23.5.2017

Uradni list Evropske unije

C 163/1

Obvestilo Komisije o Smernicah za odpravljanje mikrobioloških tveganj pri svežem sadju in zelenjavi v primarni proizvodnji z dobro higieno

(2017/C 163/01)

VSEBINA

Uvod

Cilji smernic

Področje uporabe in uporaba

Zakonodaja EU, ki se uporablja

4.1

V zvezi s pravili o splošni higieni

4.2

V zvezi s posebnimi pravili EU

Glavni dejavniki tveganja za mikrobiološke patogene v svežem sadju in zelenjavi, kot jih je opredelila agencija EFSA

Kontrolni seznam za higienske preglede svežega sadja in zelenjave na primarni ravni proizvodnje

Dobre kmetijske in higienske prakse

7.1

Nadzor nad okoljskimi dejavniki in lokacija enote pridelave

7.2

Nadzor nad (organskimi) gnojili

7.3

Nadzor vode za primarno proizvodnjo in povezane delovne postopke na kraju take proizvodnje (spravilo in pospravilo)

7.4

Higiena in zdravstveno stanje kmetijskih delavcev

7.5

Nadzor nad higienskimi razmerami med izvajanjem povezanih dejavnosti na ravni kmetije poleg tistih, opisanih v poglavjih 7.3 in 7.4

Vodenje evidenc in odgovornost za odpoklic/umik živil

8.1

Vodenje evidenc

8.2

Odgovornost za odpoklic/umik živil

PRILOGA I

Glosar

PRILOGA II

Primer matrike v podporo oceni mikrobiološkega tveganja kmetijske vode

PRILOGA III

Primer drevesa odločanja v podporo oceni mikrobiološkega tveganja kmetijske vode

Dodatek

1. UVOD

Iz poročila „2014 Zoonosis Monitoring Report“ (Poročilo iz leta 2014 o spremljanju zoonoz) (1) je razvidno, da je bila večina potrjenih izbruhov v EU povezana z živili živalskega izvora. Sadje in zelenjava sta bila zajeta le v 7,1 % potrjenih izbruhov in v večini primerov so bile razlog zamrznjene maline, okužene z norovirusi, pri čemer se kaže porast v primerjavi z letom 2013, ko so bili „zelenjava in sokovi“ navedeni pri 4,4 % izbruhov. Ne glede na navedeno morebitnih posledic mikrobiološke kontaminacije svežega sadja in zelenjave ne gre podcenjevati, kot se je pokazalo v primeru nemške krize (2), povezane s kontaminacijo kalčkov z verotoksigeno Escherichia coli (VTEC).

Po tej krizi z VTEC leta 2011 je Komisija Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA) prosila za nasvet glede tveganja za javno zdravje zaradi patogenov v živilih neživalskega izvora, še zlasti glede dejavnikov tveganja in možnosti zmanjšanja tveganja, vključno z morebitnimi mikrobiološkimi merili. Agencija EFSA je posledično izdala šest znanstvenih mnenj o naslednjih kombinacijah hrane in patogenov, ki so opredeljene kot najpomembnejša tveganja na področju živil neživalskega izvora:

1.	VTEC v semenih in semenih, ki kalijo (3),

2.	Salmonella in norovirusi v živilih iz listnate zelenjave, ki se uživajo surova v obliki solat,

3.	Salmonella in norovirusi v jagodičju,

4.	Salmonella in norovirusi v paradižnikih,

5.	Salmonella v melonah,

6.	salmonela, jersinija, šigela in norovirusi v čebulnicah in stebelni zelenjavi ter korenju.

V teh smernicah so upoštevana zadevna mnenja agencije EFSA ter posvetovanja s strokovnjaki držav članic in zainteresiranimi stranmi. Namenjene so v praktično pomoč pridelovalcem, lahko pa jih uporabijo tudi uradni inšpektorji med pregledi, če je to ustrezno. Agencija EFSA je potrdila, da bi se morale nadaljevati nadaljnje raziskave morebitnih tveganj in ukrepov za zmanjšanje tveganj, ki se nanašajo na sveže sadje in zelenjavo.

2. CILJI SMERNIC

Namen teh smernic je pomagati pridelovalcem (ne glede na velikost) v primarni proizvodnji pravilno in usklajeno izpolnjevati zahteve glede higiene, ki se nanašajo na proizvodnjo svežega sadja in zelenjave ter ravnanje z njima. Pridelovalci lahko v njih najdejo nasvete o tem, kako odpraviti mikrobiološka tveganja za varnost hrane z dobrimi kmetijskimi praksami in dobrimi higienskimi praksami v primarni proizvodnji (tj. pri pridelavi, spravilu in pospravilu) svežega sadja in zelenjave, ki se potrošnikom prodajata surova (nepredelana) ali minimalno predelana (tj. umita, razvrščena, zapakirana), tudi med prevozom, če te dejavnosti bistveno ne spremenijo njunih lastnosti, kot je določeno v opredelitvi pojma v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 852/2004 (4). Te dejavnosti so v nadaljevanju imenovane „povezani delovni postopki“. Te dobre prakse bi bilo treba izvajati v celotni primarni proizvodni verigi.

Te smernice bi se morale izvajati prednostno v zvezi s katerima koli svežim sadjem in zelenjavo, ki se uživata surova, kadar koli je mogoče pa tudi v zvezi s svežim sadjem in zelenjavo, ki se uživata kuhana.

3. PODROČJE UPORABE IN UPORABA

Te smernice zajemajo dobro higiensko prakso in dobro kmetijsko prakso pri proizvodnji svežega sadja in zelenjave na primarni ravni, vključno s povezanimi delovnimi postopki, z namenom nadzora nad mikrobiološkimi patogeni, ki povzročajo gastrointestinalne bolezni zaradi zaužitja svežega sadja in zelenjave (5) (na primer patogena E. coli, virus hepatitisa A, Listeria …).

Kadar je to ustrezno, so zajete dodatne posebne smernice glede nekaterih proizvodov (6). Proizvodnja kalčkov in semen, ki kalijo, v teh smernicah ni podrobneje obravnavana, saj Evropsko združenje za kaleča semena pripravlja posebne smernice EU glede dobrih higienskih praks pri proizvodnji te kategorije (7).

Te smernice vsebujejo priporočila o tem, kako izpolnjevati splošne zahteve glede higiene v primeru svežega sadja in zelenjave. Uporabiti bi jih bilo treba skupaj z drugimi zadevnimi smernicami. Evropska industrija svežega sadja in zelenjave je zelo raznolika in splošne zahteve glede higiene, določene v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 852/2004, je treba vedno izpolnjevati, vendar se sveže sadje in zelenjava kategorij, obravnavanih v nadaljevanju, v državah članicah EU proizvajata v različnih okoljskih pogojih, zato je mogoče nekatere določbe teh smernic prilagoditi tako, da ustrezajo manjšim kmetijam ali tradicionalnim kmetijskim območjem.

4. ZAKONODAJA EU, KI SE UPORABLJA

Te smernice se nanašajo predvsem na to, kako odpraviti mikrobiološka tveganja. Vsi pridelovalci morajo upoštevati zadevne predpise EU, ki se nanašajo na prakse, navedene v teh smernicah. Za popolno razumevanje je bistvenega pomena seznanitev z najpomembnejšo zakonodajo EU glede dobrih praks pri primarni proizvodnji svežega sadja in zelenjave.

4.1 V zvezi s pravili o splošni higieni

(a)	Uredba (ES) št. 178/2002 (8) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 določa splošna načela in zahteve živilske zakonodaje, ustanovitev Evropske agencije za varnost hrane in postopke, ki zadevajo varnost hrane (splošno imenovana „splošna živilska zakonodaja“).

(b)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 (9) z dne 29. aprila 2004 o higieni živil določa splošne higienske zahteve, ki jih morajo upoštevati nosilci živilske dejavnosti v vseh fazah živilske verige. Vsi nosilci živilske dejavnosti (vsi pridelovalci so nosilci živilske dejavnosti) morajo upoštevati zahteve te uredbe glede dobrih higienskih praks, katerih cilj je preprečiti kontaminacijo živil ne glede na njihov izvor. Področje uporabe te uredbe je ponazorjeno v Dodatku.

4.2 V zvezi s posebnimi pravili EU

(a)	Uredba Komisije (ES) št. 2073/2005 (10) z dne 15. novembra 2005 določa mikrobiološka merila za živila.

(b)	Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 (11) z dne 23. februarja 2005 določa mejne vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora.

(c)	Direktiva Sveta 86/278/EGS (12) z dne 12. junija 1986 določa uporabo blata iz čistilnih naprav v kmetijstvu v skladu z varstvom okolja, zlasti tal, kot je bila spremenjena z Direktivo 91/692/EGS, Uredbo Sveta (ES) št. 807/2003 in Uredbo (ES) št. 219/2009.

(d)	Direktiva Sveta 98/83/ES (13) z dne 3. novembra 1998 določa merila, povezana s kakovostjo vode, namenjene za prehrano ljudi.

(e)	Direktiva Sveta 91/676/EGS (14) z dne 12. decembra 1991 vsebuje določbe, katerih cilj je varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov in nadaljnje preprečevanje takega onesnaževanja.

(f)	Uredba (ES) št. 1069/2009 (15) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 določa zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitev Uredbe (ES) št. 1774/2002 (uredba o živalskih stranskih proizvodih).

(g)	Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 (16) z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta določa zdravstvena pravila za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi.

Poleg tega v nekaterih državah članicah (17) velja nacionalna zakonodaja/standardi glede kakovosti predelane vode.

Dopolnilne smernice EU o higieni so na voljo na spletišču generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane (vprašanja glede varnosti hrane). Na mednarodni ravni je več informacij na voljo v kodeksih higienskih praks Codex Alimentarius, ki se nanašajo na sveže sadje in zelenjavo (18).

5. GLAVNI DEJAVNIKI TVEGANJA ZA MIKROBIOLOŠKE PATOGENE V SVEŽEM SADJU IN ZELENJAVI, KOT JIH JE OPREDELILA AGENCIJA EFSA

Diagram poteka št. 1

6. KONTROLNI SEZNAM ZA HIGIENSKE PREGLEDE SVEŽEGA SADJA IN ZELENJAVE NA PRIMARNI RAVNI PROIZVODNJE

Vzorčni kontrolni seznami (št. 1–7), navedeni spodaj, prikazujejo higienske obveznosti glede na kategorijo tveganja (kot so opredeljene v mnenjih agencije EFSA) in lahko jih uporabi vsak pridelovalec, da preveri, ali izpolnjuje higienske zahteve EU. Poleg tega lahko ti seznami nalog pridelovalcem pomagajo predložiti ustrezna priporočila, navedena v poglavjih 6 in 7 teh smernic.

Kontrolni seznam št. 1: Rezultat uradnega nadzora in ustreznih popravnih ukrepov

Področje nadzora	Ugotovitve	Zakonodaja
Kdaj je potekal zadnji uradni nadzor (navedite datum)?		Uredba (ES) št. 852/2004, Priloga I, del A, II.6.
Ali so bili v primeru neskladnosti sprejeti ustrezni popravni ukrepi (ki izhajajo iz zadnjega uradnega nadzora)?		Uredba (ES) št. 852/2004, Priloga I, del A, II.6.

Kontrolni seznam št. 2: Okoljski dejavniki in lokacija enote pridelave

Okoljski dejavniki, vključno z živalskimi rezervoarji, so potencialni vir kontaminacije svežega sadja in zelenjave in ta tveganja bi bilo treba preprečiti ali vsaj zmanjšati. Če analiza kaže na kontaminacijo zemljišča, lahko kontrolni seznam št. 2 pridelovalcem pomaga opredeliti vir kontaminacije ter sprejeti zadevne ukrepe za izpolnitev zahtev EU in ustreznih priporočil.

Področje nadzora

Ugotovitve

Zakonodaja

Ali so bili opredeljeni viri kontaminacije zemljišča, ki se uporablja za pridelavo svežega sadja in zelenjave?

Uredba (ES) št. 852/2004, Priloga I, del A,

II.2, II.3, II.5(e)

Če je vir kontaminacije opredeljen, ga navedite tukaj in preskočite naslednje točke.

Če vir NI opredeljen, vam ga lahko odgovori na naslednje točke pomagajo opredeliti.

—	Ali imajo živali (domače ali prostoživeče) dostop do pridelovalnega zemljišča?

—	Ali imajo živali (domače ali prostoživeče) dostop do vodnih virov, ki se uporabljajo v primarni proizvodnji in povezanih delovnih postopkih?

—	Ali so v bližini pridelovalnih površin območja za skladiščenje gnoja, ki puščajo, se izpirajo ali so prenapolnjena?

—	Ali so oziroma so bila v bližini pridelovalnih površin kakršna koli odlagališča nevarnih odpadkov?

—	Ali so oziroma so bila v bližini pridelovalnih površin kakršna koli območja čiščenja odpadnih voda?

—	Ali so oziroma so bila v bližini pridelovalnih površin kakršna koli industrijska ali rudarska območja?

—	Ali obstaja možnost površinskih odtokov z bližnjih njiv?

—	Ali obstaja možnost poplavljanja pridelovalnih zemljišč s kontaminirano vodo?

—	Ali pridelovalna zemljišča obdajajo površinske vode?

—	Ali obstajajo drugi viri kontaminacije?

Ali bodo primarni proizvodi kakor koli predelani, da se kontaminacija odpravi ali zmanjša na sprejemljivo raven?

Da/Ne

Uredba (ES) št. 852/2004, Priloga I, del A, II.2, II.3

Če se ne načrtuje obdelava, ki bi kontaminacijo odpravila ali zmanjšala na sprejemljivo raven, je izjemno pomembno upoštevati dobre higienske prakse, opisane v poglavju 6 teh smernic.

Če je bil opredeljen vir kontaminacije, je treba presoditi, ali naj se sveže sadje in zelenjava pridelujeta na tej površini ali ne in ali so bili izvedeni preventivni/popravni nadzorni ukrepi (glej primere predlaganih ukrepov v poglavju 6 teh smernic).

Kontrolni seznam št. 3: Gnojila

Področje nadzora	Ugotovitve	Zakonodaja
Če se uporabljajo gnojila, navedite vrsto (tj. organska ali anorganska) (19).		Uredba (ES) št. 852/2004, Priloga I, del A, II. 3(a), in nacionalna zakonodaja Uredba (ES) št. 1069/2009 (uredba o živalskih stranskih proizvodih) (20) Direktiva Sveta 86/278/EGS (21) o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu
Ali se gnojila ustrezno skladiščijo?
Ali so izvedeni ukrepi za preprečevanje kontaminacije iz organskih gnojil?
Navedite, kateri od naslednjih ukrepov so izvedeni za preprečevanje kontaminacije iz organskih gnojil: fizična, kemična ali biološka obdelava.
Ali je na voljo potrdilo z opisom „postopka kompostiranja“, če se uporabljajo kompostirana organska gnojila različnih podjetij?
Če se uporablja kompostiranje, ali je izvedeno v skladu s smernicami iz tega dokumenta (vsaj 90 dni)?
Ali se upošteva ustrezno časovno obdobje (karenca pred spravilom) med uporabo neobdelanega gnoja in spravilom svežega sadja in zelenjave? Opomba:to je odvisno od vrste svežega sadja in zelenjave in tega, ali bosta zaužita surova – glej preglednico 1 (na primer najmanj 60 dni za svežo listnato zelenjavo, ki se uživa surova).
Če se uporablja blato iz čistilnih naprav, ali so vzpostavljeni nadzorni in popravni ukrepi za preprečitev mikrobiološke kontaminacije? (glej preglednico 1)
Ali so sprejeti ukrepi, ki zmanjšujejo kontaminacijo z gnojem in drugimi naravnimi gnojili s sosednjih njiv (na primer skrbnost med nanašanjem in nadzor površinskih odtokov)? Če je tako, prosimo, da odgovorite na naslednje vprašanje.
Opredelite ukrepe, izvedene za zaščito površin, kjer se obdelujejo in skladiščijo gnoj in druga naravna gnojila, ter za preprečevanje navzkrižne kontaminacije zaradi površinskega odtekanja ali izpiranja (uporabijo se lahko na primer ovire za zadrževanje gnoja in preprečevanje njegovega razširjanja).
Ali se oprema, ki pride v stik z gnojem, pred ponovno uporabo izpere in dezinficira, kadar je to mogoče?

Kontrolni seznam št. 4: Voda za primarno proizvodnjo in povezane delovne postopke na kraju take proizvodnje

Področje nadzora

Ugotovitve

Zakonodaja

Ali so bili identificirani vsi vodni viri, ki se uporabljajo v vaših kmetijskih praksah? Navedite vire (na primer vodnjak, reka/potok, zajetje/močvirje/ribnik, predelana voda) za vse vrste uporabe (na primer namakanje, izpiranje, čiščenje opreme itd.).

Uredba (ES) št. 852/2004, Priloga I, del A, II.2, II.3, II.5(c)

Ali so bila identificirana distribucijska omrežja in skladišča vode, ki se uporabljajo v vaših kmetijskih praksah?

Ali so viri, distribucijska omrežja in skladišča vode zaščiteni pred kontaminacijo (domače in prostoživeče živali, ptičji iztrebki …)?

Uredba (ES) št. 852/2004, Priloga I, del A, II.2, II.3, II.5(e), II.5(c)

Ali so vodni viri in distribucijska omrežja, ki se uporabljajo med proizvodnjo, izolirani od gnoja in morebitnih površinskih odtokov?

Uredba (ES) št. 852/2004, Priloga I, del A, II.2, II.3, II.5(b)

Ali so viri, distribucijska omrežja in skladišča vode zaščiteni pred pritokom površinskih odtokov v primeru močnega deževja?

Ali se viri, distribucijska omrežja in skladišča vode, ki se uporabljajo v vaših kmetijskih praksah, redno nadzorujejo (na primer vizualni pregled, mikrobiološka ocena)?

Če da, kako pogosto?

Katera metoda namakanja se uporablja (na primer poplavno namakanje, namakanje z oroševanjem in kapljično namakanje)?

Kolikšno je obdobje med zadnjim namakanjem in spravilom?

Ali je voda za namakanje v stiku z užitnimi deli svežega sadja in zelenjave?

Ali imata sveže sadje in zelenjava fizične značilnosti, ki olajšujejo zbiranje vode (na primer listnata zelenjava za solate z grobo površino, kjer se lahko nabira voda)?

Če da, katere ukrepe ste izvedli?

Uredba (ES) št. 852/2004, Priloga I, del A, II.2, II.3, II.5(c)

Ali se sveže sadje in zelenjava po spravilu kakor koli izpirata, preden se zapakirata?

Uredba (ES) št. 852/2004, Priloga I, del A, II.2, II.3, II.5(b)

Če se sveže sadje in zelenjava po spravilu in pred pakiranjem izpirata, upoštevajte, da je treba ob zadnjem izpiranju svežega sadja in zelenjave za neposredno uživanje uporabiti pitno vodo, čista voda pa se lahko uporabi v začetnih fazah izpiranja.

Ali proizvodni sistem omogoča neposreden stik med zemljo in užitnimi deli rastlin?

Ali je bila opravljena ocena tveganja, da se opredelijo dejavniki tveganja vodnih virov?

Če da, ali se nanaša na pridelavo rastlin ali/in obdelavo po spravilu?

Uredba (ES) št. 852/2004, Priloga I, del A, II.2, II.3, II.5(c), (g)

Pomembno je, da se na podlagi vrste tveganja presodi, ali so potrebne mikrobiološke preiskave vode, ki se uporablja v vaših kmetijskih praksah (za več pojasnil glej poglavje 6.3 teh smernic ter Prilogi II in III).

Če se opravljajo mikrobiološke preiskave vode:

prosimo, navedite:

—	Ali se nanašajo na patogene in/ali indikatorske mikroorganizme?

—	Kako pogosto se izvajajo preiskave?

—	Ali se pridobljeni podatki uporabljajo za opredelitev zgodovinskega ozadja za določitev najbolj tveganih točk vzorčenja ali časa vzorčenja?

Uredba (ES) št. 852/2004, Priloga I, del A, poglavje II.2, II.3, II.5(g)

Ali so rezultati testiranj vode zadovoljivi?

Če zgoraj navedeni rezultati niso zadovoljivi, ali so bili sprejeti popravni ukrepi?

Uredba (ES) št. 852/2004, Priloga I, del A, II.2, II.3, II.5(c)

Ali so za vsakega od identificiranih dejavnikov tveganja sprejeti posebni nadzorni ukrepi?

Kontrolni seznam št. 5: Higiena in zdravstveno stanje kmetijskih delavcev

Področje nadzora

Ugotovitve

Zakonodaja

Ali je bilo osebju zagotovljeno usposabljanje o osebni higieni in varnih praksah ravnanja z živili? Vključno z novimi ali začasnimi delavci.

Ali so na ustreznih območjih vidno postavljene označbe z navodili delavcem, naj si umijejo roke?

Uredba (ES) št. 852/2004, Priloga I, del A, II.5(d)

Ko se uporablja zaščitna oprema, ali je ta v ustreznem stanju in čista?

Ali obstaja politika ravnanja ob bolezni delavca? Če je tako, odgovorite na naslednja vprašanja.

—	Ali se zaposleni zavedajo, da ne smejo delati v stiku s proizvodi, če se ne počutijo dobro, zlasti če imajo simptome, kot so driska ali bruhanje?

—	Ali zaposleni o kakršni koli bolezni ali poškodbi poročajo vodstvu?

—	Ali se ureznine in rane prekrijejo in zaščitijo, kadar je zaposlenim dovoljeno, da nadaljujejo delo?

Ali so delavcem na voljo območja, ki niso v bližini njiv in pakirnih linij, kamor se lahko umaknejo med odmori ali malico?

Ali je osebam, katerih prisotnost na pridelovalnih površinah ni nujna, občasnim obiskovalcem itd. preprečen dostop na pridelovalne površine in druga območja proizvodnje živil?

Kontrolni seznam št. 6: Higienske razmere med povezanimi dejavnostmi na ravni kmetije

Področje nadzora	Ugotovitve	Zakonodaja
Ali je kmetija vzdrževana v higienskih razmerah in je v dobrem stanju?		Uredba (ES) št. 852/2004, Priloga I, del A, II.5(a), (b)
Ali so na voljo stranišča in sanitarni prostori na podlagi priporočil (22) (število delavcev / število stranišč) in ali so ti ločeni od pridelovalnih površin in proizvodnih območij živil?
Ali so stranišča in sanitarni prostori primerno nameščeni, da se prepreči površinsko odtekanje?
Ali so v straniščih in sanitarnih prostorih na voljo čista voda, milo in sredstva za sušenje rok?
Ali so na mestih, namenjenih umivanju rok, in drugih primernih mestih zagotovljeni geli za razkuževanje?
Ali so v prostorih primerni odtoki, da se prepreči tveganje kontaminacije materialov, namenjenih za stik z živili, in opreme zaradi stoječe vode?
Ali so odpadki shranjeni ločeno od območij za skladiščenje proizvodov, da se prepreči dostop škodljivim organizmom?
Ali se smetnjaki redno praznijo?
Ali ima voda, ki ni pitna, ločeno omrežje? Ali je voda, ki ni pitna, jasno označena?		Uredba (ES) št. 852/2004, Priloga I, del A, II.5(c)
Ali je oprema za spravilo čista in ali so vsa oprema in orodja, ki so v neposrednem stiku s svežim sadjem in zelenjavo, očiščeni ter, če je to ustrezno, redno razkuženi, kot se zahteva?		Uredba (ES) št. 852/2004, Priloga I, del A, II.5(a) in (b)
Ali se zaboji in posode za proizvode uporabljajo samo za proizvode in ali se redno čistijo?
Ali so posode za proizvode primerne za stik z živili?
Ali so posode in oprema v dobrem stanju, da se preprečijo kontaminacija in poškodbe proizvodov?
Ali so spravljeni proizvodi zaščiteni pred vetrom, dežjem in soncem ter, takoj ko je mogoče, preneseni v predelovalne prostore ali prostore za pakiranje?
Ali sta spravljena sveže sadje in zelenjava skladiščena ločeno od kemikalij, živali in drugih virov kontaminacije?
Ali sta sveže sadje in zelenjava, ki nista primerna za prehrano ljudi, ločena pred skladiščenjem ali prevozom?
Ali so objekti in oprema za pakiranje v primerno čistem stanju?
Ali so nameščene možnosti nadzora temperature?
Ali so oprema oziroma posoda za prevoz in vozila čista?
Ali sta spravljena sveže sadje in zelenjava med prevozom zaščitena pred kontaminacijo?
Ali se natovarjanje in prevoz izvajata na tak način, da se kar najbolj zmanjšajo morebitne poškodbe in kontaminacija svežega sadja in zelenjave?
Ali se čiščenje in dezinfekcija izvajata na tak način in na takem kraju, da se prepreči kontaminacija svežega sadja in zelenjave?
Ali se učinkovitost čiščenja in dezinfekcije površin, namenjenih za stik z živili, redno preverja z odvzemom brisa? (23)
Ali so rezultati brisov zadovoljivi?
Ali se s sredstvi za čiščenje ravna v skladu z navodili proizvajalca in ali se v skladu z njimi tudi uporabljajo?

Kontrolni seznam št. 7: Vodenje evidenc in postopki za umik oziroma odpoklic

Področje nadzora

Ugotovitve

Zakonodaja

Ali imate vzpostavljen pravilen sistem vodenja evidenc?

Če je tako, odgovorite na naslednja vprašanja:

Uredba (ES) št. 852/2004, Priloga I, del A, III.9(a), (b), (c)

—	Ali se vodijo evidence o uporabi pesticidov (fitofarmacevtskih sredstev in biocidov) v skladu s členom 67 Uredbe (ES) št. 1107/2009 (24) ter biocidov? (zahteve iz zakonodaje)

—	Ali se vodijo evidence o pojavih škodljivih organizmov ali bolezni, ki bi lahko vplivali na varnost proizvodov rastlinskega izvora (zahteve iz zakonodaje)?

—	Ali se hranijo rezultati vseh zadevnih analiz, pomembnih za zdravje ljudi in opravljenih na vzorcih, odvzetih na rastlinah, ali na drugih vzorcih, odvzetih za diagnostične namene (na primer testiranje kakovosti vode, mikrobiološke analize proizvodov …) (zahteve iz zakonodaje)?

—	Ali se vodijo evidence glede uporabe nanesenih gnojil, vključno z opredelitvijo izvora gnojila?

—	Ali se vodijo evidence čiščenja in dezinfekcije objektov in opreme?

—	Ali se vodijo evidence glede usposabljanja osebja v zvezi s proizvodnjo varne hrane?

—	Ali se vodijo evidence in obstajajo pravila glede osebja, ki se vrača na delo po bolezni?

—	Ali se vodijo evidence preverjanj nadzora temperature in kalibracije opreme za spremljanje?

—	Ali se vodijo evidence o nadzoru nad proizvodnimi dejavnostmi (izvor semen, podatki o nadzoru nad proizvodnjo svežega sadja in zelenjave itd.)?

Ali so vzpostavljene ustrezne evidence sledljivosti, ki omogočajo sledenje svežemu sadju in zelenjavi en korak nazaj in en korak naprej?

člen 18 Uredbe (ES) št. 178/2002

Ali so vzpostavljeni postopki umika in odpoklica?

člen 19 Uredbe (ES) št. 178/2002

Ali so evidence na zahtevo na voljo pristojnim organom in prejemnim nosilcem živilske dejavnosti v pregled?

Uredba (ES) št. 852/2004, Priloga I, del A, III.7

7. DOBRE KMETIJSKE IN HIGIENSKE PRAKSE

Sveže sadje in zelenjava se pridelujeta in spravljata v zelo različnih podnebnih razmerah in geografskih okoljih. Pridelovati ju je mogoče v zaprtih pridelovalnih prostorih (na primer v rastlinjakih) in na prostem, spravita in pakirata se lahko na njivi ali pa se preneseta v obrat za pakiranje. Na končni mikrobiološki status svežega sadja in zelenjave ob zaužitju vplivajo proizvodne prakse, pridelovalne razmere in nahajanje užitnega dela med rastjo (pod zemljo, na površini zemlje, nad zemljo) v kombinaciji z notranjimi in zunanjimi dejavniki ter dejavniki spravila in predelave. Izkazalo se je, da se mikrobiološka tveganja za varnost hrane in viri kontaminacije zelo razlikujejo glede na proizvodnjo različnih vrst svežega sadja in zelenjave ter glede na različne okoliščine/razmere, celo za isto vrsto svežega sadja in zelenjave. Te različne dejavnike je mogoče upoštevati pri dobrih kmetijskih praksah in dobrih higienskih praksah.

V nadaljevanju tega dokumenta najdete primere in priporočila o izvajanju vseh obveznosti, ki se nanašajo na Prilogo I (primarna proizvodnja) k Uredbi (ES) št. 852/2004.

7.1 Nadzor nad okoljskimi dejavniki in lokacija enote pridelave

7.1.1 Splošna načela

Ocena dejavnikov okoljskega tveganja na pridelovalnih površinah svežega sadja in zelenjave ter v njihovi bližini (na primer opredelitev morebitnih virov mikrobiološke kontaminacije) je zelo pomembna, saj poznejši ukrepi morda ne bodo zadoščali za odpravo kontaminacije, povzročene med proizvodnjo, v nekaterih primerih pa lahko nastanejo razmere, ki omogočajo rast mikrobioloških patogenov.

7.1.2 Obveznosti na ravni EU, določene v Uredbi (ES) št. 852/2004

[Priloga I, del A, II.2] „Nosilci živilske dejavnosti morajo, kolikor je to mogoče, zagotoviti, da so primarni proizvodi zaščiteni pred kontaminacijo, ob upoštevanju kakršne koli predelave, ki bo kasneje opravljena na primarnih proizvodih.“

[Priloga I, del A, II.3(a)]„[…] morajo nosilci živilske dejavnosti spoštovati ustrezne določbe zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje v zvezi z nadzorom tveganj v primarni proizvodnji in povezanih delovnih postopkih, vključno z: ukrepi za nadzor kontaminacije, ki izhaja iz zraka, zemlje, vode, krme, gnojil, […] fitofarmacevtskih sredstev in biocidov ter iz skladiščenja, ravnanja z odpadki in njihovega odstranjevanja“.

[Priloga I, del A, II.5(e)] „Nosilci živilske dejavnosti, ki proizvajajo ali opravljajo spravilo rastlinskih proizvodov, morajo, kakor je to primerno, sprejeti ustrezne ukrepe za: preprečevanje, kolikor je to mogoče, da bi živali in škodljivci povzročili kontaminacijo “.

7.1.3 Priporočila za dobro prakso

(a)	Če pridelovalec domneva, da obstaja morebitno tveganje zaradi predhodne uporabe površin za primarno proizvodnjo, sosednjih zemljišč ali industrijske dejavnosti v bližini, bi se moral posvetovati s tehničnimi strokovnjaki, zemljišča pa bi bilo morda treba analizirati glede takih tveganj.

(b)

Pridelovalci bi morali poskrbeti, da so pridelovalne površine ustrezno vzdrževane, tako da odstranjujejo odpadke in plevel, ostanke rastlin ali travo iz neposredne bližine katere koli stavbe ali zaščitne strukture, ki bi lahko privabljali škodljive organizme ali jim omogočali zareditev ali razmnoževanje (25).

(c)	Pridelovalci bi morali zagotoviti, da je zemljišče, ki obkroža nekatere zaščitne strukture (visoki in nizki tunelski rastlinjaki itd.), očiščeno morebitnih virov kontaminacije, ostanke rastlin in zavržke bi bilo na primer treba takoj odstraniti s pridelovalnih površin.

(d)	Kot preventivni ukrepi se priporočajo fizične ovire, kot so nasipi, zaščitne zasaditve in jarki za preusmerjanje ali zmanjševanje površinskih odtokov zaradi prireje živali ali dejavnosti ravnanja z odpadki, da se prepreči kontaminacija pridelovalne površine.

(e)	Uporaba alarmnih naprav in druge opreme za odganjanje, kot je oprema, ki oddaja hrup ali zvoke (na primer zvok plenilcev, zvočne ograje in ultrazvočna odganjala glodavcev), lahko zmanjša dejavnost živali.

(f)

Pridelovalci lahko za odganjanje ptic in škodljivih organizmov ter preprečevanje kontaminacije svežega sadja in zelenjave uporabijo strašila, mehanske pasti, odsevne trakove ali streljanje. Če je mogoče, nad njivami, kjer se pridelujejo rastline za surovo uživanje, ne bi smeli potekati električni vodi, da se prepreči kontaminacija zaradi ptičev, ki posedajo na vodih.

(g)

Sveže sadje in zelenjava, katerih užitni (26) deli so prišli v stik s poplavnimi vodami nedavno pred spravilom (manj kot dva tedna), se ne bi smela uživati surova. Če se je poplavni dogodek zgodil več kot dva tedna pred spravilom ali če se taki proizvodi predelajo, bi bilo treba v vsakem posameznem primeru izvesti oceno tveganja, ki se nanaša na posamezno površino.

7.2 Nadzor nad (organskimi) gnojili

7.2.1 Splošna načela

Kmetijski vložki so lahko zelo različne narave in lahko zajemajo organska gnojila (na primer hlevski gnoj, gnojevko in blato iz čistilnih naprav) ali anorganska gnojila (kemična gnojila). Gnojila bi bilo treba nanašati le v količinah, ki zadoščajo za potrebe svežega sadja in zelenjave. Ker se te smernice osredotočajo na mikrobiološka tveganja za varnost hrane, anorganska gnojila niso dodatno obravnavana (27).

Organska gnojila so koristna in se široko uporabljajo za zadovoljevanje potreb svežega sadja in zelenjave po hranilih ter za izboljševanje plodnosti tal, vendar je lahko njihova nepravilna uporaba vir mikrobiološke kontaminacije (na primer s Salmonella spp., VTEC, norovirusi) in kemične kontaminacije (na primer s težkimi kovinami). Patogeni so lahko v gnoju in drugih naravnih gnojilih in se lahko ohranijo še tedne in celo mesece, zlasti če je obdelava teh materialov nezadostna.

Fizične, kemične ali biološke metode obdelave (na primer kompostiranje (28), pasterizacija, sušenje na vročini, obsevanje z UV-žarki, alkalna razgradnja, sušenje na soncu ali kombinacija teh metod) se lahko uporabijo za zmanjšanje tveganja morebitnega ostanka človeških patogenov v gnoju, blatu iz čistilnih naprav in drugih organskih gnojilih.

Organska gnojila torej ne bi smela vsebovati mikrobnih, fizičnih ali kemičnih kontaminantov na ravni, ki bi lahko imela škodljiv učinek na varnost svežega sadja in zelenjave, njihova pa uporaba mora biti skladna z zadevnimi uredbami EU in pri njej se morajo upoštevati smernice SZO o varni uporabi odpadne vode in izločkov v kmetijstvu, kot je ustrezno.

7.2.2 Obveznosti na ravni EU, določene v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 in Direktivi Sveta 86/278/EGS

[Priloga I, del A, II.2] „[Pridelovalci v živilski] dejavnosti morajo, kolikor je to mogoče, zagotoviti, da so primarni proizvodi zaščiteni pred kontaminacijo, ob upoštevanju kakršne koli predelave, ki bo kasneje opravljena na primarnih proizvodih.“

[Priloga I, del A, II.3(a)]„[…] morajo [pridelovalci v živilski] dejavnosti spoštovati ustrezne določbe zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje v zvezi z nadzorom tveganj v primarni proizvodnji in povezanih delovnih postopkih, vključno z: ukrepi za nadzor kontaminacije, ki izhaja iz zraka, zemlje, vode, krme, gnojil, zdravil za uporabo v veterinarski medicini, fitofarmacevtskih sredstev in biocidov ter iz skladiščenja, ravnanja z odpadki in njihovega odstranjevanja“.

[Priloga I, del A, II.5(f)] „[Pridelovalci v živilski] dejavnosti, ki proizvajajo ali opravljajo spravilo rastlinskih proizvodov, morajo, kakor je to primerno, sprejeti ustrezne ukrepe za: skladiščenje in ravnanje z odpadki in nevarnimi snovmi, da se prepreči kontaminacija“.

[Direktiva Sveta 86/278/EGS] Uporaba blata iz čistilnih naprav pri proizvodnji sadja in zelenjave mora biti skladna z zahtevami EU in nacionalnimi zahtevami. V nekaterih primerih se blato v kmetijstvu sploh ne sme uporabljati, na primer na sadju in zelenjavi med rastno dobo (z izjemo sadnih dreves) in v tleh, kjer rasteta sadje in zelenjava, ki sta običajno v neposrednem stiku s tlemi in se uživata surova. Ta prepoved velja 10 mesecev pred spravilom in med spravilom.

7.2.3 Priporočila za dobro prakso

7.2.3.1 Splošna priporočila

(a)

Vsa kmetijska gospodarstva bi morala pripraviti načrt ravnanja z gnojem (29), v katerem bi opredelila, kje in kdaj se gnoj lahko nanese ter kje in kdaj se ne sme nanesti; površine, kjer se gnoj ne bi smel nanesti, na primer zajemajo mesta v bližini jarkov, vodotokov, ribnikov, izvirov, vodnjakov in vrtin, strmih pobočij z velikim tveganjem površinskega odtoka, na okoljsko občutljivih območjih, njivah z večjim poplavnim tveganjem itd.

(b)

Kadar se nanaša gnoj, blato iz čistilnih naprav ali druga organska gnojila, bi jih bilo treba temeljito zmešati s podlago takoj, ko je to mogoče, v vsakem primeru pa še pred setvijo ali saditvijo svežega sadja in zelenjave, saj to zmanjšuje možnost njune neposredne kontaminacije ter zmanjša smrad in emisije amonijaka ter morebitno iztekanje v vodo.

(c)	Izogibajte se postavitvi območij za obdelavo ali skladiščenje gnoja in drugih organskih gnojil (vključno s skladiščenjem blata iz čistilnih naprav) v bližini pridelovalnih površin svežega sadja in zelenjave.

(d)	Z uporabo primernih fizičnih ovir (na primer odtočnih jarkov) preprečite površinsko odtekanje ali izpiranje z obdelovalnih ali skladiščnih območij, ki onesnažuje okoliška zemljišča, površinske in podzemne vode itd.

(e)	Vso opremo, ki je prišla v stik z gnojem, blatom iz čistilnih naprav ali drugimi organskimi gnojili, bi bilo treba pred ponovno uporabo temeljito očistiti in, če je to ustrezno, dezinficirati.

(f)	Premike kmetijskih vozil bi bilo treba nadzorovati, kolikor je mogoče, da se prepreči navzkrižna kontaminacija pridelovalnih površin in proizvodnih območij.

(g)

Osebje, ki ravna z gnojem in blatom iz čistilnih naprav, bi moralo vzdrževati dobro osebno higieno (na primer umivanje rok po delu s temi materiali in pred ravnanjem s svežim sadjem in zelenjavo ter pred uživanjem hrane in pijače itd.), nositi ustrezno osebno zaščitno opremo in primerna vrhnja oblačila, vključno z rokavicami in vodoodporno obutvijo, ki jo je mogoče po uporabi učinkovito očistiti in dezinficirati.

7.2.3.2 Obdelan gnoj (na primer trden gnoj, gnojevka)

(a)	Obdelan gnoj se lahko nanese na zemljišče, na katerem se pridelujeta sveže sadje in zelenjava, ki se uživata surova, kadar koli pred setvijo/saditvijo (30).

(b)

Na splošno se obdelani gnoj ne bi smel nanašati na sveže sadje in zelenjavo po saditvi. Kadar je to ključno za proizvodni sistem, se obdelani gnoj lahko nanese na tla v rastni dobi, da se zadosti potrebam svežega sadja in zelenjave po hranilih, če je bil uporabljen veljaven postopek kompostiranja (glej smernice o kompostiranju spodaj) in če ni v posrednem ali neposrednem stiku z užitnimi deli svežega sadja in zelenjave.

(c)	Če se uporablja gnoj, skladiščen v serijah (ali zorjen gnoj), je čas skladiščenja ali pasivne obdelave odvisen od regije, podnebja in izvora gnoja. V tem času skladiščenja se svež gnoj ne bi smel dodajati.

(d)

Če je kompostiranje trdnega gnoja aktivno vodeno, je to še posebno učinkovita metoda nadzora mikrobioloških patogenov. Priporoča se obdelava gnoja v serijah in redno obračanje (na primer vsaj dvakrat v prvih sedmih dneh, z nakladalnikom ali še bolje z namenskim obračalnikom komposta). To bi moralo nekaj časa ustvarjati visoke temperature (vsaj 55 °C v obdobju treh dni), da se patogeni učinkovito uničijo. Kot del postopka bi bilo treba kompostiran gnoj pustiti, da dozori in celoten postopek bi moral v splošnem trajati vsaj tri mesece, preden se gnoj uporabi.

(e)

Obdelava gnojevke z apnom (dodajanje kalcijevega oksida ali kalcijevega hidroksida za dvig pH na 12 za vsaj dve uri) je učinkovita metoda za inaktiviranje bakterijskih patogenov. Kot del postopka serijske obdelave bi bilo gnojevko treba pustiti, da dozori. V splošnem bi bilo treba gnojevko pustiti zoreti vsaj tri mesece pred uporabo.

7.2.3.3 Neobdelan ali delno obdelan gnoj / druga organska gnojila

(a)	Na splošno bi bilo treba omogočiti kar največ časa med nanosom neobdelanega ali delno obdelanega gnoja / drugih organskih gnojil na tla ter saditvijo in spravilom svežega sadja in zelenjave, ki se uživata surova (karenca pred spravilom), saj mikrobiološki patogeni sčasoma odmrejo.

(b)	Na preživetje patogenov v gnoju, zemlji, izboljšani z gnojilom, in v neposredno odloženih živalskih iztrebkih (če je bilo zemljišče predhodno uporabljeno za pašo) vplivajo tudi podnebje, vrsta tal in izvor gnoja.

(c)	V smernicah dobre kmetijske prakse glede sveže listnate zelenjave je na splošno sprejeta karenca pred spravilom 120 dni (31), minimalno obdobje pa je 60 dni.

(d)	V nekaterih primerih se glede svežega sadja in zelenjave, ki se uživata surova, priporoča karenca pred spravilom do 12 mesecev ali več (na primer države z razmeroma hladnejšim podnebjem in nižjo stopnjo sončnega sevanja, kot so severnoevropske države).

(e)	V preglednici 1 so primeri nekaterih priporočljivih karenc pred spravilom za nanos različnih organskih gnojil (vključno z obdelanim in neobdelanim gnojem) na različne vrste svežega sadja in zelenjave, ki se uživata surova in kuhana.

7.2.3.4 Obdelava blata iz čistilnih naprav in njegov nanos

(a)	Kadar se na zemljišče, na katerem se pridelujeta sveže sadje ali zelenjava, nanaša obdelano blato iz čistilnih naprav, bi bilo treba izvajati strog nadzor. Pred kakršnim koli nanosom bi moral dobavitelj blata testirati tla.

(b)

Kolikor je le mogoče, bi moralo biti obdobje med nanosom obdelanega blata iz čistilnih naprav in spravilom (karenca pred spravilom) čim daljše in pri njem bi se morali upoštevati vrsta obdelave (tj. stopnja zmanjšanja prisotnosti patogenov v obdelanem blatu iz čistilnih naprav) in vrsta svežega sadja in zelenjave, ki se pridelujeta. Na splošno se priporoča daljša karenca pred spravilom, če obdelava zajema nižjo stopnjo zmanjšanja prisotnosti patogenov, če se sveže sadje in zelenjava, ki se pridelujeta, običajno uživata surova ter če obstaja možnost neposrednega stika med užitnim delom svežega sadja in zelenjave in tlemi.

(c)	Če se uporabi navadno (32) obdelano blato iz čistilnih naprav, bi morala biti karenca pred spravilom vsaj 30 mesecev za sveže sadje in zelenjavo, ki se uživata surova, ali vsaj 12 mesecev za sveže sadje in zelenjavo, ki se uživata kuhana.

(d)	Če je uporabljeno izboljšano (33) obdelano blato iz čistilnih naprav, bi morala biti priporočena karenca pred spravilom vsaj 10 mesecev za vse sveže sadje in zelenjavo, ki se uživata surova in kuhana.

7.2.3.5 Specifikacije glede proizvodnje in uporabe anaerobnih digestatov in kompostov (34)

(a)	Pripraviti bi bilo treba ustrezne specifikacije zagotavljanja kakovosti glede anaerobnih digestatov in gnojil, ki temeljijo na kompostu in ki so kupljena pri zunanjih dobaviteljih, vključno z ustreznimi mikrobiološkimi specifikacijami končnega proizvoda (gnojila).

(b)	V proizvodnjo anaerobnih digestatov bi bilo treba vključiti fazo pasterizacije, kadar je to ustrezno.

(c)	Poleg tega bi bilo treba, kadar je mogoče, razviti in izvajati standardizirane protokole, ki zajemajo proizvodnjo in uporabo anaerobnih digestatov in kompostov zagotovljene kakovosti, vključno s specifikacijami ustreznega vhodnega materiala organskih odpadkov, ločenega glede na vir (surovine).

(d)	Pridelovalci bi morali biti pozorni na morebitno kontaminacijo vhodnega materiala in anaerobnih digestatov/kompostov s steklom, kovinami ali trdo plastiko, zlasti kadar se material nanaša na zemljišče, na katerem se pridelujejo krompir in sveže korenovke.

7.2.3.6 Zadostna skrbnost ob uporabi organskih gnojil, kupljenih na trgu

Pridelovalci, ki hlevski gnoj, blato iz čistilnih naprav in druga organska gnojila kupujejo na trgu, bi morali izbrati uglednega dobavitelja in pridobiti dokumentacijo, ki opredeljuje izvor, vrsto obdelave in rezultate vseh testiranj (tudi na mikrobiološke in kemične kontaminante), ki so bila opravljena na končnem proizvodu.

Preglednica 1 prikazuje primere karenc pred spravilom, ki bi jih pridelovalci morali upoštevati, kadar uporabljajo organska gnojila.

Preglednica 1:

	Anaerobni digestat (zagotovljene kakovosti (35) in pasteriziran)	Anaerobni digestat (zagotovljene kakovosti, nepasteriziran) Anaerobni digestat (kakovost ni zagotovljena)	Surov gnoj/ gnojevka	Kompost (vključno z zelenim kompostom in zelenim/živilskim kompostom, ločenim glede na vir, zagotovljene kakovosti (36) in brez zagotovila kakovosti) Obdelan (37) gnoj/gnojevka	Navadno obdelano blato iz čistilnih naprav (38)	Izboljšano obdelano blato iz čistilnih naprav (39)	Zemljišče, ki se je neposredno pred tem uporabljalo kot pašnik
Sveže sadje in zelenjava, ki se običajno uživata surova, brez zaščitnega ovoja (40)	kadar koli pred setvijo/saditvijo	ne v 12 mesecih pred setvijo/saditvijo (*1)	ne v 12 mesecih pred spravilom in vsaj šestih mesecih pred setvijo/saditvijo (*1)	kadar koli pred setvijo/saditvijo (41)	ne v 30 mesecih pred spravilom (*1)	ne v 10 mesecih pred spravilom	ne v 12 mesecih pred spravilom in vsaj šestih mesecih pred setvijo/saditvijo (*1) (1)
Sveže sadje in zelenjava, ki se običajno uživata surova, z zaščitnim ovojem ali taka, ki rasteta nad tlemi (42)	kadar koli pred setvijo/saditvijo	ne v 12 mesecih pred spravilom in vsaj šestih mesecih pred setvijo/saditvijo (*1)	ne v 12 mesecih pred spravilom in vsaj šestih mesecih pred setvijo/saditvijo (*1)	kadar koli pred setvijo/saditvijo (43)	ne v 30 mesecih pred spravilom (*1)	ne v 10 mesecih pred spravilom	ne v 12 mesecih pred spravilom in vsaj šestih mesecih pred setvijo/ saditvijo (*1) (1)
Sveže sadje in zelenjava, ki se vedno uživata kuhana (44)	kadar koli pred setvijo/saditvijo	kadar koli pred setvijo/saditvijo	kadar koli pred setvijo/saditvijo	kadar koli pred setvijo/saditvijo	ne v 12 mesecih pred spravilom (*1)	ne v 10 mesecih pred spravilom	kadar koli pred setvijo/saditvijo

7.3 Nadzor vode za primarno proizvodnjo in povezane delovne postopke na kraju take proizvodnje (spravilo in pospravilo)

Na tveganje mikrobiološke kontaminacije svežega sadja in zelenjave lahko vpliva več dejavnikov, povezanih z uporabo vode v kmetijstvu, kot so: vir vode, vrsta namakanja (kapljično, z oroševanjem itd.), ali je užitni del svežega sadja in zelenjave v neposrednem stiku z vodo za namakanje, ali je pridelovalec vodo čistil, čas namakanja glede na spravilo, morebiten dostop živali do vira itd. Še eno pomembno vprašanje je faza v živilski verigi: ali je na primer morebitno kontaminacijo še mogoče odpraviti ali zmanjšati na primer s sušenjem (sončno obsevanje na njivi), izpiranjem itd. Za živila za neposredno uživanje in živila, ki so bliže točki zaužitja, je potrebna voda višje kakovosti.

7.3.1 Splošna načela

V kmetijskih praksah se pri dejavnostih pred spravilom, med spravilom in po njem uporablja voda različne kakovosti in iz različnih virov (skupaj imenovana kmetijska voda – glej diagram poteka št. 2) in vsaka ima drugačen učinek glede mikrobiološke kontaminacije svežega sadja in zelenjave. Voda nezadostne kakovosti je lahko neposreden vir kontaminacije in medij razširjanja lokalizirane kontaminacije na njivi, v obratu ali med prevozom. Kadar koli pride voda v stik s svežimi proizvodi, njena kakovost vpliva na morebitno kontaminacijo s patogeni. Če patogeni na proizvodih preživijo, lahko povzročijo bolezni, ki se prenašajo z živili. Patogeni, ki se najpogosteje prenašajo z vodo nizke kakovosti, so črevesne bakterije, na primer Salmonella spp., Campylobacter spp., VTEC, in virusi, na primer norovirusi. Bakterija E. coli se običajno uporablja kot indikatorski organizem fekalne kontaminacije in povišane vrednosti bakterije E. coli lahko kažejo na večjo verjetnost prisotnosti patogenov.

Poleg priporočil o nadzoru vode, opisanih v tem oddelku, bi bilo treba upoštevati tudi naslednje:

—	smernice uporabe očiščene odpadne vode za namakanje, ki jih je pripravila mednarodna organizacija za standardizacijo ISO (45),

—	Priporočila organizacije FAO o kakovosti vode za namakanje (46),

—	smernice, ki jih je leta 2006 pripravila Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) za varno uporabo odpadne vode in izločkov v kmetijstvu in akvakulturi (47).

Diagram poteka št. 2: Povzetek raznolikosti vrst kmetijske vode in kmetijskih praks v proizvodnji svežega sadja in zelenjave za neposredno uživanje v EU

7.3.2 Obveznosti na ravni EU, določene v Uredbi (ES) št. 852/2004

[Priloga I, del A, II.3(a)]„[…] morajo nosilci živilske dejavnosti spoštovati ustrezne določbe zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje v zvezi z nadzorom tveganj v primarni proizvodnji in povezanih delovnih postopkih, vključno z: ukrepi za nadzor kontaminacije, ki izhaja iz zraka, zemlje, vode, krme, gnojil, zdravil za uporabo v veterinarski medicini, fitofarmacevtskih sredstev in biocidov ter iz skladiščenja, ravnanja z odpadki in njihovega odstranjevanja“.

[Priloga I, del A, II.5(c)] „Nosilci živilske dejavnosti, ki proizvajajo ali opravljajo spravilo rastlinskih proizvodov, morajo, kakor je to primerno, sprejeti ustrezne ukrepe za: uporabo pitne vode ali čiste vode, kadar koli je to potrebno za preprečitev kontaminacije“.

7.3.3 Praktična orodja za vrednotenje vira in nameravane uporabe kmetijske vode

Glede na vir in nameravano uporabo kmetijske vode (na primer namakalni sistem, značilnosti svežega sadja in zelenjave, nameravana uporaba svežega sadja in zelenjave …) bi bilo treba opraviti oceno tveganja, v kateri se opredelijo primernost za kmetijski namen, priporočene mikrobiološke mejne vrednosti in pogostost spremljanja, kot je opisano v Prilogi II k tem smernicam.

Pridelovalci glede priprave ocene tveganja vode lahko uporabijo pristop, prikazan v diagramu poteka št. 3, ki pomaga opredeliti morebitne vire kontaminacije vode pri primarni proizvodnji svežega sadja in zelenjave. To se nanaša na vodo za namakanje in vodo, ki se uporablja v povezanih delovnih postopkih (kot so nanos pesticidov, fertigacija, izpiranje itd.).

Preprostejši in hitrejši pristop je lahko uporaba drevesa odločanja, kot je tisto iz Priloge III k tem smernicam, pri katerem je v rezultatu upoštevano omejeno število priporočil glede vzorčenja v primerjavi s tistimi iz Priloge II.

Obe orodji je mogoče uporabiti za sprejemanje odločitev na podlagi profila tveganja kmetijske vode, ker pa se pristopa razlikujeta, rezultatov ni mogoče primerjati ali ekstrapolirati.

Koraki, ki jih lahko uporabi vsak pridelovalec za opredelitev morebitnih virov kontaminacije z vodo v primarni proizvodnji svežega sadja in zelenjave, so povzeti v spodnjem diagramu poteka št. 3.

Diagram poteka št. 3: Praktičen način ocene tveganja kmetijske vode

Praktičen način izvedbe ocene tveganja kmetijske vode iz diagrama poteka št. 3 je izpolnitev naslednje preglednice.

Preglednica 2: Uporaba splošnih načel preprečevanja mikrobiološke kontaminacije z vodo, ki se uporablja v kmetijskih dejavnostih

Dejavnost	Vir vode (48)	Rezultat ocene tveganja (na podlagi Priloge II ali Priloge III)	Potreba po testiranju vode (na podlagi Priloge II in Priloge III), ter če potreba obstaja, pogostost testiranja na bakterijo E. coli/100 ml vode
Predspravilo
Razredčenje pesticidov
Čiščenje opreme
Namakanje
Nanos gnojila
Razredčenje kmetijskih kemikalij
…
Spravilo
Čiščenje opreme
Umivanje rok delavcev pred ročnim spravilom ali obiranjem
…
Pospravilo
Hlajenje
Prevoz
Umivanje/ izpiranje
Čiščenje opreme
…

Rezultati te ocene tveganja bodo v pomoč pri opredelitvi obsega dobrih higienskih praks, ki bi jih bilo treba uporabiti (glej oddelek 7.3.3), vključno s priporočili o analizah vode za kmetijsko uporabo, da se zagotovi skladnost z obveznostmi na ravni EU (glej oddelek 7.3.2).

7.3.4 Priporočila za dobro prakso

7.3.4.1 Splošna priporočila glede virov, skladiščenja in distribucije vode

(a)	Neočiščena (urbana) odpadna voda se ne bi smela uporabljati. Pred uporabo katere koli druge odpadne vode bi se bilo treba posvetovati s pristojnimi organi, saj lahko veljajo pravne omejitve.

(b)	Kakovost kmetijske vode, ki se morebiti ponovno uporabi na ravni kmetije, bi bilo treba testirati. Po potrebi bi bilo treba vodo pred ponovno uporabo prečistiti in/ali dezinficirati.

(c)	Izogibati se je treba dostopu živine do vodnih virov in območij za črpanje.

(d)	Postaviti bi bilo treba ovire, da se, kolikor je mogoče, prepreči dostop prostoživečih živali do vode, ki se uporablja v primarni proizvodnji svežega sadja in zelenjave.

(e)	Priporoča se ocena verjetnosti kontaminacije tal in vode zaradi površinskega odtoka ob močnem deževju ter postavitev struktur za zadrževanje takega površinskega odtoka (ovire v obliki pasov zasaditve, uporaba drenažnih kanalov itd.).

(f)	Sisteme za dobavo vode, vključno z bazeni, rezervoarji in skladišči vodnih virov, bi bilo treba ustrezno vzdrževati in čistiti, da se prepreči mikrobiološka kontaminacija vode in nastanek biofilma.

(g)	Latrine ter skladišča gnoja, fekalnih odpadkov in gnojil namestite nižje od vodnega vira in vsaj 250 metrov od njega, da se prepreči kontaminacija. Po potrebi bi morali pridelovalci oceniti lokalne razmere in predvideti večjo razdaljo.

(h)

Če je rezultat mikrobioloških preiskav vodnega vira nezadovoljiv ali če je bila opredeljena težava, bi bilo treba nadalje uporabiti naslednje popravne ukrepe, odvisno od vira vode:

(i)

glede podzemne vode iz vodnjakov bi bilo treba premisliti o naslednjih posebnih ukrepih:

—	redno vzdrževanje vodnjakov,

—	preverite, ali je vodnjak primerno ločen od: gospodinjskih sistemov za ravnanje z odpadki, prostorov za skladiščenje kemikalij, stavb za živali (na primer pasjih ut, dvorišč in pitališč), stranišč, greznic ali zbiralnih posod, tekočega gnoja ter območij za obdelavo in skladiščenje organskih gnojil,

—

redno preverjajte stene in pokrov vodnjaka, da se zagotovi, da niso razpokani ali poškodovani in da se pokrov dobro prilega; vrh vodnjaka bi moral biti vsaj 30 cm nad tlemi, da se prepreči dostop površinske vode ali kontaminantov v vodnjak; poskrbite, da je površina okoli vodnjaka nagnjena stran od njega in da na njej ni listja, trave in drugih odpadkov,

—	okoli vodnjakov ali ročnih črpalk postavite betonsko ploščad (1 meter v premeru),

—	dezinficirajte črpalni sistem (na primer z razkužili na osnovi klora ali drugimi načini dezinfekcije),

—	če uporabljene strategije za preprečevanje kontaminacije vodnega vira ne zadoščajo, bi bilo treba premisliti o popravilu ali postavitvi novega vodnjaka;

(ii)

glede deževnice bi bilo treba premisliti o naslednjih posebnih ukrepih:

—	odprte rezervoarje za skladiščenje deževnice zavarujte z mrežami, da se prepreči kontaminacija zaradi odpadkov, listja, živali in zareditve žuželk (žuželke so lahko vektorji prenosa mikrobiološke kontaminacije),

—	odprte rezervoarje za skladiščenje deževnice, zbiralnike in žlebove sistemov za spravilo redno čistite ali čistite pogosteje, da se zbira deževnica dobre kakovosti in da se ta kakovost tudi vzdržuje,

—	skladiščne rezervoarje ali žlebove po potrebi zamenjajte;

(iii)

glede čiščenja vode (primarno, sekundarno čiščenje in/ali dezinfekcija vode) bi bilo treba premisliti o naslednjih posebnih ukrepih:

—	preverite učinkovitost uporabljene opreme za čiščenje vode,

—	dezinficirajte instalacije za čiščenje vode (na primer z nanosom biocida ali razkužila) ali zamenjajte cisterne in vodovodne sisteme lokalno zbrane vode,

—	zamenjajte opremo za čiščenje vode,

—	če želi pridelovalec prečistiti ali dezinficirati vodo za pridobitev pitne vode ali za izboljšanje njene kakovosti, mora izpolniti zahteve uredbe o biocidih (49).

7.3.4.2 Priporočila glede dobrih praks v zvezi z metodami namakanja

(a)	Pri kapljičnem namakanju bi se bilo treba izogibati mlakam vode na površini tal ali v brazdah, ki bi lahko prišle v stik z užitnim delom svežega sadja in zelenjave (50).

(b)

Pri namakanju z oroševanjem bi bilo treba uporabiti vodo višje kakovosti, saj pride v neposreden stik z užitnimi deli rastline, in če je mogoče (51) le v zgodnjih fazah rasti rastlin. Uporabiti je mogoče zamik med namakanjem in spravilom. To velja za vse proizvode, ki se uživajo surovi (listnati proizvodi, zelenjava za solate, sadje itd.) (Glej oceno tveganja kmetijske vode v oddelku 7.3.3).

(c)

Redno bi bilo treba preverjati kakovost vode, ki se uporablja v breztalnih sistemih, in jo pogosto menjati, če je reciklirana, pa bi jo bilo treba očistiti, da se kar najbolj zmanjša mikrobiološka kontaminacija. Če se skladnost z indikatorji ne pokaže, bi bilo treba izvesti strategije zmanjševanja tveganja, ki večinoma temeljijo na tehnikah čiščenja vode.

(d)

Glede namakalnih sistemov:

(i)	redno spirajte glavne, stranske in druge namakalne vode, da se zmanjšata nabiranje organskega materiala in nastanek biofilma. Priporoča se, da vod za kapljanje ostane odprt vsaj eno minuto, dokler po njem ne steče bistra voda;

(ii)	priporoča se, da se po dolgem obdobju močnega deževja sistem pred začetkom naslednje namakalne sezone spere.

7.3.4.3 Priporočila glede dobrih praks v zvezi z vodo, ki se uporablja med spravilom in po spravilu (povezani delovni postopki)

(a)	Mnogi postopki med spravilom in po spravilu zajemajo umivanje, izpiranje, hlajenje, razvrščanje in prevoz svežega sadja in zelenjave. Voda, uporabljena v teh povezanih delovnih postopkih, je v nadaljnjem besedilu imenovana „voda za izpiranje“.

(b)

Na splošno lahko izpiranje svežih proizvodov (s potopitvijo ali pršenjem) delno zmanjša mikrobiološko obremenitev. To je pomemben korak, saj je večina mikrobiološke kontaminacije na površini svežega sadja in zelenjave. Voda za izpiranje pa lahko tudi prerazporedi mikroorganizme in kontaminira večji delež proizvodov.

(c)

Voda, ki se uporablja za izpiranje, bi morala biti v začetnih fazah izpiranja po kakovosti vsaj enaka čisti vodi. Voda za končna izpiranja bi morala biti po kakovosti pitna, če se sveže sadje in zelenjava pogosto uživata neposredno (na primer paradižnik, jabolka, hruške, mlado korenje, spomladanska čebula …). Opraviti bi bilo torej treba oceno tveganja v skladu z diagramom poteka št. 2, orodja iz prilog II in III pa se lahko uporabijo za oceno zahtevane kakovosti vode za izpiranje.

(d)

Če namerava pridelovalec v zvezi s spravljenimi proizvodi v vodi za izpiranje uporabiti pomožna tehnološka sredstva, bi se moral o tem posvetovati s pristojnimi organi, saj za uporabo pomožnih tehnoloških sredstev kot kemičnih dekontaminantov na splošno velja nacionalna zakonodaja držav članic. Enako velja za rezervoarje za izpiranje, da se vzdržuje kakovost vode. Če se uporabijo dezinfekcijska sredstva na osnovi klora, je treba poskrbeti, da ostanki stranskih proizvodov kloratov v živilih ne presežejo mejnih vrednosti ostankov. Naslednji ukrepi lahko zmanjšajo kontaminacijo živil s klorati:

(i)	uporaba najnižjih možnih koncentracij dezinfekcijskih sredstev na osnovi klora, ki omogočajo da se doseže želena raven dezinfekcije;

(ii)	dovolj pogosto menjavanje vode za izpiranje; medtem ko aktivni klor izhlapeva, se ostanki kloratov koncentrirajo v tej vodi;

(iii)

pravilno skladiščenje dezinfekcijskih sredstev, saj izpostavljenost svetlobi ali visokim temperaturam povzroči degradacijo dezinfekcijskih sredstev na osnovi klora v klorate še pred njihovo uporabo.

(e)	Močno izpiranje proizvodov, ki se ne ščetkajo, lahko poveča verjetnost odstranitve patogenov. Izpiranje s ščetkanjem je učinkovitejše od izpiranja brez ščetkanja. Ščetke, ki se uporabljajo pri izpiranju s ščetkanjem, bi bilo treba pogosto čistiti.

(f)

Če pride do kontaminacije vode med izpiranjem in se taka voda nato ponovno uporabi, je to lahko medij navzkrižne kontaminacije. Pridelovalci bi morali zato, ne glede na metodo izpiranja, ki jo uporabljajo, upoštevati dobre prakse, ki zagotavljajo in vzdržujejo primerno kakovost vode:

(iv)	z osveževanjem vode za izpiranje z določeno pogostostjo (prekinjen postopek),

(v)	s ponovnim polnjenjem opreme za izpiranje z določeno količino (neprekinjen postopek),

(vi)	s čiščenjem vode,

(vii)

z nadzorovano uporabo sredstev za dezinfekcijo vode, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.

(g)	Pri nekaterih postopkih je lahko več izpiranj učinkovitejših za odstranjevanje zemlje, odpadkov in eksudatov od enega izpiranja. Na primer: uporaba začetnega izpiranja, da se odstrani večina zemlje, ki mu sledijo dodatna izpiranja in končno izpiranje s pitno vodo.

(h)	Potrebni so namestitev opreme, kot so nepovratni sistemi in zračne vrzeli, njeno vzdrževanje in redni pregledi, da se prepreči kontaminacija čiste vode z morebitno kontaminirano vodo (na primer med dotokom pitne vode in odtokom iz rezervoarja za odlaganje).

7.3.4.4 Dodatne dobre prakse glede listnate zelenjave, paradižnikov in melon (52)

(a)	Ker se lahko sveža listnata zelenjava med strojnim spravilom ali v posodah takoj po spravilu za hidratacijo svežega sadja in zelenjave rahlo oškropi z vodo, je treba v postopkih, v katerih so voda in užitni deli listnate zelenjave v neposrednem stiku, uporabiti pitno vodo.

(b)	Paradižniki iz sistemov pridelave v tleh se lahko izperejo, da se odstrani prah, osušijo na površini, izmerijo in zapakirajo. V takem primeru bi bilo prav tako treba uporabiti pitno vodo.

(c)

Včasih se voda uporablja v rezervoarjih za prevoz melon in lubenic iz posod na njivi v obrat za pakiranje. V tem primeru:

(i)	bi morala biti temperatura vode višja od notranje temperature melon in lubenic, da se zmanjša tveganje za infiltracijo vode;

(ii)	bi bilo treba čas, v katerem melone/lubenice ostajajo v vodi v rezervoarjih, kar se da skrajšati;

(iii)

bi bilo treba, če je mogoče, mikrobiološko kakovost vode v rezervoarjih nadzorovati, spremljati in zapisovati. Po potrebi bi bilo treba uporabiti nadzorne ukrepe, da se zagotovi mikrobiološka kakovost vode.

7.3.4.5 Priporočila glede dobrih praks v zvezi z analizo vode za uporabo v kmetijstvu

(a)	Pred začetkom uporabe strategije vzorčenja vode je priporočljivo preveriti, ali ocena tveganja še velja in ali so preventivni ukrepi pravilno izvedeni in potrjeni. Ocene tveganj (glej oddelek 7.3.2) bi bilo treba letno pregledovati.

(b)	Opraviti bi bilo treba mikrobiološke analize (53) morebitnih virov vode, da se opredeli primernost vodnega vira za uporabo v kmetijstvu.

(c)	Redno bi bilo treba opravljati vizualne preglede in preglede na podlagi vonja, da se zazna morebitna kontaminacija. V primeru sprememb vizualnih značilnosti ali značilnosti vonja bi bilo treba odvzeti vzorce za kontrolno analizo.

(d)	Vzorce vode bi bilo treba odvzeti na točki uporabe.

(e)	Pogostost testiranja (54) kmetijske vode se lahko zmanjša, če so rezultati priporočenih analiz ugodni tri zaporedna leta in ob upoštevanju, ali pri vodi obstaja večje tveganje za kontaminacijo, na primer pri podzemni vodi.

(f)	Dodatne vzorce bi bilo treba odvzeti v primeru poplav, zalitja lokacij, kjer je shranjen gnoj, začasne ali občasne kontaminacije, obilnega deževja itd. Te dodatne preiskave bi bilo treba opraviti takoj po dogodku.

(g)

Če pridelovalec pri testiranju v vodnih virih večkrat zazna visoke ravni indikatorskih vrst (tj. indikator E. coli), se priporočajo naslednji popravni ukrepi:

—	prenehajte uporabljati vodo, dokler rezultati analiz niso ugodni, in če je mogoče in izvedljivo, zamenjajte vir,

—	v nasprotnem primeru vodo pred namakanjem očistite (na primer dezinfekcija vode z ultravijolično svetlobo, filtracija z reverzno osmozo, dezinfekcijska sredstva na osnovi ozona ali klora itd.) glede na prakse dezinfekcije, ki se uporabljajo v državi članici,

—	pogostost vzorčenja vode in obseg mikrobioloških preiskav se lahko prilagaja posebnim razmeram: opraviti bi bilo treba dodatna vzorčenja, da se preveri prisotnost Salmonella spp. in patogene E. coli (tj. VTEC),

—	preglejte trenutno oceno tveganja (glej oddelek 7.3.1), tako da se osredotočite na morebitne vire fekalne kontaminacije,

—

če so po izvedbi popravnih ukrepov rezultati testiranj vode še vedno neugodni in če pridelovalec vira vode ne more zamenjati, bi moral pridelovalec povečati časovni interval med zadnjim obdobjem namakanja in spravilom ter uporabiti drugo metodo namakanja, da se prepreči stik vode z užitnim delom svežega sadja in zelenjave, na primer kapljično namakanje.

7.4 Higiena in zdravstveno stanje kmetijskih delavcev

7.4.1 Splošna načela

Vsi delavci bi morali poznati osnovna načela higiene in zdravja ter biti obveščeni o vseh morebitnih tveganjih, povezanih s kontaminacijo proizvodov. Opraviti bi morali usposabljanje s področja higiene, ki je ustrezno glede na njihove naloge, njihovo znanje pa bi bilo treba redno ocenjevati. Tako usposabljanje bi moralo potekati v jeziku in na način, ki zagotavljata razumevanje zahtevanih higienskih praks.

Na splošno bi moral biti nepooblaščenim obiskovalcem preprečen dostop na območja, kjer se živila proizvajajo in obdelujejo. Obiskovalci bi morali pred vstopom izpolniti presejalni zdravstveni vprašalnik in, kadar je ustrezno, nositi zaščitna oblačila ter upoštevati določbe o higieni osebja, ki veljajo v prehrambni dejavnosti. Kadar je mogoče, bi morali biti postopki spravila, pakiranja in pregledovanja zasnovani tako, da se zmanjša ravnanje z živili.

Vsak pridelovalec bi moral namestiti ilustrirano in lahko berljivo gradivo (55) glede zdravstvenega stanja, dobrih higienskih praks, usposabljanja osebja in sanitarnih prostorov, da se zagotovi, da osebje, izvajalci in obiskovalci vedno poznajo in upoštevajo dobre higienske prakse.

7.4.2 Obveznosti na ravni EU, določene v Uredbi (ES) št. 852/2004

[Priloga I, del A, II.5(d)] „Nosilci živilske dejavnosti, ki proizvajajo ali opravljajo spravilo rastlinskih proizvodov, morajo, kakor je to primerno, sprejeti ustrezne ukrepe za: zagotovitev, da je osebje, ki ravna z živili, zdravo in da pozna zdravstvena tveganja[.]“

7.4.3 Priporočila za dobro prakso

(a)	Osebni predmeti, kot so nakit, ure itd., se ne bi smeli nositi ali prinašati na območja, kjer se pridelujeta ali proizvajata sveže sadje ali zelenjava.

(b)	Kadar standardne prakse zahtevajo uporabo pripomočkov ali drobnih predmetov, bi bilo treba te ustrezno oštevilčiti ali identificirati.

(c)

Kadar je to ustrezno, bi morali delavci nositi primerna zaščitna oblačila in obutev. Uporaba rokavic je lahko uporabna praksa, če se redno perejo ali menjajo, da se prepreči razširjanje mikroorganizmov. Samo uporaba rokavic ni primerno nadomestilo za dobro umivanje rok in zlasti velja:

—	če so rokavice namenjene večkratni uporabi, bi morale biti narejene iz materiala, ki omogoča preprosto čiščenje in dezinfekcijo, in treba bi jih bilo redno čistiti ter shranjevati na suhem in čistem mestu,

—	če se uporabljajo rokavice za enkratno uporabo, bi jih bilo treba zavreči, ko se strgajo ali umažejo.

(d)

Delavci, ki so v neposrednem stiku s svežim sadjem in zelenjavo, bi morali vzdrževati visoko raven osebne čistoče. Na splošno bi si morali ustrezno umiti in posušiti roke pred ravnanjem s svežim sadjem in zelenjavo (na primer pred začetkom spravila, med spravilom in pri ravnanju z živili po spravilu, po uživanju hrane, po uporabi stranišča itd.), ali preden se dotaknejo površin, ki prihajajo v stik z živili, zlasti med spravilom in med ravnanjem z živili po spravilu.

(e)	Delavci bi se morali izogibati ravnanju, katerega posledica bi lahko bila kontaminacija svežega sadja in zelenjave, na primer: kajenju, pljuvanju, žvečenju žvečilnega gumija ali hrane, kihanju ali kašljanju na sveže proizvode.

(f)	Vsaka obolela oseba bi morala o bolezni ali bolezenskih znakih takoj poročati pridelovalcu / neposredno nadrejenemu in ne sme delati v stiku s svežim sadjem in zelenjavo.

(g)

Higienski in sanitarni prostori bi morali, kolikor je mogoče:

—

biti nameščeni v neposredni bližini (56) njiv in zaprtih prostorov, da se spodbudi njihova uporaba in zmanjša verjetnost, da bi delavci potrebo opravljali na njivi, ter biti v zadostnem številu za vse osebje (na primer en prostor na 20 oseb) ter ustrezni za oba spola, če so med osebjem moški in ženske (57),

—	biti ustrezno zasnovani, da se zagotovi higiensko odstranjevanje odpadkov in prepreči kontaminacija pridelovalnih površin, svežega sadja in zelenjave ali kmetijskih vložkov (na primer kmetijske vode, organskih gnojil),

—	omogočati higiensko umivanje (rok),

—	biti vzdrževani v skladu s sanitarnimi pogoji in v dobrem stanju,

—

vključevati pitno tekočo vodo, milo, toaletni papir ali enakovreden izdelek ter papirnate brisače za enkratno uporabo ali enakovreden izdelek. Če pitna tekoča voda ni na voljo, bi moral ustrezni pristojni organ priporočiti alternativno metodo za umivanje rok (tj. uporabo mila ali dezinfekcijskega sredstva),

—	prenosna stranišča se ne bi smela čistiti na območjih, kjer se pridelujeta sveže sadje in zelenjava, ali v bližini virov vode za namakanje ali distribucijskih sistemov. Pridelovalci bi morali opredeliti območja, kjer je varno postaviti prenosna stranišča.

(h)	Usposabljanje bi moralo zajemati postopke ustreznega umivanja in sušenja rok, uporabe stranišča in ustreznega odlaganja toaletnega papirja ali enakovrednega izdelka.

(i)

Ureznine in rane na rokah bi bilo treba prekriti z ustreznim vodotesnim obližem in treba bi bilo nositi rokavice, da se prekrijejo povoji, kadar je to praktično. Če takih pripomočkov ni na voljo, bi bilo treba prizadeto osebo premestiti v drugo delovno okolje, kjer ne bi ravnala s svežim sadjem in zelenjavo ali se dotikala površin, ki so v stiku z živili.

(j)	Delavcem bi morala biti na voljo območja, ki niso v bližini njiv in pakirnih linij, kamor se lahko umaknejo med odmori ali na malico. Delavci na proizvodna območja ne bi smeli nositi nobene hrane, da se prepreči morebitna kontaminacija svežega sadja in zelenjave z alergeni v živilih.

7.5 Nadzor nad higienskimi razmerami med izvajanjem povezanih dejavnosti na ravni kmetije poleg tistih, opisanih v poglavjih 7.3 in 7.4

7.5.1 Splošna načela

Metode spravila so odvisne od značilnosti proizvoda. Strojno spravilo je pogosta praksa pri nekaterih vrstah svežega sadja in zelenjave in zmanjšuje pojavnost dogodkov navzkrižne kontaminacije, do katerih bi lahko prišlo med ročnim spravilom. Če pa se taka oprema med spravilom pokvari ali če je bila slabo vzdrževana, neustrezno očiščena/dezinficirana ali če poškoduje rastline, se lahko s tem razširijo mikrobiološka kontaminacija in/ali pogoji, ki spodbujajo rast mikrobov (tj. poškodovana sveže sadje in zelenjava).

Sveže sadje in zelenjavo bi bilo treba skladiščiti in prevažati v dobrih higienskih razmerah. Skladiščni objekti ter vozila za prevoz spravljenih svežega sadja in zelenjave bi morali biti zgrajeni tako, da se kar najbolj zmanjša škoda na svežem sadju in zelenjavi ter prepreči dostop škodljivih organizmov, kot so žuželke, glodavci in ptice. Zasnova in razporeditev objektov bi morali zagotavljati, da ni tveganja mikrobiološke, kemične ali fizične navzkrižne kontaminacije. V vseh fazah bi bilo treba oceniti raven tveganja navzkrižne kontaminacije glede na tok proizvodov znotraj objektov ter ukrepati v zvezi s tem (tj. pri prihodu surovin, obrezovanju pred izpiranjem, pakiranju, skladiščenju in odpošiljanju).

7.5.2 Obveznosti na ravni EU, določene v Uredbi (ES) št. 852/2004

[Priloga I, del A, II.5(a)] „Nosilci živilske dejavnosti, ki proizvajajo ali opravljajo spravilo rastlinskih proizvodov, morajo, kakor je to primerno, sprejeti ustrezne ukrepe za: vzdrževanje čistoče in po čiščenju, kadar je to potrebno, za primeren način razkuževanja objektov in naprav, opreme, posode, zabojev, vozil […]“

[Priloga I, del A, II.5(b)] „Nosilci živilske dejavnosti, ki proizvajajo ali opravljajo spravilo rastlinskih proizvodov, morajo, kakor je to primerno, sprejeti ustrezne ukrepe za: zagotovitev, kadar je to potrebno, higienske proizvodnje, prevoza in skladiščenja ter čistočo rastlinskih proizvodov [.]“

[Priloga I, del A, II.5(f)] „Nosilci živilske dejavnosti, ki proizvajajo ali opravljajo spravilo rastlinskih proizvodov, morajo, kakor je to primerno, sprejeti ustrezne ukrepe za: skladiščenje in ravnanje z odpadki in nevarnimi snovmi , da se prepreči kontaminacija[.]“

7.5.3 Priporočila glede dobrih praks v zvezi s spravilom in pakiranjem na ravni njive ali na ravni kmetije

7.5.3.1 Za vse obrate

(a)	Pri pakiranju svežih proizvodov na njivi bi bilo treba poskrbeti, da se prepreči kontaminacija posod z izpostavljenostjo gnoju, živalskim iztrebkom, zemlji ali vodi.

(b)	Kadar je oprema za ravnanje z živili po spravilu oblazinjena, da se preprečijo poškodbe, bi morala biti narejena iz materiala, ki ga je mogoče očistiti in, če je mogoče, dezinficirati.

(c)	Pridelovalci bi morali s proizvodov in/ali posod med spravilom odstraniti odvečno umazanijo in strjeno blato ter vse svoje orodje/pripomočke in posode, ki jih stalno uporabljajo med spravilom, očistiti po vsakem tovoru.

(d)

Pridelovalci bi se med spravilom / po spravilu in pred nalaganjem na prevozna vozila morali izogibati postavljanju posod za spravilo ali spravljenih svežih proizvodov neposredno na tla. Izogibati bi se morali uporabi posod za spravilo, ki so v neposrednem stiku s svežimi proizvodi, za druge namene razen odlaganja proizvodov.

(e)	Pakirani proizvodi, namenjeni neposrednemu uživanju, bi morali biti pravilno označeni in skladiščeni. Po potrebi bi morala biti za skladiščenje zagotovljena primerna temperatura in relativna vlažnost.

(f)	Pridelovalci ne bi smeli prenapolniti vreč in posod, da se prepreči morebitni prenos kontaminantov na sveže proizvode med zlaganjem. S tem bi tudi preprečili poškodbe na proizvodih.

(g)	Pri spravilu sadja in zelenjave bi bilo treba uporabljati čiste reze, brez trganja stebla ali stebelca.

(h)	Ob koncu dneva bi bilo treba ves preostali material za pakiranje ter zavržena sveže sadje in zelenjavo odstraniti z njive.

(i)	Sveže sadje in zelenjava, ki nista primerna za prehrano ljudi, bi morala ostati nespravljena ali biti med spravilom ločena.

(j)	Zavržke bi moral delavec, ki ne ravna z zdravim sadjem ali zelenjavo, higienično odstraniti iz objektov za pakiranje in jih odvreči, da se prepreči privabljanje škodljivih organizmov.

7.5.3.2 Dodatna posebna priporočila glede dobrih praks za pridelovalce paradižnikov, jagodičja, melon in lubenic

(a)

Kadar se pri pridelavi jagodičja, paradižnikov in melon/lubenic pod temi pridelki uporabljajo materiali za zmanjšanje stika s tlemi (na primer zastirka ali biorazgradljivi materiali, kot je slama) ali kadar se med spravilom uporablja material za zaščito obranih sadežev (na primer plastika ali biorazgradljivi materiali, kot so listje, papirnate podloge ali kakršne koli biorazgradljive košare):

—	bi morala biti plastika čista in sanitarna,

—	se biorazgradljivega materiala in/ali zastirke ne bi smelo ponovno uporabiti, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.

(b)	V živilski verigi bi bilo treba vzdrževati dobre higienske prakse, saj se jagodičje večinoma uživa surovo in/ali minimalno predelano, npr. s čiščenjem, izpiranjem ali hlajenjem.

(c)	Jagodičje bi bilo treba ohladiti takoj po spravilu. Pridelovalci bi morali po potrebi za led in vodne hladilnike pri predhodnem ohlajevanju uporabiti pitno vodo, da se čim bolj zmanjša tveganje kontaminacije.

(d)

V primeru ročnega spravila bi morali pridelovalci upoštevati naslednje smernice:

—

Videz in čvrstost jagodičja se pogosto povezujeta s kakovostjo in svežino sadežev. Čezmerno ravnanje z jagodičjem ga lahko poškoduje in vpliva na kakovost sadežev. Poleg tega neugodne temperature med spravilom v vročem in/ali vlažnem vremenu prav tako zmanjšujejo kakovost in lahko vplivajo na varnost hrane zaradi poškodb sadežev in iztekanja sokov, s čimer se lahko kontaminacija razširi tudi na zdrave sadeže.

—	Pridelovalce se spodbuja, da imenujejo odgovorno osebo, ki bo ves čas nadzorovala spravilo, da se zagotovi, da delavci pri spravilu uporabljajo ustrezne postopke umivanja rok ter da se prepreči spravilo mokrih, obtolčenih in/ali poškodovanih sadežev.

(e)

Nekateri pridelovalci melone in lubenice položijo na posodice (tj. male plastične podstavke), plastično podlago z zastirko ali razpolovljene bambusne segmente, da se čim bolj zmanjša neposreden stik med melono in tlemi ter s tem zmanjša nastanek lis na delu, ki je v stiku s tlemi. Delavci jih lahko v rastni dobi tudi večkrat ročno obrnejo, da se preprečijo poškodbe zaradi sonca ali lise zaradi stika s tlemi, ali prekrijejo z biorazgradljivimi materiali, kot je riževa slama, da se preprečijo poškodbe zaradi sonca. Če se uporabljajo posodice ali biorazgradljivi materiali, se priporočajo naslednje prakse:

—	Preden pod melone/lubenice postavite posodice, poskrbite, da so čiste, sanitarne, brez ostrih robov in da ne povzročajo nabiranja vode pod površino sadeža.

—	Pri obračanju melon/lubenic na posodicah in med spravilom poskrbite, da delavci upoštevajo dobre higienske prakse.

—	Biološko razgradljive materiale uporabite le enkrat, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.

7.5.4 Priporočila glede dobrih praks v zvezi z natovarjanjem/prevozom/skladiščenjem in čiščenjem/dezinfekcijo

7.5.4.1 Na ravni kmetije, pakiranja in prevoza

(a)	Proizvodi bi morali biti natovorjeni tako, da se med prevozom ne poškodujejo.

(b)	Spravljene proizvode bi bilo treba, kolikor se le da, zaščititi pred soncem, vetrom, dežjem, škodljivimi organizmi in drugimi živalmi.

(c)	Spravljene proizvode bi bilo treba prenesti na območja obdelave in pakiranja takoj, ko je to mogoče. Ob višjih temperaturah bi bilo treba prevoz pospešiti.

(d)	Proizvode bi bilo treba položiti v zaboje in druge posode, primerne za uporabo za živila, ne da se stiskajo in mečejo vanje. Zaboji se ne bi smeli napolniti čez vrhnji rob.

(e)	Skladiščna območja so čista in primerna za vsako vrsto skladiščenega proizvoda. Spravljeni proizvodi se ne smejo skladiščiti skupaj z morebitnimi viri kontaminacije, na primer živalmi, kemičnimi izdelki itd.

(f)

Vozila za prevoz bi morala biti čista: sveže sadje in zelenjava se ne bi smela prevažati skupaj z morebitnimi viri kontaminacije, na primer živalmi in kemičnimi izdelki. Če je bilo vozilo predhodno uporabljeno za prevoz živali, fitofarmacevtskih sredstev, biocidov, maziv za motorje, goriv ali kakršnih koli odpadnih materialov, bi bilo treba vozilo ustrezno očistiti in po potrebi dezinficirati, preden se uporabi za prevoz svežega sadja in zelenjave. V vsakem primeru bi bilo treba vozila, ki se uporabljajo za prevoz svežega sadja in zelenjave, redno čistiti.

(g)	Sveže sadje in zelenjava, ki nista primerna za prehrano ljudi, bi morala biti pred skladiščenjem ali prevozom ločena. Če ju ni mogoče narediti varna z nadaljnjo obdelavo, bi morala biti higienično odstranjena.

7.5.4.2 Čiščenje, vzdrževanje in dezinfekcija

(a)	Zaboje in druge posode, ki se uporabljajo za prevoz svežega sadja in zelenjave, bi bilo treba redno čistiti; biti morajo brez razpok in štrlečih delov, ki bi lahko poškodovali proizvode.

(b)	Čiščenje bi moralo zajemati odstranjevanje odpadkov s površine opreme, nanos raztopine detergenta, izpiranje z vodo in, če je to ustrezno, dezinfekcijo.

(c)	Učinkovitost čiščenja in dezinfekcije površin, ki so v stiku z živili, bi se morala redno preverjati z odvzemom brisov.

(d)	Če je to ustrezno, bi morali biti v zaprtih prostorih za primarno proizvodnjo na voljo zadostna količina čiste vode ter ustrezni prostori za njeno skladiščenje in distribucijo.

(e)	Za čiščenje vse opreme, ki je v neposrednem stiku s svežim sadjem in zelenjavo, vključno s kmetijskimi stroji, opremo za spravilo in prevoz, posodami in noži, bi bilo treba uporabiti čisto vodo.

(f)	Voda, ki ni pitna, bi morala imeti ločen sistem. Sistemi z vodo, ki ni pitna, bi morali biti jasno označeni in ne bi smeli biti povezani s sistemi pitne vode ali omogočati povratnega toka v take sisteme.

(g)	Zagotovljeni bi morali biti ustrezni sistemi drenaže in ravnanja z odpadki.

(h)	Pridelovalci bi morali svojo opremo ustrezno skladiščiti in kositi plevel ali travo v neposredni bližini stavb.

(i)	Pridelovalci bi se morali izogibati premeščanju opreme za spravilo čez njive, kjer je bil nanesen gnoj ali kompost.

(j)	Priporoča se, da pridelovalci sezonsko ali po potrebi očistijo in dezinficirajo opremo za spravilo.

(k)	Priporoča se razpored čiščenja in dezinfekcije teh objektov ter opreme in pripomočkov, ki se uporabljajo za pakiranje.

(l)	Čiščenje in dezinfekcija se ne bi smela opravljati na mestih, kjer bi izpiranje lahko kontaminiralo sveže sadje in zelenjavo.

(m)	Pridelovalec lahko uporabi biocide za dezinfekcijo površin, ki prihajajo v stik z živili, ter opreme za umivanje, izpiranje in hlajenje svežega sadja in zelenjave.

(n)	Čistila (na primer detergenti, biocidi …) bi morala biti jasno označena in spravljena ločeno v zavarovanih in dobrih skladiščnih prostorih (58). Morala bi biti ustrezno odobrena in se uporabljati za predvideni namen v skladu z navodili proizvajalca.

7.5.4.3 Dodatna priporočila glede dobrih praks v zvezi z objekti za skladiščenje in pakiranje za pridelovalce paradižnikov, jagodičja, melon/lubenic in listnate zelenjave.

(a)

Na splošno in še zlasti za paradižnike, melone in lubenice, ki so bili očiščeni in/ali kemično obdelani, velja, da bi morali biti učinkovito ločeni, tj. v ločenih prostorih ali obdelani ob različnem času, od surovin in okoljskih kontaminantov. Poleg tega bi morali biti prostori za pakiranje zasnovani tako, da so območja, kamor prihajajo paradižniki z njiv (območja z umazanimi paradižniki), ločena od območij za nadaljnjo obdelavo. Kadar je to izvedljivo, bi morala biti območja za ravnanje s surovinami ločena od območij za pakiranje.

(b)	Med hlajenjem in izpiranjem listnate zelenjave bi moralo biti zagotovljeno vzdrževanje mikrobiološke kakovosti z zadostno menjavo ali čiščenjem vode, da se zmanjša nastajanje mikroorganizmov in tveganje navzkrižne kontaminacije proizvodov.

8. VODENJE EVIDENC IN ODGOVORNOST ZA ODPOKLIC/UMIK ŽIVIL

8.1 Vodenje evidenc

8.1.1 Splošna načela

Voditi bi bilo treba učinkovit sistem sledljivosti (nazaj in naprej), ki bi opredeljeval izvor proizvoda, ter mehanizem za označevanje ali identifikacijo proizvoda, ki bi omogočal sledenje proizvodu s kmetije. Pridelovalcu lahko pri vodenju evidenc pomagajo druge osebe, na primer tehniki na kmetiji.

Ti podatki bi morali biti pristojnim organom in nosilcem živilske dejavnosti, ki so jim spravljeni proizvodi dobavljeni, na voljo na zahtevo.

8.1.2 Obveznosti na ravni EU, določene v Uredbi (ES) št. 852/2004

[Priloga I, del A, III.7]: [Pridelovalci v živilski dejavnosti] morajo na primeren način in za ustrezno obdobje voditi in hraniti evidenco, ki se nanaša na ukrepe, sprejete za nadzor tveganj, ki je sorazmerna vrsti in velikosti živilske dejavnosti. Na zahtevo morajo [pridelovalci v živilski dejavnosti] dati ustrezne informacije iz teh evidenc na voljo pristojnemu organu in [pridelovalcu v živilski dejavnosti], ki prevzema hrano.

[Priloga I, del A, III.9(a) do (c)]: Nosilci živilske dejavnosti, ki gojijo ali opravljajo spravilo rastlinskih proizvodov, morajo voditi evidenco o:

(a)	kakršni koli uporabi fitofarmacevtskih sredstev in biocidov;

(b)	vsakem pojavu škodljivcev ali bolezni, ki lahko vplivajo na varnost rastlinskih proizvodov; in

(c)	rezultatih vseh analiz, pomembnih za zdravje ljudi, opravljenih na [vzorcih, odvzetih s svežega sadja in zelenjave,] ali na drugih vzorcih, odvzetih za diagnostične namene.

8.1.3 Priporočila za dobro prakso

(a)

Voditi bi bilo treba podrobne evidence, ki povezujejo vsakega dobavitelja proizvoda, vključenega v dobavno verigo primarne proizvodnje, vključno z naslednjimi vrstami evidenc:

—	opredelitev kmetije in mesta pridelave (na primer ime njive/rastlinjaka …),

—	vrsta proizvoda (na primer ime sadja ali zelenjave in/ali sorte …),

—	vir semen/rastlin za razmnoževanje,

—	datum zasaditve, spravila in metoda spravila,

—	vir namakanja in metoda,

—	zadnji datum namakanja pred spravilom svežega sadja in zelenjave,

—	vložki v sveže sadje in zelenjavo (gnojila, fitofarmacevtska sredstva, datum, odmerek …),

—	datum pakiranja in oddaje,

—	identifikacija serije,

—	identifikacija prevoza,

—	raven temperature skladišča,

—	evidence usposabljanja delavcev, evidence spremljanja in vzdrževanja opreme,

—	poročila o čiščenju in dezinfekciji stavb/struktur in opreme,

—	rezultati mikrobioloških preiskav, opravljenih za preverjanje učinkovitosti čiščenja in dezinfekcije opreme in površin, ki prihajajo v stik z živili,

—	evidence o pregledih/revizijah.

(b)

Priporoča se, da se evidence hranijo vsaj tri leta. Evidentirati bi bilo treba ukrepe, sprejete za nadzor tveganj v proizvodnji svežega sadja in zelenjave (glede priporočenega nadzora glej predhodne oddelke dokumenta), na primer bakterijskih patogenov ali kemičnih kontaminantov. Sprejeti nadzorni ukrepi bi morali biti evidentirani za:

—	vodo, ki se uporablja za namakanje, nanos fitofarmacevtskih sredstev in gnojil, izpiranje živil in opreme, osebno higieno,

—	organska gnojila,

—	odpadni material,

—	usposabljanje osebja, da se potrdi, da je osebje seznanjeno s tveganji in postopki glede povratka na delo po bolezni.

8.2 Odgovornost za odpoklic/umik živil

8.2.1 Obveznosti na ravni EU, določene v Uredbi (ES) št. 178/2002, v členih 14, 18, 19

[Člen 14(1)] „Živila, ki niso varna, se ne smejo dajati v promet.“

[Člena 14(2) in (6)] Za živilo, ki ni varno, se uporabljata naslednji opredelitvi: „[živilo, ki] je škodljivo za zdravje [in/ali] neustrezno za prehrano ljudi“ ter „[k]adar je neko živilo, ki ni varno, del serije, partije ali pošiljke živil istega razreda ali poimenovanja, se predpostavlja, da tudi vsa živila v tej seriji, partiji ali pošiljki niso varna, razen če po natančni presoji ni nobenega dokaza, da preostanek serije, partije ali pošiljke ni varen.“

[Člen 18(2)] „Nosilcem živilske dejavnosti […] mora biti omogočeno določiti vsako osebo, ki jim je dobavila živilo […] ali snov, namenjeno uporabi ali za katero se pričakuje, da se bo uporabila v živilu […]. Nosilci dejavnosti zato vzpostavijo sisteme in postopke, ki omogočajo sporočanje teh informacij pristojnim organom na njihovo zahtevo.“

[Člen 18(3)] „Nosilci živilske dejavnosti […] vzpostavijo sisteme in postopke za določitev podjetij, prejemnikov njihovih proizvodov. Te podatke dajo na voljo pristojnim organom na njihovo zahtevo.“

[Člen 18(4)] „Živila […], ki se dajejo v promet ali se bodo verjetno dajal[a] v promet v Skupnosti, se ustrezno označijo ali opredelijo za lažjo sledljivost z ustrezno dokumentacijo ali informacijami skladno z ustreznimi zahtevami posebnih določb.“

[Člen 19(1)] „Če nosilec živilske dejavnosti presodi ali utemeljeno meni, da živilo, ki ga je uvozil, pridelal, predelal, proizvedel ali distribuiral, ni v skladu z zahtevami varnosti živil, takoj sproži postopke za umik zadevnega živila iz prometa, če živilo ni več pod neposrednim nadzorom tega začetnega nosilca živilske dejavnosti, ter o tem obvesti pristojne organe. Če je proizvod morda že lahko v rokah potrošnika, nosilec živilske dejavnosti učinkovito in natančno obvesti potrošnike o razlogih za umik živila in po potrebi odpokliče že dobavljene izdelke, če drugi ukrepi ne zadoščajo za doseganje visoke ravni varovanja zdravja.“

[Člen 19(3)] „Nosilec živilske dejavnosti mora takoj obvestiti pristojne organe, če presodi ali utemeljeno meni, da živilo, ki ga je dal v promet, lahko škodi zdravju ljudi. [Pridelovalci] obvestijo pristojne organe o ukrepih, sprejetih za preprečevanje tveganja za končnega potrošnika, in nikomur ne preprečujejo ali ga odvračajo od sodelovanja s pristojnimi organi v skladu z nacionalno zakonodajo in pravno prakso, kadar to lahko prepreči, zmanjša ali odpravi tveganje, povezano z živilom.“

[Člen 19(4)] „Nosilci živilske dejavnosti sodelujejo s pristojnimi organi pri sprejetih ukrepih za preprečevanje ali zmanjševanje tveganja, povezanega z živilom, ki ga dobavljajo ali so ga dobavili.“

8.2.2 Priporočila za dobro prakso

(a)	Načrt za odpoklic/umik živil sestavlja več dokumentov / podpornega gradiva, ki so namenjeni olajšanju odstranjevanja živil s trga in zagotavljanju pravilnih informacij podjetjem, potrošnikom in pristojnim organom.

(b)	Pridelovalec bi moral poskrbeti, da odpoklicana živila niso dana na trg po drugih kanalih.

(c)	V primeru izbruha, ki se prenaša s hrano in je povezan s svežim sadjem in zelenjavo, lahko vodenje ustreznih evidenc o proizvodnji in povezanih delovnih postopkih, kot sta pakiranje in prevoz, pomaga opredeliti vir kontaminacije v živilski verigi in olajšati odpoklic proizvodov.

(1) The European Union summary report on trends and sources of zoonoses, zoonotic agents and food-borne outbreaks in 2014 (Zbirno poročilo Evropske unije o trendih in virih zoonoz, povzročiteljev zoonoz in izbruhov, ki se prenašajo s hrano, za leto 2014), http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.2903/j.efsa.2015.4329/pdf

(2) http://ec.europa.eu/dgs/health_consumer/dyna/consumervoice/create_cv.cfm?cv_id=740

(3) Na podlagi mnenja agencije EFSA so bile sprejete štiri posebne uredbe: uredbe Komisije (EU) št. 208/2013, (EU) št. 209/2013, (EU) št. 210/2013 in (EU) št. 211/2013 z dne 11. marca 2013 o zahtevah glede sledljivosti, o odobritvi, o mikrobioloških merilih in o zahtevah za certificiranje za uvoz v Unijo kalčkov in semen, namenjenih za proizvodnjo kalčkov.

(4) Na primer, področje uporabe Priloge I ne zajema pakiranja v spremenjeni atmosferi, lupljenja ali rezanja na manjše kose, ki se uporablja pri svežih, minimalno predelanih sadju in zelenjavi.

(5) Mikotoksini niso zajeti v področje uporabe teh smernic, ker to temelji na mnenjih agencije EFSA, ki se nanašajo na mikrobiološke patogene.

(6) Listnata zelenjava, ki se uživa surova v solatah, jagodičje, paradižniki, melone, čebulnice, stebelna zelenjava in korenje.

(7) Glej opredelitev pojma kalčki v členu 2 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 208/2013 o zahtevah glede sledljivosti za kalčke in semena, namenjena za proizvodnjo kalčkov. Semena, ki kalijo, spadajo na področje uporabe Priloge I k Uredbi (ES) št. 852/2004 (primarna proizvodnja) (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(8) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(9) UL L 139, 30.4.2004, str. 1.

(10) UL L 338, 22.12.2005, str. 1.

(11) UL L 70, 16.3.2005, str. 1.

(12) UL L 181, 4.7.1986, str. 6.

(13) UL L 330, 5.12.1998, str. 32.

(14) UL L 375, 31.12.1991, str. 1.

(15) UL L 300, 14.11.2009, str. 1.

(16) UL L 54, 26.2.2011, str. 1.

(17) DK/HU/PT/RO/SK.

(18) CAC/GL 79-2012, CAC/RCP 53-2003, CAC/RCP 42-1995 in CAC/RCP 1-1969:

http://www.codexalimentarius.org/standards/list-standards/en/?no_cache=1?provide=standards&orderField=ccshort&sort=asc&num1

(19) OPOMBA: Če se uporabljajo anorganska gnojila, ni treba odgovoriti na preostala vprašanja v tem kontrolnem seznamu, saj v teh smernicah niso opisana.

(20) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

(21) Direktiva Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (UL L 181, 4.7.1986, str. 6).

(22) Kot je opisano v poglavju 7.4 (odstavek 7.4.3).

(23) Kot je opisano v odstavku 7.5.4.2.

(24) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

(25) V skladu z zahtevami integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi.

(26) Tu je upoštevan le užitni del.

(27) Čeprav te smernice obravnavajo le organska gnojila, so tveganja, povezana z uporabo v vodi topnih anorganskih gnojil, zajeta v oddelku o vodi (poglavje 7.3 teh smernic).

(28) Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji, v skladu z navedeno direktivo določa zahteve za pretvorbo živalskih stranskih proizvodov pri proizvodnji organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal, vključno z nekaterimi mikrobiološkimi standardi glede presnovnih ostankov in komposta. Gnoj, proizveden in uporabljen na isti kmetiji, se lahko nanese na zemljišče brez predhodne obdelave, če pristojni organ meni, da ne pomeni tveganja za prenos kakršnih koli resnih prenosljivih bolezni (UL L 54, 26.2.2011, str. 1).

(29) Tj. načrt za razprševanje hlevskega gnoja, gnojevke in organskih odpadkov na kmetiji. Kakršen koli načrt bo pridelovalcu pomagal kar se da zmanjšati tveganje za onesnaženje vode. Ta načrt bi moral prispevati k izpolnjevanju zahtev nacionalnih zakonodaj, s katerimi je bila prenesena Direktiva Sveta 91/676/EGS.

(30) Za zaščito vode pred onesnaženjem zaradi nitratov je treba pri nanosu obdelanega gnoja upoštevati zahteve, določene v Direktivi Sveta 91/676/EGS.

(31) V skladu z znanstvenimi mnenji agencije EFSA glede tveganja zaradi salmonele in norovirusov v listnati zelenjavi, ki se uživa v solatah („Risk from Salmonella and Norovirus in leafy greens eaten raw as salads“).

(32) Navadno obdelano blato iz čistilnih naprav zajema mezofilno anaerobno razgrajeno in zgoščeno blato, skladiščeno v lagunah. Obdelava mora zagotoviti uničenje 99 % patogenov (logaritemska stopnja zmanjšanja 2).

(33) Izboljšano obdelano blato iz čistilnih naprav zajema pasterizacijo, termofilno razgradnjo, stabilizacijo z apnom in kompostiranje. Obdelava mora zagotoviti uničenje 99,9999 % patogenov (logaritemska stopnja zmanjšanja 6).

(34) Uredba Komisije (EU) št. 142/2011 določa nekatere mikrobiološke standarde glede presnovnih ostankov in komposta, ki izvirajo iz predelave živalskih stranskih proizvodov, vključno z gnojem.

(*1) Te karence pred spravilom so primeri dobre prakse, pridelovalci pa bi morali te smernice interpretirati v skladu s tveganji, ki se nanašajo na njihovo posamezno dejavnost. Dejavniki, ki vplivajo na stopnjo odmiranja patogenov v svežem gnoju/gnojevki po nanosu na tla, zajemajo temperaturo, UV-sevanje, pH, sušenje, vrsto zemlje itd. Glede na regionalne razlike v podnebnih in okoljskih razmerah lahko torej veljajo drugačna časovna obdobja.

(1) Če je paša živine bistveni del sistema kmetovanja (na primer na nekaterih ekoloških kmetijah), bi moralo med pašo živine in spravilom preteči vsaj šest mesecev. Za nadaljnje zmanjšanje tveganj bi bilo treba, kadar je to v praksi mogoče, upoštevati smernice iz zgornje preglednice.

(35) Na primer BSi PAS 110 ali enakovredno.

(36) Na primer BSi PAS 100 ali enakovredno.

(37) Hlevski gnoj in gnojevka bi morala biti skladiščena v seriji najmanj šest mesecev, v tem času pa se ne bi smel dodajati svež gnoj ali gnojevka. Aktivnejše oblike obdelave zajemajo kompostiranje (trden gnoj) in obdelavo z apnom (gnojevka), glej oddelek 7.2.3.2.

(38) Navadno obdelano blato iz čistilnih naprav zajema mezofilno anaerobno razgrajeno in zgoščeno blato, skladiščeno v lagunah. Obdelava mora zagotoviti uničenje 99 % patogenov (logaritemska stopnja zmanjšanja 2).

(39) Izboljšano obdelano blato iz čistilnih naprav zajema pasterizacijo, termofilno razgradnjo, stabilizacijo z apnom in kompostiranje. Obdelava mora zagotoviti uničenje 99,9999 % patogenov (logaritemska stopnja zmanjšanja 6).

(40) Lahko že obstajajo primeri kontaminacije s patogeni, na primer glavnata solata, listnata solata, zelena, spomladanska čebula, redkev, sveža in zamrznjena zelišča itd.

(41) Doseči je treba cilj nič in absolutno mejno vrednost < 0,1 % stekla (masni delež suhe teže) (tj. mejna vrednost za ostanke stekla / kontaminacijo s steklom v kompostu ali obdelanem gnoju).

(42) Lahko že obstajajo primeri kontaminacije s patogeni, na primer za jabolka, peso, črni ribez, borovnice, bob, brokoli, zelje, papriko, korenje, cvetačo, gomoljno zeleno, češnje, bučke, kumarice, česen, stročji fižol (razen turškega fižola), melone, gobe, čebulo (rdečo in belo), grah, hruške, breskve, slive, maline, jagode, sladkorni grah, sladko koruzo, paradižnik, oreške itd.

(43) Doseči je treba cilj nič in absolutno mejno vrednost < 0,1 % stekla (masni delež suhe teže) (tj. mejna vrednost za ostanke stekla / kontaminacijo komposta ali obdelanega gnoja).

(44) Na primer artičoke, por, vrtne buče, pastinak, krompir, buče, turški fižol, podzemna koleraba, strniščna repa itd.

(45) ISO 16075-2:2015 Guidelines for treated wastewater use for irrigation projects (Smernice uporabe očiščene odpadne vode za namakanje).

(46) http://www.fao.org/DOCReP/003/T0234e/T0234e00.htm; ftp://ftp.fao.org/docrep/fao/010/a1336e/a1336e07.pdf.

(47) http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/78265/1/9241546824_eng.pdf

(48) Kadar se uporabi več virov ali mešanica vode iz različnih virov, opravite oceno tveganja za vsak uporabljeni vir.

(49) [Opredelitev pomožnih tehnoloških sredstev pri svežem sadju in zelenjavi je v EU usklajena (Uredba (ES) št. 1333/2008), dezinfekcijska sredstva pa morajo biti odobrena v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1–123). Snovi, uporabljene kot pomožna tehnološka sredstva, se uporabijo v skladu z dobrimi proizvodnimi praksami. Nekatera podjetja uporabljajo klor ali druga sredstva za nadzor mikrobiološke obremenitve vode. Kot dezinfekcijsko sredstvo se najpogosteje uporablja klor v obliki granul, tablet ali tekočine natrijevega hipoklorita. Uporabljene količine klora bi morale biti skladne z zahtevami EU o najvišjih ravneh kloratov, ki so lahko prisotni v končnem proizvodu (glej tudi točko 7.3.4.3.d). Poleg tega je klorat snov, ki na podlagi Odločbe Komisije št. 2008/865/ES ni več odobrena kot pesticid. Ker v Uredbi (ES) št. 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov ni določena posebna mejna vrednost ostankov, za vsa živila, vključena v Prilogo I k navedeni uredbi, velja splošna MRL0,01 mg/kg. Mejne vrednosti ostankov iz Uredbe (ES) št. 396/2005 se uporabljajo za ostanke snovi, ki so trenutno v uporabi ali ki so bile v preteklosti uporabljene kot pesticidi. MRL 0,01 mg/kg se torej uporablja za klorat, čeprav večina sedanjih ostankov izhaja iz uporabe dezinfekcijskih sredstev na osnovi klora kot biocidov].

(50) Enako velja za nanos pesticidov.

(51) Če voda ni zelo visoke kakovosti, bi bilo treba to metodo namakanja uporabiti le v zgodnjih fazah rasti.

(52) Kategorije sadja in zelenjave, za katere po mnenju agencije EFSA obstaja največje tveganje: proizvodi, kontaminirani s salmonelo/norovirusi.

(53) Vzorce vode bi bilo treba poslati v laboratorij na mikrobiološko analizo.

(54) Če je sprejeta odločitev, da se uporabi predlagana pogostost mikrobioloških preiskav, za navedbo pogostosti glej Prilogo II, strani 35–37.

(55) Gradivo pomeni plakate na zidovih ali letake na vidnih mestih, ki jih lahko vidi vsakdo, ki vstopi v obrat.

(56) Na primer oddaljeni največ 400 m ali pet minut hoje.

(57) Če je delavcev na primer manj kot 25, je dovoljeno eno mešano stranišče. Če je delavcev več kot 25, bi moralo biti eno stranišče na vsakih 20 delavcev, ločeno po spolu.

(58) Če hipokloriti na primer niso pravilno skladiščeni, se lahko pretvorijo v klorate.

PRILOGA I

GLOSAR

Uporabljajo se opredelitve pojmov, določene v uredbah (ES) št. 178/2002, (ES) št. 852/2004 in (ES) št. 2073/2005 ter Direktivi Sveta 86/278/EGS, ki so podčrtane. Za namen teh smernic so naslednji pojmi opredeljeni, kot sledi:

—

Kmetijski vložki: kakršen koli vhodni material (na primer semena, gnojila, voda, kmetijske kemikalije, podpora rastlinam itd.), ki se uporablja v primarni proizvodnji svežega sadja in zelenjave.

—

Kmetijske kemikalije: kemična sredstva, kot so fungicidi in insekticidi, ki se uporabljajo za nadzor nad organizmi, ki lahko škodijo svežemu sadju in zelenjavi (na primer glive, gliste, pršice, žuželke in glodavci), ali virusi. Razvrščene so glede na cilj uporabe: insekticidi/fungicidi/herbicidi/rodenticidi/rast rastlin/repelenti ...

—

Kmetijska voda: voda, ki se uporablja pri dejavnostih primarne proizvodnje (pred, med spravilom in po njem) na proizvodih, pri katerih je cilj ali je verjetno, da bo voda prišla v stik s proizvodom ali površino, ki prihaja v stik s proizvodom. Med drugim zajema vodo za namakanje in izpiranje med spravilom in po njem, nanos gnojila ali kmetijskih kemikalij, med hlajenjem proizvodov, čiščenjem opreme itd.

—

Jagodičje: kljub širokemu naboru vrst rastlin za pridelavo jagodičja so najpomembnejše vrste za trg svežega sadja v EU jagode, maline, robide in borovnice. Jagodičje se lahko prideluje na nizkih rastlinah (na primer jagode), grmičkih (na primer robide, črni ribez, borovnice, kosmulje, maline) ali nizkih drevesih (na primer murve, bezgove jagode). Jagodičje so živila, ki se hitro pokvarijo in ki jih je mogoče uživati sveža ali kot zamrznjene sestavine, dodane mnogim drugim živilom.

—

Biocidi (Uredba (EU) št. 528/2012): kemikalije, ki se uporabljajo za zatiranje organizmov, ki so škodljivi za zdravje ljudi ali živali, ali organizmov, ki povzročajo škodo naravnim ali izdelanim materialom. Ti škodljivi organizmi zajemajo škodljivce in mikrobe (tj. plesni in bakterije). Primeri biocidnih proizvodov so dezinfekcijska sredstva in kmetijske kemikalije.

—

Čista voda: „voda, katere uporaba v nobenih okoliščinah ne ogroža varnosti živil“. Gre za čisto morsko vodo (naravno, umetno ali očiščeno morsko vodo ali somornico, ki ne vsebuje mikroorganizmov, škodljivih snovi ali strupenega morskega planktona v količinah, ki bi lahko neposredno ali posredno vplivale na zdravstveno kakovost živil) in sladko vodo podobne kakovosti.

—

Navadno obdelano blato: navadno obdelano blato iz čistilnih naprav zajema mezofilno anaerobno razgrajeno in zgoščeno blato, skladiščeno v lagunah. Obdelava mora zagotoviti uničenje 99 % patogenov (logaritemska stopnja zmanjšanja 2).

—

Pridelovalne površine: površine za pridelavo svežega sadja in zelenjave (med rastjo ali spravilom/nabiranjem).

—

Pridelava: kakršna koli kmetijska dejavnost ali praksa, ki jo uporabljajo pridelovalci za omogočanje in izboljševanje pogojev za rast svežega sadja in zelenjave, ki se pridelujeta na njivi (z zaščito ali brez nje) ali v zaščitenih objektih (breztalni sistemi).

—

Načini dekontaminacije: strojna, fizična in kemična obdelava za odpravo ali zmanjšanje kontaminantov, vključno z mikrobiološko kontaminacijo. Uporabijo se lahko v vodi ali na površinah, ki prihajajo v stik z živili (kot so oprema in proizvodna območja). Včasih se imenujejo tudi načini dezinfekcije.

—

Dezinfekcijska sredstva: sredstva ali sistemi, ki uničujejo ali odstranjujejo bakterije na neživih površinah ali v neživih okoljih. Dezinfekcijska sredstva se delijo na dezinfekcijska sredstva nizke, srednje in visoke ravni, odvisno od tega, koliko vrst mikroorganizmov uničujejo. V teh smernicah so sredstva ali sistemi za dezinfekcijo opredeljeni kot sredstva za odstranjevanje mikroorganizmov v kmetijski vodi, vključno z vodo, ki se uporablja po spravilu za umivanje in izpiranje. Dezinfekcijska sredstva so biocidi.

—

Dezinfekcija: postopek, ki uniči, deaktivira ali odstrani mikroorganizme.

—

Dezinficirana voda: voda, ki je bila očiščena, da se odstranijo mikroorganizmi. Uporabijo se lahko različni načini dezinfekcije. Voda je lahko iz različnih virov, na primer deževnica, očiščena odpadna voda, podzemna voda itd. Voda se, kadar in kot je treba, očisti, da se doseže določena mikrobiološka kakovost vode.

—

Izboljšano obdelano blato: izboljšano obdelano blato iz čistilnih naprav zajema pasterizacijo, termofilno razgradnjo, stabilizacijo z apnom in kompostiranje. Obdelava mora zagotoviti uničenje 99,9999 % patogenov (logaritemska stopnja zmanjšanja 6).

—

Fertigacija: vnos gnojil, izboljševalcev tal in drugih v vodi topnih proizvodov v namakalni sistem.

—

Poplavljanje: zalitje ali čezmerno zalitje njive z vodo, ki ni pod nadzorom pridelovalca. Voda v lužah (na primer po deževju), za katero ni razumno verjetno, da bi lahko povzročila kontaminacijo užitnih delov svežih proizvodov, se ne šteje za poplavljanje.

—

Sveži proizvodi pomenijo sveže sadje in zelenjavo, za katera je verjetno, da bosta prodana potrošnikom v nepredelani (tj. surovi) obliki, in ki se v splošnem štejeta za pokvarljiva. Sveži proizvodi so lahko nedotaknjeni, kot na primer jagode, celo korenje, redkve in paradižniki, ki se tržijo sveži, ali pa so med spravilom odrezani od korenin/stebla, kot na primer zelena, brokoli in cvetača.

—

Dobre kmetijske prakse pomenijo uporabo znanja, ki je na voljo, da se dosežejo okoljska, ekonomska in družbena trajnost proizvodnje na kmetiji in poproizvodnih postopkov, katerih rezultat so varni in zdravi živila in neživilski kmetijski proizvodi (FAO, 2003 (1)). Te smernice temeljijo na dobrih kmetijskih praksah in dobrih higienskih praksah.

—

Dobre higienske prakse se nanašajo na splošne, osnovne pogoje higienične proizvodnje živil, vključno z zahtevami glede higienske zasnove, izgradnje in delovanja obrata, higienske sestave in uporabe opreme, načrtovanega vzdrževanja in čiščenja ter usposabljanja osebja in njihove higiene. Priprava in izvajanje programa dobrih higienskih praks je temeljni pogoj za sistem analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP).

—

Rastlinjaki: zaprt prostor, običajno zamejen s steklom ali plastiko, v katerem rastejo rastline.

—

Podzemna voda: imenovana tudi voda iz vrtin ali vodnjakov, je voda, načrpana iz zemlje, iz večjih ali manjših globin.

—

Spravilo je postopek nabiranja svežega sadja in zelenjave v njuni tržni fazi ter takojšnje obdelave.

—

Tveganje: biološko, kemično ali fizično sredstvo v živilih ali stanje živil, ki ima lahko škodljiv učinek na zdravje.

—

Listnata zelenjava: listi, stebla in poganjki različnih listnatih rastlin, ki se uživajo kot zelenjava, in sicer samo tistih, ki se uživajo surove. Glavne vrste listnate zelenjave iz skupine svežega sadja in zelenjave so: „solatne“ vrste, listnate kapusnice, zelje, cikorija in vodna kreša. Spravilo „solatnih“ vrst listnate zelenjave se lahko opravlja na različnih razvojnih stopnjah, na primer kot zrele cele glave, kot mladi listi ali kot šop listov.

—

Gnoj (Uredba (ES) št. 1069/2009): pomeni vsakršne izločke in/ali urin rejnih živali, razen gojenih rib, s steljo ali brez nje.

—

Vodovodna voda: voda, ki jo pridelovalcu zagotavljajo občinske ali državne organizacije. Zagotavlja se pitna voda.

—

Voda, ki ni pitna: voda, ki ne izpolnjuje zahtev, določenih v Direktivi Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi.

—

Obrat za pakiranje ali pakirnica: kateri koli obrat, v katerem se sveže sadje in zelenjava po spravilu obdelata in zapakirata.

—

Fitofarmacevtska sredstva so „pesticidi“, ki ščitijo sveže sadje in zelenjavo ali zaželene ali uporabne rastline. Pesticidi se najpogosteje uporabljajo v obliki fitofarmacevtskih sredstev. Uporabljajo se predvsem v sektorju kmetijstva ter v gozdarstvu, hortikulturi, na zelenih površinah in v domačih vrtovih. Izraz „pesticid“ se pogosto uporablja kot sopomenka za „fitofarmacevtsko sredstvo“, vendar ima širši pomen, ki zajema tudi načine uporabe, ki ne vključujejo rastlin ali svežega sadja in zelenjave, kot so biocidi.

—

Pospravilo je faza proizvodnje svežega sadja in zelenjave po spravilu, ki zajema hlajenje, čiščenje, razvrščanje in pakiranje.

—

Pitna voda je voda, ki ustreza zahtevam iz Direktive Sveta 98/83/ES.

—

Predspravilo zajema vse dejavnosti na kmetiji pred spravilom svežega sadja in zelenjave.

—

Primarna proizvodnja pomeni proizvodnjo na kmetiji in pridelavo rastlinskih proizvodov, kot so žita, sadje, zelenjava in zelišča, vključno s spravilom. S primarno proizvodnjo svežega sadja in zelenjave so povezane naslednje dejavnosti:

(i)	razvrščanje, odstranjevanje zunanjih listov, umivanje/izpiranje, pakiranje, hlajenje, prevoz, skladiščenje in ravnanje s primarnimi proizvodi na mestu pridelave, če to bistveno ne spreminja njihovih značilnosti;

(ii)	izraz „primarna proizvodnja“ v teh smernicah bi bilo treba razumeti kot primarno proizvodnjo, ki vključuje te povezane delovne postopke;

(iii)

spravilo divjih gob, morskih alg in jagodičja ter njihov prevoz v obrat.

—

Predelava so vsi ukrepi, ki bistveno spremenijo začetni proizvod, vključno z lupljenjem, mletjem, rezanjem, zamrzovanjem, blanširanjem ali kombinacijo navedenih postopkov.

—

Pomožna tehnološka sredstva : kot je določeno v členu 3.2(b) Uredbe (ES) št. 1333/2008 o aditivih za živila (2), pomenijo vsako snov, ki se kot živilo ne uživa sama, ki se namenoma uporablja pri predelavi surovin, živil ali njihovih sestavin za nekatere tehnološke namene med obdelavo ali predelavo in ki lahko povzroči nenamerno, vendar tehnično neizogibno prisotnost ostankov snovi ali njenih derivatov v končnem izdelku, če ti ostanki niso nevarni za zdravje ljudi in nimajo nobenega tehnološkega učinka na končni izdelek.

—

Proizvodno območje: prostori, kjer se spravljeni proizvodi obdelujejo, predelujejo in pakirajo.

—

Deževnica: voda, zbrana ob deževju (ali sneženju). Včasih imenovana tudi voda, prestrežena ob deževju.

—

Živila za neposredno uživanje: živila, ki jih proizvajalec nameni neposredni prehrani ljudi in jih pred uporabo ni treba kuhati ali kako drugače obdelati, da bi se izničila ali na sprejemljivo raven zmanjšala prisotnost določenih mikroorganizmov (v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2073/2005). V teh smernicah se izraz še zlasti nanaša na sveže sadje in zelenjavo za neposredno uživanje, ki zajemata vse sveže sadje in zelenjavo, ki ju je mogoče uživati surova (nekateri primeri so navedeni v diagramu poteka 2, tj. jabolka, hruške, slive, listnata zelenjava, paradižniki, jagodičje itd.).

—

Breztalni sistemi: splošen izraz za proizvodnjo rastlin brez zemlje v vodi ali na substratu.

—

Površinska voda: voda iz potokov, jezer, rek, kanalov itd., ki ni povsem pod nadzorom pridelovalca (na primer mogoča je kontaminacija toka nad zajetjem).

—

Blato iz čistilnih naprav (Direktiva Sveta 86/278/EGS): blato iz čistilnih naprav gospodinjstev ali komunalnih čistilnih naprav, greznic in podobnih naprav za čiščenje odpadnih voda.

—

Obdelano blato (Direktiva Sveta 86/278/EGS): blato, ki je bilo biološko, kemično ali toplotno obdelano, dolgoročno skladiščeno ali kako drugače ustrezno predelano, tako da se znatno zmanjša verjetnost vrenja (in nevarnost za zdravje zaradi njegove uporabe).

—

Očiščena odpadna voda: pridobiva se s kombinacijo fizičnih (strojnih) postopkov ter kemičnih in bioloških postopkov z namenom zmanjšanja prisotnosti organskih in anorganskih kontaminantov v odpadni vodi (v skladu z ISO 16075-2:2015). Ta vrsta vode je primarno in sekundarno očiščena, lahko pa tudi dezinficirana.

—

Odpadna voda je voda, ki jo zbirajo predvsem komunalne organizacije in lahko zajema porabljeno vodo iz gospodinjstev, ustanov ter gospodarskih ali industrijskih virov (v skladu z ISO 16075-2:2015).

—

Ponovna uporaba vode je uporaba očiščene odpadne vode v koristne namene (v skladu z ISO 16075-2:2015).

(1) Odbor za kmetijstvo, sedemnajsta seja, Rim, 31. marca do 4. aprila 2003, Priprava okvira dobrih kmetijskih praks – http://www.fao.org/docrep/meeting/006/y8704e.htm.

(2) Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 16).

PRILOGA II

PRIMER MATRIKE V PODPORO OCENI MIKROBIOLOŠKEGA TVEGANJA KMETIJSKE VODE

Ta matrika je orodje, ki ga pridelovalci lahko uporabijo za pripravo ocene tveganja vode, ki se uporablja v primarni kmetijski proizvodnji, zaradi kombinacije vodnih virov, metod namakanja ali morebitnega stika s svežim sadjem in zelenjavo ter vrste proizvodov (za neposredno uživanje ali ne).

Določa pogostost (velika, srednja, majhna) analiz vode glede indikatorjev fekalne kontaminacije (indikator E. coli) med uporabo vode (rastna doba ali obdobje nanosa vode) in ustrezne pragove, odvisno od nameravane uporabe vode, vodnega vira, značilnosti in lastnosti svežega sadja in zelenjave.

Velika pogostost pomeni eno analizo na mesec, srednja pogostost pomeni dve analizi na leto, majhna pogostost pa eno analizo na leto. V vsakem primeru so shema in priporočeni ukrepi samo primeri, ki jih je mogoče spremeniti glede na oceno tveganja vsake kmetije. Leto je lahko opredeljeno kot koledarsko leto v primeru celoletne pridelave (na primer v rastlinjakih) ali kot rastna doba.

Ta matrika priporoča, da pridelovalec odvzame različne vzorce, več pri sadju in zelenjavi z večjim tveganjem, ki ju potrošniki uživajo nekuhana, predlagani pa so tudi ukrepi za zmanjšanje tveganja za kontaminacijo svežega sadja in zelenjave. V primeru namakanja bi bilo treba vzorce odvzemati v obdobju največje uporabe namakanja, če so pridelki poletni, pa bi moral biti vsaj eden od vzorcev odvzet v tem letnem času.

Če je rezultat testiranja vodnega vira neugoden ali kaže na morebitne težave, bi moral pridelovalec sprejeti nekatere popravne ukrepe, navedene v točkah 7.3.4.1 in 7.3.4.2, da se zmanjša tveganje za potrošnika, nato pa opraviti ponovno testiranje vode, da se preveri učinkovitost sprejetih ukrepov.

Pomen znakovnih kod in števil (vodni vir):

x temno siva: se ne bi smel uporabiti. Če pridelovalec nima druge možnosti in ga mora uporabiti, bi moral zelo pogosto opravljati testiranja ali premisliti o čiščenju/dezinfekciji vode, pri tem pa pragove E. coli iz stolpca 8 obravnavati kot pomenljiv indikator sprejemljive kakovosti vode za uporabo pri taki dejavnosti.

srednje do temno siva: se lahko uporabi, vendar ga je treba vzorčiti. Pridelovalec bi moral vzorčenje opravljati srednje pogosto, pri tem pa pragove E. coli iz stolpca 8 obravnavati kot pomenljiv indikator sprejemljive kakovosti vode za uporabo pri taki dejavnosti.

svetlo siva: se lahko uporabi, vendar ga je treba vzorčiti. Pridelovalec bi moral vzorčenje opravljati z majhno pogostostjo, pri tem pa pragove E. coli iz stolpca 8 obravnavati kot pomenljiv indikator sprejemljive kakovosti vode za uporabo pri taki dejavnosti.

√ bela: lahko se uporabi brez vzorčenja ali analize ali le ob analizi, ki se zahteva za spremljanje dezinfekcije vode.

Predvidena uporaba vode	Vir vode (1)						Indikator fekalne kontaminacije: E. coli (2)
Predvidena uporaba vode	Neočiščena površinska voda/ odprti vodni kanali (3)	Neočiščena podzemna voda iz vodnjakov (4)	Neočiščena deževnica	Očiščena (5) voda iz odplak /površinska voda /odpadna voda /ponovno uporabljena voda	Dezinficirana voda (6)	Vodovodna voda	Indikator fekalne kontaminacije: E. coli (2)
PRED in MED SPRAVILOM
Namakanje svežega sadja in zelenjave, za katera je verjetno, da bosta zaužita nekuhana (tj. sveže sadje in zelenjava za neposredno uživanje) (voda za namakanje pride v neposreden stik z užitnim delom svežega sadja in zelenjave). Raztapljanje ali nanos pesticidov, gnojil ali kmetijskih kemikalij ter čiščenje opreme za sveže sadje in zelenjavo za neposredno uživanje (neposreden stik).	x	x				√	100 CFU/100 ml
Namakanje svežega sadja in zelenjave, za katera je verjetno, da bosta zaužita nekuhana (tj. sveže sadje in zelenjava za neposredno uživanje) (voda za namakanje ne pride v neposreden stik z užitnim delom svežega sadja in zelenjave). Raztapljanje ali nanos pesticidov, gnojil ali kmetijskih kemikalij ter čiščenje opreme za sveže sadje in zelenjavo za neposredno uživanje (brez neposrednega stika).	x	x				√	1 000 CFU/100 ml (7)
Namakanje svežega sadja in zelenjave, za katera je verjetno, da bosta zaužita kuhana (voda za namakanje pride v neposreden stik z užitnim delom svežega sadja in zelenjave). Raztapljanje ali nanos pesticidov, gnojil ali kmetijskih kemikalij ter čiščenje opreme za sveže sadje in zelenjavo (neposreden stik).						√	1 000 CFU/100 ml
Namakanje svežega sadja in zelenjave, za katera je verjetno, da bosta zaužita kuhana (voda za namakanje ne pride v neposreden stik z užitnim delom svežega sadja in zelenjave). Raztapljanje ali nanos pesticidov, gnojil ali kmetijskih kemikalij ter čiščenje opreme za sveže sadje in zelenjavo (brez neposrednega stika).			√	√	√	√	10 000 CFU/100 ml
PO SPRAVILU
Hlajenje in prevoz svežega sadja in zelenjave, ki nista namenjena za neposredno uživanje, po spravilu. Voda, ki se uporablja za prvo umivanje proizvodov za neposredno uživanje. Čiščenje opreme in površin, kjer se proizvodi obdelujejo.	x	x				√	100 CFU/100 ml
Voda, ki se uporablja za umivanje proizvodov, za katere je verjetno, da bodo zaužiti kuhani (krompir ...) – sveže sadje in zelenjava, ki nista namenjena za neposredno uživanje.						√	1 000 CFU/100 ml
SAMO PITNA VODA (8)
Končno izpiranje in led/voda za hlajenje svežega sadja in zelenjave za neposredno uživanje.	x	x				√	Mikrobiološke zahteve pitne vode

(1) Voda, ki se z namakanjem nanese v dveh tednih pred spravilom svežega sadja in zelenjave, ki se lahko uživata nekuhana (za neposredno uživanje), bi morala biti nekontaminirana, tj. kakovosti pitne vode, kadar je le mogoče.

(2) Ti priporočeni pragovi se nanašajo na najvišje koncentracije v vzorcih.

(3) Površinska voda in podzemna voda iz vodnjakov (na primer iz vrtin) sta lahko dobre mikrobiološke kakovosti in ustrezata pragu 100 CFU/100 ml brez obdelave.

(4) Površinska voda in podzemna voda iz vodnjakov (na primer iz vrtin) sta lahko dobre mikrobiološke kakovosti in ustrezata pragu 100 CFU/100 ml brez obdelave.

(5) V tej matriki očiščena voda iz odplak pomeni odpadno vodo, ki je bila obdelana tako, da njena kakovost ustreza nameravani uporabi in standardom, ki so določeni v nacionalni zakonodaji države članice, ali če taka nacionalna zakonodaja ne obstaja, smernicam SZO o varni uporabi odpadne vode in izločkov v kmetijstvu.

(6) Dezinfekcija bi morala biti dobro nadzorovana in spremljana. Uporabljena dezinfekcija je pod nadzorom pridelovalca ali proizvajalca.

(7) Ker voda za namakanje ne pride v stik z užitnim delom svežega sadja in zelenjave, bi bilo treba za E. coli uporabiti vrednost, ki je višja od 1 000 CFU/100 ml. Metode namakanja, kot so kapljično ali podtalno namakanje, pomenijo manjše tveganje kontaminacije užitnega dela solatnih svežega sadja in zelenjave kot pri namakanju z oroševanjem.

(8) Uporabiti je mogoče različne vire vode, vendar mora biti taka voda enake kakovosti kot pitna voda. Zato se lahko v praksi v takem primeru uporabi vodovodna voda ali dezinficirana voda.

PRILOGA III

PRIMER DREVESA ODLOČANJA V PODPORO OCENI MIKROBIOLOŠKEGA TVEGANJA KMETIJSKE VODE

To je poenostavljen pristop v primerjavi s pristopom, ki je opisan v Prilogi II, saj je v rezultatu upoštevano omejeno število priporočil glede vzorčenja. Poudariti je treba, da rezultatov tega drevesa odločanja (Priloga III) in matrike (Priloga II) ni mogoče primerjati.

Dodatek

Področje uporabe Uredbe (ES) št 852/2004 glede živil neživalskega izvora