I.

Sodišče je revidiralo:

II.

Po mnenju Sodišča konsolidirani zaključni račun Evropske unije (EU) za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja njen finančni položaj na dan 31. decembra 2016 ter njen poslovni izid, denarne tokove in spremembe čistih sredstev za tedaj končano leto v skladu s finančno uredbo in računovodskimi pravili, ki temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor.

III.

Sodišče meni, da so prihodki, povezani z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih zakoniti in pravilni.

IV.

Razen učinkov zadeve, opisane v odstavku o osnovi za mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom, so po mnenju Sodišča plačila, povezana z zaključnim računom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2016, v vseh pomembnih pogledih zakonita in pravilna.

V.

Sodišče je revizijo izvedlo v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja (ISA) in etičnim kodeksom MZRS ter mednarodnimi standardi za vrhovne revizijske institucije INTOSAI (ISSAI). Naša odgovornost na podlagi teh standardov je natančneje opisana v delu tega poročila z naslovom Revizorjeva odgovornost. Glede na etični kodeks za poklicne računovodje, ki ga je izdal Odbor za mednarodne etične standarde za računovodje (kodeks IESBA), ter etične zahteve, pomembne za našo revizijo, je Sodišče neodvisno, poleg tega pa izpolnjuje tudi druge etične obveznosti v skladu s temi zahtevami in kodeksom IESBA. Menimo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naše mnenje.

VI.

V odhodkih, evidentiranih leta 2016, ki zajemajo porabo na podlagi povračil (3), so pomembne napake. Po mnenju Sodišča znaša ocenjena stopnja napake za plačila na podlagi povračil 4,8 %. Skupna ocenjena stopnja napake (3,1 %), ki jo je ugotovilo Sodišče, je še vedno nad pragom pomembnosti, vendar ni vseobsegajoča. Za plačila na podlagi pravic ni značilna pomembna stopnja napake (4). Splošni zaključek Sodišča potrjuje analiza zneskov, pri katerih obstaja tveganje, ki jo je opravila Komisija in je predstavljena v letnem poročilu o upravljanju in smotrnosti za proračun EU.

VII.

Ključne revizijske zadeve so tiste, ki so bile po strokovni presoji Sodišča najbolj bistvene za njegovo revizijo konsolidiranega zaključnega računa za tekoče obdobje. Sodišče jih je obravnavalo pri reviziji konsolidiranega zaključnega računa kot celote in oblikovanju mnenja o njem, vendar o teh zadevah ne izreka ločenega mnenja.

VIII.

Bilanca stanja EU vključuje pokojnine in druge zaslužke zaposlenih, ki so konec leta 2016 znašali 67,2 milijarde EUR. To je ena najpomembnejših obveznosti, prikazanih v bilanci stanja, ki znaša skoraj tretjino skupnih obveznosti za leto 2016 v višini 234,8 milijarde EUR.

IX.

Večina te rezervacije za pokojnine in druge zaslužke zaposlenih (58,7 milijard EUR) se nanaša na pokojninski sistem uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije. Ta pokojninska obveznost zajema „določene zaslužke“, opredeljene v členu 83 kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti (kadrovski predpisi) in členu 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Obveznost, evidentirana v zaključnem računu, odraža znesek, ki bi bil vključen v pokojninski sklad – če bi bil ta ustanovljen – za plačilo obstoječih obveznosti za starostne pokojnine (5). Poleg starostnih pokojnin zajema tudi invalidske pokojnine in pokojnine, ki se izplačujejo vdovam/otrokom umrlih uslužbencev EU. Na podlagi člena 83 kadrovskih predpisov se zaslužki, izplačani v okviru pokojninske sheme, knjižijo v breme proračuna EU, države članice skupaj jamčijo izplačilo zaslužkov, uslužbenci pa prispevajo tretjino stroškov financiranja sheme.

X.

Pokojninski sistem uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije je obvezna poklicna pokojninska shema za javne uslužbence EU, v okviru katere se prispevki zaposlenih ter institucij in organov, ki jih zaposlujejo, uporabljajo za financiranje prihodnjih pokojnin. Zasnovana je tako, da s prilagoditvami stopnje prispevka v shemo in upokojitvene starosti samodejno zagotavlja aktuarsko ravnotežje. Število in raznolikost parametrov, ki se uporabljajo za izračun dolgoročnih napovedi stroškov za pokojnine, poudarjata aktuarsko naravo tega izračuna, ki ga vsako leto opravi Eurostat.

XI.

Sodišče je v okviru revizije ovrednotilo aktuarske predpostavke in iz tega izhajajoče vrednotenje rezervacije za pokojnine. Preverili smo številčne podatke, aktuarske parametre, izračun rezervacije ter predstavitev v konsolidirani bilanci stanja in pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom. Pri reviziji poštene vrednosti rezervacije so bile ugotovljene nekatere nepopolnosti in netočnosti v osnovni podatkovni zbirki, ki pa niso pomembne za konsolidirani zaključni račun EU. Kot je navedeno v pojasnilu 2.9 h konsolidiranim računovodskim izkazom, bo Komisija sprejela nadaljnje ukrepe za okrepitev procesov za izračun obveznosti za zaslužke zaposlenih, ki jih bo Sodišče še naprej pregledovalo.

XII.

Konec leta 2016 je Komisija ocenila, da so nastali upravičeni odhodki, dolgovani upravičencem, vendar še ne sporočeni Komisiji, znašali 102 milijardi EUR (konec leta 2015: 106 milijard EUR). Evidentirala jih je kot vnaprej vračunane stroške.

XIII.

Sodišče je preučilo metodologije in kontrolne sisteme za ocene na koncu leta, ki se uporabljajo v glavnih generalnih direktoratih. Pripravilo je vzorca računov in izplačil predfinanciranj ter izvedlo delo v zvezi s temi elementi, da bi obravnavalo tveganje napačne navedbe vnaprej vračunanih stroškov. Od računovodske službe Komisije je zahtevalo dodatna pojasnila za splošne metode, ki jih uporabljajo, zlasti za novo metodo, ki se uporablja za programsko obdobje 2014–2020 na področju kohezije.

XIV.

Na podlagi opravljenega dela lahko zaključimo, da je ocena skupnega zneska vnaprej vračunanih stroškov, navedenih v konsolidirani bilanci stanja, za glavne generalne direktorate poštena. Vendar pa smo v nekaterih manjših generalnih direktoratih ugotovili sistemske slabosti v zvezi z vnosi ob koncu leta. Komisija ja v zvezi s tem pripravila akcijski načrt.

XV.

Organi v državah članicah prenesejo del financiranja, ki ga je v obliki predujmov izplačala Komisija, v finančne instrumente v obliki posojil, lastniških instrumentov ali jamstev.

XVI.

Pri večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013 zakonodaja EU ni zahtevala, da bi ti organi pripravljali redna poročila o zneskih v teh instrumentih za pripravo zaključnega računa. Zato je Komisija na podlagi najnovejšega razpoložljivega poročila (v tem primeru poročila s konca leta 2015) ocenila uporabo predujmov ob predpostavki, da bodo sredstva v celoti in enakomerno porabljena v obdobju delovanja (prvotno do 31. decembra 2015, vendar je bilo to pozneje podaljšano do 31. marca 2017). Opozoriti moramo, da Komisija teh zneskov ne skuša izterjati, čeprav smo ugotovili, da so se finančni instrumenti v letu 2016 uporabljali zunaj obdobja upravičenosti (glej odstavka 6.20 in 6.21 poglavja 6). Predstavitev v bilanci stanja in pojasnilo 2.5 h konsolidiranim računovodskim izkazom zato odraža to stališče Komisije.

XVII.

Za večletni finančni okvir 2014–2020 morajo organi v vseh zahtevkih za povračilo stroškov zagotoviti informacije o predujmih, nakazanih v finančne instrumente, in izplačilih končnim upravičencem iz teh finančnih instrumentov. Na podlagi teh informacij se izračuna ocenjeni znesek in pripozna v zaključnem računu za obdobje med datumom zadnjega zahtevka za povračilo stroškov in koncem leta.

XVIII.

Preučili smo postopek, uveden za potrditev zadevnega predfinanciranja, in menimo, da je znesek, naveden v bilanci stanja, pošten.

XIX.

Poslovodstvo je odgovorno za druge informacije. Te zajemajo razpravo o računovodskih izkazih in njihovo analizo, vendar ne vključujejo konsolidiranega zaključnega računa in našega revizijskega poročila o tem. Naše mnenje o konsolidiranem zaključnem računu ne zajema drugih informacij. O tem tudi ne dajemo nobene izjave o zanesljivosti. Pri reviziji konsolidiranega zaključnega računa je Sodišče odgovorno za to, da prebere druge informacije in tako preuči, ali so te pomembno neskladne s konsolidiranim zaključnim računom ali našim vedenjem, pridobljenim pri reviziji ali se zdijo kako drugače pomembno napačno navedene. Če na podlagi svojega dela ugotovimo, da v teh informacijah obstajajo pomembne napačne navedbe, moramo o tem poročati. V zvezi s tem nimamo kaj poročati.

XX.

V skladu s členi od 310 do 325 PDEU in finančno uredbo je poslovodstvo odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije na podlagi mednarodno sprejetih računovodskih standardov za javni sektor ter za zakonitost in pravilnost z zaključnim računom povezanih transakcij. Ta odgovornost vključuje zasnovo, izvajanje in vzdrževanje notranjih kontrol, ki se uporabljajo za pripravo in predstavitev računovodskih izkazov brez pomembno napačne navedbe zaradi goljufije ali napake. Poslovodstvo je odgovorno tudi za zagotavljanje skladnosti dejavnosti, finančnih transakcij in informacij v računovodskih izkazih s pravili, ki veljajo zanje. Končno odgovornost za zakonitost in pravilnost transakcij, povezanih z zaključnim računom Evropske unije, ima Komisija (člen 317 PDEU).

XXI.

Pri pripravi konsolidiranega zaključnega računa je poslovodstvo odgovorno za oceno zmožnosti EU za časovno neomejenost delovanja, razkritje zadev, povezanih s časovno neomejenostjo delovanja, kadar je to ustrezno, ter računovodenje na podlagi predpostavke o časovni neomejenosti delovanja, razen če poslovodstvo ne namerava subjekta likvidirati ali ne namerava nehati poslovati ali če nima druge možnosti, kot da to stori.

XXII.

Komisija je odgovorna za nadzor nad procesom računovodskega poročanja EU.

XXIII.

Cilj Sodišča je pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem, ali je konsolidirani zaključni račun Evropske unije brez pomembno napačne navedbe in ali so transakcije, povezane z zaključnim računom, zakonite in pravilne, ter na podlagi svoje revizije Evropskemu parlamentu in Svetu dati izjavo o zanesljivosti zaključnega računa ter o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij. Sprejemljivo zagotovilo je visoka raven zagotovila, vendar ni nujno, da se z revizijo vedno odkrije pomembno napačna navedba ali neskladnost, če obstaja. Do napačne navedbe ali neskladnosti lahko pride zaradi goljufije ali napake, za pomembne pa štejejo, če se lahko utemeljeno pričakuje, da bodo ločeno ali skupaj vplivale na ekonomske odločitve, ki bi jih uporabniki sprejeli na podlagi tega konsolidiranega zaključnega računa.

XXIV.

V zvezi s prihodki Sodišče pri preučitvi lastnih sredstev iz naslova davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka izhaja iz relevantnih makroekonomskih agregatov, na podlagi katerih se ta izračunajo, in oceni sisteme Komisije za obdelavo agregatov do takrat, ko so prispevki držav članic prejeti in evidentirani v konsolidiranem zaključnem računu. Pri tradicionalnih lastnih sredstvih preučimo računovodske izkaze carinskih organov in analiziramo tok dajatev do trenutka, ko zneske prejme Komisija in so evidentirani v zaključnem računu.

XXV.

Pri odhodkih preučimo plačilne transakcije ob nastanku, evidentiranju in sprejetju odhodkov. Ta preučitev zajema vse kategorije plačil (vključno z nakupom sredstev) razen predujmov ob njihovem nastanku. Predujmi se preučijo, ko prejemnik sredstev utemelji njihovo pravilno porabo in institucija ali organ sprejme utemeljitev z obračunom predujma v istem letu ali pozneje.

XXVI.

Kot del revizije v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja (ISA) in mednarodnimi standardi za vrhovne revizijske institucije (ISSAI) skozi celotno revizijo uporabljamo strokovno presojo in ohranjamo poklicno nezaupljivost. Poleg tega:

XXVII.

Komuniciramo s poslovodstvom, med drugim glede načrtovanega obsega in časovnega razporeda revizij ter pomembnih revizijskih ugotovitev, vključno z morebitnimi pomembnimi pomanjkljivostmi notranjih kontrol, ki jih odkrijemo pri svojih revizijah.

XXVIII.

Med zadevami, o katerih se komunicira s Komisijo in drugimi subjekti, ki jih revidiramo, določimo tiste, ki so bile najpomembnejše pri reviziji konsolidiranega zaključnega računa za tekoče obdobje in so zato ključne revizijske zadeve. Te zadeve opišemo v revizijskem poročilu, razen če zakoni ali predpisi ne prepovedujejo javno razkritje zadeve ali, v izredno redkih okoliščinah, če ne ugotovimo, da se o zadevi v našem poročilu ne bi smelo poročati, ker bi bilo smiselno pričakovati, da bodo neugodne posledice tega poročanja večje od koristi javnega interesa.