Objava zahtevka za odobritev manjše spremembe v skladu z drugim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2017/C 41/09)

Evropska komisija je odobrila to manjšo spremembo v skladu s tretjim pododstavkom člena 6(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 (1).

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV MANJŠE SPREMEMBE

Zahtevek za odobritev manjše spremembe v skladu z drugim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta  (2)

„KRANJSKA KLOBASA“

EU št.: PGI-SI-0764-AM01 - 06.07.2016

ZOP ( ) ZGO ( X ) ZTP ( )

1.   Skupina vložnikov in pravni interes

GIZ Kranjska klobasa

Vlagatelj vloge za spremembo je GIZ Kranjska klobasa, ki je skupina proizvajalcev Kranjske klobase, ki je vložila že vlogo za registracijo Kranjske klobase, zato ima legitimni interes za vložitev vloge za spremembo.

2.   Država članica ali tretja država

Slovenija

3.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

4.   Vrsta sprememb

5.   Spremembe

Druga točka poglavja 3.6 Posebna pravila za označevanje določa, da mora biti Kranjska klobasa označena z logotipom Kranjska klobasa, logotipom proizvajalca in pripadajočim EU in nacionalnim simbolom kakovosti. Hkrati ta točka določa tudi, da je označevanje izdelka z logotipom Kranjska klobasa obvezno za vsakega proizvajalca, ki je pridobil certifikat za proizvodnjo Kranjske klobase, ne glede na članstvo v GIZ Kranjska klobasa.

Predlaga se črtanje navedbe v zvezi z obveznim označevanjem z nacionalnim simbolom kakovosti in navedbe glede obveznega označevanja z logotipom „Kranjska klobasa“ za vse proizvajalce Kranjske klobase, ne glede na članstvo v GIZ Kranjska klobasa.

Črtanje obveznega označevanja z nacionalnim simbolom se predlaga, ker te obveznosti ne določa niti nacionalna zakonodaja. Proizvajalci morajo pri označevanju Kranjske klobase obvezno uporabljati samo pripadajoči simbol Unije, medtem ko je uporaba nacionalnega simbola kakovosti prostovoljna.

Z nazivom „logotip Kranjska klobasa“ je mišljen logotip „Kranjska klobasa – zašpiljeno dobra od 1896“, ki je last GIZ-a Kranjska klobasa. Članstvo v GIZ-u Kranjska klobasa ni obvezno, zato bi bilo neprimerno, da se tudi od nečlanov zahteva uporaba logotipa GIZ-a Kranjska klobasa. Nečlani GIZ-a morajo za označevanje Kranjske klobase uporabljati zaščiteno ime, logotip proizvajalca in simbol Unije, v kolikor pa želijo uporabljati logotip „Kranjska klobasa - zašpiljeno dobra od 1896“, ga lahko pridobijo pri GIZ-u Kranjska klobasa.

6.   Posodobljena specifikacija proizvoda (le za ZOP in ZGO)

—

ENOTNI DOKUMENT

„KRANJSKA KLOBASA“

EU št.: PGI-SI-0764-AM01 – 6.7.2016

ZOP ( ) ZGO ( X )

1.   Ime

„Kranjska klobasa“

2.   Država članica ali tretja država

Slovenija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Razred 1.2 Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Kranjska klobasa je pasterizirana poltrajna klobasa, izdelana iz grobo zmletega prašičjega mesa I. in II. kategorije (stegno, pleče, vrat) in prašičje slanine (hrbet). Nadev za Kranjsko klobaso je razsoljen z dodatkom nitritne soli, začinjen s česnom in poprom, napolnjen v tanka prašičja čreva in zašpiljen z leseno špilo v pare, s spojenima koncema. Klobasa je vroče dimljena in pasterizirana.

Uživa se topla po kratkem pogrevanju v vroči vodi, ko pridobi zelo specifično jedilno in visoko gastronomsko kakovost. Površina klobase je rdeče rjave barve in blagega vonja po dimu, na prerezu je meso rožnato rdeče in slanina smetanasto bela in neraztopljena, tekstura je napeta, hrustljava in sočna, aroma je polna in značilna za razsoljeno, specifično začinjeno in dimljeno prašičje meso.

Kemijska sestava nepogrete klobase:

3.3   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Surovina sta prašičje meso in slanina.

3.4   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Proizvodnja Kranjskih klobas (odbira mesa in slanine, razdevanje mesa in slanine, priprava nadeva, mešanje nadeva, polnjenje nadeva v ovitke, osušitev klobas, termična obdelava z vročim dimljenjem, procesna kontrola in označevanje) mora potekati znotraj definiranega geografskega območja.

3.5   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Enotno označevanje izdelka „Kranjska klobasa“ je obvezno:

Enotna označba „Kranjske klobase“ vsebuje:

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje pridelave Kranjske klobase predstavlja območje znotraj Slovenije, ki leži na obrobju Alp in Jadranskega morja, na zahodu meji na Italijo, na severu teče meja z Avstrijo, na jugu se razteza do meje s Hrvaško, na vzhodu se na stežaj odpira proti Panonski kotlini - vse do meje z Madžarsko.

Dežela Kranjska je bila v času nemškega cesarstva in kasneje Avstroogrske monarhije, edina povsem slovenska regija, zato je bil izraz „Kranjec“ (Carniolian) včasih tudi drugo ime za Slovenca in še danes se v vsakdanjem jeziku za del prebivalcev Slovenije, še vedno uporablja označevanje s Kranjci. Tudi danes so v Sloveniji v uporabi tudi številne druge zveze in označevanja s pridevnikom „kranjski, kranjska“.

Ime „Kranjska“ izvira iz slovenskega izraza „krajina“, kar je pomenilo „deželo“ (prvič zapisano že leta 973 kot ljudsko ime „Creina“ za „Carniolo“). Po 13. stoletju je prevladala slovenska oblika Kranjska (v nemščini „Krain“ in „Krainburg“). Od leta 1002 naprej je bila Kranjska samostojna mejna grofija s svojimi mejnimi grofi. Kot upravna enota je bila Kranjska del srednjeveškega cesarstva. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest Habsburžanov. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na naslednje dežele: Kranjsko (Carniola), Trst (Trieste), Istro (Istria), Goriško (Gorizia), Koroško (Carinthia) in Štajersko (Styria). Z razpadom Avstro-Ogrske leta 1918, je bila Kranjska, kot posebna enota, ukinjena. Slovenija je relativno mlada država, saj je neodvisna postala šele leta 1991 z odcepitvijo od Socialistične federativne republike Jugoslavije. Današnja Republika Slovenija je torej „ozemeljska dedinja“ nekdanje Kranjske, saj je ozemlje bivše Kranjske v celoti del Republike Slovenije.

5.   Povezava z geografskim območjem

Opredelitev geografskega območja je neposredno povezana z zgodovino Kranjske klobase.

Naravne danosti za pridelavo hrane, kakor tudi podnebne razmere, so pomembno vplivale na razvoj posebnosti v prehranski kulturi s pretežno samooskrbno naravnanim gospodarstvom na kmetijah. Prebivalcem je na reliefno zelo razgibanem prostoru, hribovij, dolin, kotlin in ravnic uspelo ohraniti obdelovalne površine, ki so bile namenjene pridelavi krme za prašiče. S prašičerejo je bila povezana izdelava kolin. Pričevanja o izdelavi kolin in s tem klobas, segajo v zelo odmaknjena zgodovinska obdobja, kar dokazujejo odlične upodobitve že na srednjeveških freskah in v nekaterih pisnih sporočilih v arhivskem gradivu (npr. v sporočilu - in to v slovenskem jeziku - oskrbnika gradu Vrbovec njegovemu zemljiškemu gospodu iz 17. stoletja). Vendar je v vseh teh pričevanjih govora o kolinah, klobasah. Med tipičnimi kolinami je bila tudi poltrajna mesna klobasa, ki je zaradi izkustva in znanja ljudi v regiji nastanka in specifične razpoznavnosti (okusa), za časa Avstroogrske v zgodnjem 19. stoletju postala prepoznavna kot „Kranjska klobasa“.

Sloves Kranjske klobase izvira še iz večnacionalne Avstroogrske monarhije. Nedvomno Kranjska klobasa sodi med najizvirnejše in mednarodno najbolj prepoznavne slovenske mesne izdelke, kar dokazujejo tudi „zadetki“ na svetovnem spletu, kjer se v večini primerov Kranjsko klobaso navaja kot izvorno slovenski izdelek. Tudi novejša strokovna literatura Meat products handbook, Gerhard Feiner, CRC Press, 2006; http://en.wikipedia.org/wiki/Kransky) omenja Kranjsko klobaso kot tipično nefermentirano klobaso, ki izvira iz Slovenije.

Lastnosti Kranjske klobase izhajajo iz izkustev in znanja ljudi, ki so na območju današnje Slovenije živeli v času Avstroogrske dežele Kranjske. Kakovost Kranjske klobase je bila povezana tudi z uporabo najbolj kakovostnih kosov mesa in dosledno uporabo morske soli, ki je na ozemlju nekdanje Kranjske predstavljala stalno, celo strateško konkurenco kameni soli. (J. Bogataj, The Food and Cooking of Slovenia, Annes Publishing, London 2008).

Najstarejši navodili za izdelavo Kranjske klobase (tudi pod tem imenom) se najdeta v dveh kuharskih knjigah, in sicer v „Süddeutsche Küche“ Katharine Prato (1896) in v šesti izdaji „Slovenske kuharice“ Felicite Kalinšek (1912). Pri Katharini Prato se težko govori o navodilu za izdelavo Kranjske klobase, vendar je njena omemba verjetno ena najstarejših pisnih omemb te vrste klobase, torej 1896. Felicita Kalinšek je v „Slovenski kuharici“ (1912) že predstavila navodila za izdelavo Kranjske klobase.

V Sloveniji je vrsta pričevanj, zlasti ustnih izročil, ki govorijo o Kranjski klobasi, krajih njenega izdelovanja in njenem slovesu med ostalimi regionalnimi tipi klobas. Številne so ljudske razlage, od kod naj bi bila doma Kranjska klobasa oziroma kje naj bi jo najprej izdelovali. Med pogostimi navedbami se omenja vas Trzin, ki se nahaja med Ljubljano in Kamnikom, kjer naj bi že v 19. stoletju delovalo veliko število mesarjev, ki so zalagali tržišče s Kranjskimi klobasami vse do Dunaja. Nekateri ustni viri navajajo, da je ta klobasa dobila ime po mestu Kranj, drugi spet, da so jo izdelovali v vseh večjih mestih in trgih na nekdanjem Kranjskem. Slikovita je tudi pripoved o cesarju Francu Jožefu, ki se je nekoč peljal s kočijo z Dunaja proti Trstu in se je ustavil v vasi Naklo pri Kranju v znani furmanski gostilni Marinšek ob deželni cesti. Želel se je okrepčati in povprašal gostilničarja, kaj mu lahko ponudi. „Imamo le navadne hišne klobase in nič drugega“ je odgovoril cesarju. Cesar je naročil klobaso in ko jo je poskusil, je navdušeno dejal: „To pa ni navadna, ampak kranjska klobasa!“

Kulinarična značilnost slovenskih regij je, da sta proizvodnja in prodaja Kranjske klobase, prisotni v vseh regijah, kar prav tako dokazuje ukoreninjenost Kranjske klobase v slovenskem prostoru. Sloves Kranjske klobase je izražen tudi skozi tipično slovensko posebnost „kranjska klobasa s kislim zeljem“.

Sloves Kranjske klobase se je razširil tudi preko meja, kar dokazujejo prevodi imena v različne jezike nekdanje Avstroogrske (J. de Moor& N. de Rooj/ed., European Cookery, Tradition & Innovation, Utrecht 2004).

Od leta 2003 poteka v Sloveniji Festival Kranjske klobase in državno tekmovanje za izbor najboljše Kranjske klobase.

Sklic na objavo specifikacije

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe)

http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Kmetijstvo/zascita_kmetijskih_pridelkov_zivil/KK_spec_F.pdf

(1)  UL L 179, 19.6.2014, str. 17.

(2)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.