in statistični podatki o BDP, ki se uporabljajo, so bili ugotovljeni dve leti pred posodobitvijo („pravilo t–2“), saj sta dve leti minimalno obdobje, ki je potrebno za zbiranje sorazmerno stabilnih makroekonomskih podatkov. To sporočilo zato temelji na ekonomskih podatkih o nominalnem BDP in deflatorju BDP za leto 2015 (6) ter trenutnih utežeh glasovalnih pravic držav članic v Svetu.
II. ELEMENTI POSODOBITVE
Seznam ekonomskih meril, ki jih je treba spremeniti, je naslednji:
|
— |
enotna pavšalna osnova denarne kazni (7), ki trenutno znaša 680 EUR na dan in jo je treba prilagoditi glede na inflacijo; |
|
— |
enotna pavšalna osnova pavšalnega zneska (8), ki trenutno znaša 230 EUR na dan in jo je treba prilagoditi glede na inflacijo; |
|
— |
posebni faktor „n“ (9), ki ga je treba prilagoditi glede na BDP zadevne države članice ob upoštevanju njenega števila glasovalnih pravic v Svetu; za izračun pavšalnih zneskov in dnevnih denarnih kazni se uporablja isti faktor „n“; |
|
— |
najnižji pavšalni zneski (10), ki jih je treba prilagoditi glede na inflacijo. |
III. POSODOBITVE
Komisija bo uporabila naslednje posodobljene vrednosti za izračun višine finančnih sankcij (pavšalnega zneska ali denarne kazni), ko pred Sodiščem vloži tožbo v skladu s členom 260(2) in (3) PDEU:
|
(1) |
enotna pavšalna osnova za izračun denarne kazni se določi v višini 700 EUR na dan; |
|
(2) |
enotna pavšalna osnova za izračun pavšalnega zneska se določi v višini 230 EUR na dan. |
|
(3) |
Posebni faktor „n“ in najnižji pavšalni znesek sta za 28 držav članic EU določena, kot sledi:
|
|
(4) |
Komisija bo od datuma sprejetja tega sporočila ob vložitvi tožbe pred Sodiščem v skladu s členom 260 PDEU uporabljala posodobljene vrednosti. |
(1) SEC(2005) 1658; UL C 126, 7.6.2007, str. 15.
(2) SEC(2010) 923/3. To sporočilo je bilo posodobljeno leta 2011 [SEC(2011) 1024 final], leta 2012 [C(2012) 6106 final], leta 2013 [C(2013) 8101 final], leta 2014 [C(2014) 6767 final], leta 2015 [C(2015) 5511 final] in leta 2016 [C(2016) 5091 final] za letno prilagoditev ekonomskih podatkov.
(3) UL C 12, 15.1.2011, str. 1.
(4) UL C 18, 19.1.2017, str. 10.
(5) V skladu s splošnimi pravili, določenimi v sporočilih iz leta 2005 in leta 2010.
(6) Deflator cen BDP se uporablja kot merilo inflacije. Enotni zneski za pavšalne zneske in denarne kazni se zaokrožijo na najbližji večkratnik števila deset. Najnižji pavšalni zneski se zaokrožijo na najbližjo tisočico. Faktor „n“ se zaokroži na dve decimalni mesti.
(7) Standardna ali enotna pavšalna osnova za dnevne denarne kazni je opredeljena kot fiksni osnovni znesek, ki se pomnoži z nekaterimi utežmi. Uteži so koeficienti resnosti in trajanja kršitve ter posebni faktor „n“ za zadevno državo članico, ki jih je treba uporabiti v izračunu dnevne denarne kazni.
(8) Za izračun pavšalnega zneska se uporablja pavšalna osnova. Ob upoštevanju člena 260(2) PDEU se pavšalni znesek izračuna tako, da se dnevni znesek (ki se izračuna tako, da se enotna pavšalna osnova pavšalnih zneskov pomnoži s koeficientom resnosti, zmnožek pa se pomnoži s posebnim faktorjem „n“) pomnoži s številom dni trajanja kršitve od datuma prve sodbe do datuma, ko kršitev preneha, ali datuma izreka sodbe na podlagi člena 260(2) PDEU. Ob upoštevanju člena 260(3) PDEU se v skladu s točko 28 sporočila Komisije o izvajanju člena 260(3) Pogodbe (SEC(2010) 1371 final; UL C 12, 15.1.2011, str. 1) se pavšalni znesek izračuna tako, da se dnevni znesek (ki se izračuna tako, da se enotna pavšalna osnova pavšalnih zneskov pomnoži s koeficientom resnosti, zmnožek pa se pomnoži s posebnim faktorjem „n“) pomnoži s številom dni trajanja kršitve od dneva po izteku roka za prenos, določenega v direktivi, do datuma, ko kršitev preneha, ali datuma izreka sodbe na podlagi člena 258 in člena 260(3) PDEU. Pavšalni znesek, izračunan na podlagi dnevnega zneska, bi bilo treba uporabiti, če rezultat zgoraj navedenega izračuna presega najnižji pavšalni znesek.
(9) Posebni faktor „n“ upošteva plačilno sposobnost države članice (bruto domači proizvod (BDP)) in število njenih glasov v Svetu.
(10) Najnižji fiksni pavšalni znesek je določen za vsako državo članico v skladu s posebnim faktorjem „n“. Če seštevek dnevnih pavšalnih zneskov ne bo presegal najnižjega fiksnega pavšalnega zneska, bo Sodišču predlagan najnižji fiksni pavšalni znesek.