Povzetek

Ocena učinka izvedbenih aktov v skladu s členoma 15(11) in 16(2) direktive o tobačnih izdelkih 2014/40/EU

A. Nujnost ukrepanja

V čem je težava in zakaj je to težava na ravni EU?

Težava je nedovoljena trgovina s tobačnimi izdelki, katere obseg v EU je še vedno velik. Nedovoljeni tobačni izdelki niso skladni z zakonodajo o nadzoru tobaka in omogočajo umetno poceni zalogo tobaka, ki vpliva na porabo in razširjenost kajenja. Člena 15 in 16 Direktive 2014/40/EU (direktive o tobačnih izdelkih) naj bi to obravnavala z zagotavljanjem sistemov sledljivosti in varnostnih elementov za tobačne izdelke v EU, s čimer bi zagotovili zanesljivo dobavno verigo in olajšali potrjevanje pristnosti izdelkov. V skladu z določbami o sledljivosti (člen 15) je treba vse zavojčke tobačnih izdelkov, ki so proizvedeni na trgu EU, namenjeni zanj ali dani nanj, označiti s posebno identifikacijsko oznako in njihovo gibanje evidentirati vzdolž celotne dobavne verige (od proizvajalca do zadnje ravni pred maloprodajnim mestom). V skladu z določbami, ki se nanašajo na varnostne elemente (člen 16), morajo biti vsi zavojčki tobačnih izdelkov, ki so dani na trg EU, označeni z varnostnim elementom, ki olajšuje potrjevanje njihove pristnosti. Komisija mora z izvedbenimi akti določiti tehnične specifikacije za vzpostavitev in upravljanje teh sistemov.

Navedeni akti bi morali obravnavati naslednja vprašanja:

1) označevanje zavojčkov s posebno identifikacijsko oznako,

2) evidentiranje in prenos podatkov v pomnilnik,

3) obdelava in hramba podatkov ter dostop do njih,

4) združljivost delov sistema sledljivosti in

5) tehnične specifikacije za varnostne elemente.

Kaj bi bilo treba doseči?

Ukrepi naj bi po pričakovanjih omogočili nemoteno delovanje enotnega trga, hkrati pa zagotovili visoko raven varovanja zdravja. Poleg tega bodo EU omogočili, da izpolni svoje mednarodne obveznosti na podlagi člena 8 Protokola za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom 1 .

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU?

Zagotovilo se bo usklajeno izvajanje sistemov sledljivosti in varnostnih elementov po vsej EU, kar bo državam članicam omogočilo, da izpolnijo svoje obveznosti na podlagi direktive o tobačnih izdelkih in Protokola Okvirne konvencije. Države članice bodo lahko zagotovile, da sistema delujeta učinkovito in interoperabilno ter omogočata nemoteno delovanje enotnega trga.

B. Rešitve

Katere so različne možnosti za dosego ciljev? Ali ima katera od njih prednost? Če ne, zakaj?

Direktiva o tobačnih izdelkih določa, da Komisija sprejme izvedbene akte za reševanje glavnih odprtih vprašanj glede sistemov, ki jih je treba vzpostaviti. Ta vprašanja in različne možnosti politike za njihovo reševanje so navedeni v nadaljevanju.

1a. Označevanje zavojčkov s posebno identifikacijsko oznako: To vprašanje je jedro sistema sledljivosti. Pravilna dodelitev pristojnosti glede označevanja zavojčkov je ključna za izpolnjevanje zahteve, da organi nadzorujejo sistem (Protokol Okvirne konvencije).

Ocenjene možnosti politike:

1a/1: model, ki ga upravlja industrija,

1a/2: model, ki ga upravlja tretja stran,

1a/3: mešani model.

1b. Evidentiranje in prenos podatkov: Ključni vidik je čas, ki preteče med dogodkom in njegovim prenosom v sistem(-e) za hrambo podatkov. Direktiva o tobačnih izdelkih glede tega ne določa pravil.

Ocenjene možnosti politike: 

1b/1: časovnega zamika skorajda ni,

1b/2: časovni zamik enega dne,

1b/3: časovni zamik enega tedna.

1c. Obdelava in hramba podatkov ter dostop do njih: Varna hramba podatkov, ki pristojnim organom omogoča neomejeno dostopnost, je bistvenega pomena.

Ocenjene možnosti politike:

1c/1: decentralizirana hramba na proizvajalca/uvoznika,

1c/2: decentralizirana hramba na državo članico,

1c/3: kombinirani model.

2. Skladnost delov sistema sledljivosti: Da bi olajšali skeniranje za gospodarske subjekte, bi bilo treba zavojčke tobačnih izdelkov opremiti z informacijami na vnaprej določen način. Opredeliti bi bilo treba odobrene vrste nosilcev podatkov.

Ocenjene možnosti politike: 

2/1: en nosilec podatkov na raven embalaže,

2/2: omejene vrste nosilcev podatkov na raven,

2/3: prosti sistem.

3. Varnostni elementi: Metoda uporabe varnostnih elementov je pomembna za zagotovitev, da ti lahko opravljajo svojo funkcijo, izpolnjujejo zahteve direktive o tobačnih izdelkih ter omogočajo inovacije.

Ocenjene možnosti politike:

3/1: tisk ali pritrditev,

3/2: tisk ali pritrditev ali kombinacija tiska in pritrditve.

(Prednostne možnosti so označene s krepkim tiskom.)

Kakšna so stališča različnih zainteresiranih strani? Kdo podpira katero možnost?

Pri vprašanju 1a) je dala večina gospodarskih subjektov prednost možnosti 1a/1. Organizacije za varovanje javnega zdravja in številni ponudniki rešitev so dali prednost možnosti 1a/2. Države članice so bile na splošno naklonjene možnosti 1a/3.

Pri vprašanju 1b) je večina gospodarskih subjektov izbrala možnost 1b/2. Organizacije za varovanje javnega zdravja in mnoge države članice so dale prednost možnosti 1b/1. Možnost 1b/3 je bila na splošno označena kot najmanj učinkovita.

Pri možnosti 1c) so gospodarski subjekti pretežno podprli možnost 1c/1. Številne države članice in organizacije za varovanje javnega zdravja so poudarile pomen centraliziranega pregleda podatkov (kot pri možnosti 1c/3).

Pri možnostih 2) in 3) se zainteresirane strani na splošno strinjajo, da sta najprimernejši možnosti 2/2 oziroma 3/2.

C. Učinki prednostne možnosti

Kakšne so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Po pričakovanjih naj bi prinesle precejšnje družbene in gospodarske prednosti, ki se ocenjujejo na 3,8 milijarde EUR na leto. To bo doseženo z zmanjšanjem nedovoljenih tobačnih izdelkov v prometu znotraj EU. Čeprav bo del tega zmanjšanja nadomestila večja zakonita prodaja, bo to privedlo tudi do zmanjšanja skupne porabe tobaka (za 0,6 %), kar bo prispevalo k varovanju javnega zdravja. Z večjo zakonito prodajo se bodo povečali davčni prihodki in dobički za gospodarske subjekte.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Letni stroški so ocenjeni na 159 milijonov EUR, vključno s 138 milijoni EUR za sistem sledljivosti. To vključuje stroške vzpostavitve in upravljanja. Predpostavlja se, da bodo gospodarski subjekti krili pretežni del stroškov, ki se ocenjujejo na 155 milijonov EUR. Strošek na enoto za sistem sledljivosti se ocenjuje na manj kot pol eurocenta. Ni verjetno, da bo to pomenilo pomembno zvišanje cene tobačnih izdelkov, proizvedenih v EU.

Kakšni so učinki na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost?

Stroški izvajanja sistemov lahko bolj vplivajo na mala in srednja podjetja kot pa na večja podjetja. Ob upoštevanju navedenega direktiva o tobačnih izdelkih določa daljše prehodno obdobje za tobačne izdelke, ki niso cigarete in tobak za zvijanje ter katerih proizvajalci so pogosto mala in srednja podjetja 2 , kar pomeni, da imajo ta več časa za prilagoditev. Verjetno bo predvideno dodatno prehodno obdobje za mala in srednja podjetja, npr. v zvezi s časovnimi zamiki za evidentiranje in prenos podatkov. Pričakujejo se pozitivne nenameravane posledice za konkurenčnost in inovacije v sektorju, ki bo zagotavljal tehnologijo sledljivosti in varnostnih elementov.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave?

Pričakuje se, da bodo ukrepi prispevali k zvišanju pobranih davkov (DDV in trošarin) za dodatni dve milijardi EUR na leto. Pristojni organi naj bi po pričakovanjih imeli stroške v višini okoli 4 milijone EUR na leto.

Ali bo prišlo do drugih znatnih učinkov?

Strošek na enoto za sistem sledljivosti se ocenjuje na manj kot 0,5 centa. Ni verjetno, da bo to pomenilo pomembno zvišanje cen tobačnih izdelkov, proizvedenih v EU. Zato se ne pričakuje, da bi ukrepi imeli negativen vpliv na mednarodno trgovino ali konkurenčnost tobačne industrije v EU.

Sorazmernost

Sorazmernost vseh možnosti je bila ocenjena tako, da je bilo ocenjeno, v kolikšni meri:

1) so primerne za dosego opredeljenih operativnih ciljev,

2) so potrebne za dosego teh ciljev in

3) omogočajo, da se ti cilji dosežejo tako, da so koristi največje, stroški pa najmanjši.

Možnosti, ki najbolje izpolnjujejo navedena merila, so opredeljene kot prednostne. Pri ocenjevanju prednostnih možnosti so bile upoštevane ocenjene koristi in predvideni stroški.

D. Spremljanje

Kdaj bo politika pregledana?

Člen 28 direktive o tobačnih izdelkih določa, da Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo najpozneje pet let po 20. maju 2016.