Povzetek

Ocena učinka predloga direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede harmonizacije in poenostavitve nekaterih pravil v okviru sistema davka na dodano vrednost ter uvedbe dokončnega sistema za obdavčevanje trgovine med državami članicami

A. Nujnost ukrepanja

Zakaj? V čem je težava?

Prehodna ureditev iz direktive o DDV v zvezi s transakcijami blaga med podjetji znotraj EU prinaša (i) izgube prihodkov za države članice v višini približno 50 milijard EUR zaradi goljufij znotraj Skupnosti z neplačujočim gospodarskim subjektom, ki izhaja iz osnovne pomanjkljivosti takega sistema, ki omogoča čezmejno kupovanje blaga brez plačila DDV; (ii) zapletenost, ki za podjetja, ki trgujejo čezmejno, zaradi dodatnih obveznosti za čezmejne trgovce in razhajajoče uporabe pravil o DDV s strani držav članic povzroča višje stroške v primerjavi s podjetji, ki trgujejo zgolj na domačem trgu (in sicer za 11 %). Brez ukrepanja na ravni EU bi še naprej prihajalo do razdrobljenih rešitev z omejenimi koristmi.

Kaj naj bi prinesla ta pobuda?

Namen dokončne ureditve obdavčevanja trgovine znotraj EU je utrditi sistem DDV v EU z odpravo njegove endemične pomanjkljivosti in ga z obravnavanjem njegove zapletenosti poenostaviti, pri tem pa zagotoviti enake konkurenčne pogoje za podjetja ne glede na to, ali opravljajo domače ali čezmejne transakcije.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU?

Sprememba direktive o DDV je potrebna, da se spremeni prehodna ureditev, ki je dosegla svoj domet.

B. Rešitve

Katere zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike so se upoštevale? Ali ima katera od njih prednost? Zakaj?

-Možnost 1: stranke lahko čezmejne nakupe blaga še naprej opravljajo brez plačila DDV, vendar spremembe vplivajo na nekatere transakcije (identifikacijska številka za DDV in poenostavitve, ki se odobrijo certificiranim davčnim zavezancem 1 );

-možnost 2: dobavitelji obračunajo DDV v državi članici, v katero blago prispe (razen za certificirane davčne zavezance). Točka „vse na enem mestu“ (VEM) podjetjem omogoča, da DDV, ki ga dolgujejo v katerikoli državi članici, plačajo v svoji matični državi članici;

-možnost 3: tehnična sprememba, enakovredna sedanjemu sistemu (zavržena);

-možnost 4: uskladitev s pravili o storitvah;

-možnost 5: podobna možnosti 2, vendar se obdavčitev opravi v državi članici, v kateri ima stranka sedež.

Najprimernejša je možnost 2 (obravnava goljufije in zapletenosti) v kombinaciji z možnostjo 1, ki omogoča mehek prehod na možnost 2.

Kdo podpira katero možnost?

Države članice in podjetja podpirajo možnost 1. Poleg tega bi lahko države članice podpirale tudi možnost 2, podjetja pa možnosti 4 in 5.

C. Učinki prednostne možnosti

Kakšne so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Možnost 2: za države članice: zmanjšanje goljufij znotraj Skupnosti z neplačujočim gospodarskim subjektom za 41 milijard EUR;

za podjetja: zmanjšanje stroškov izpolnjevanja obveznosti (za eno milijardo EUR);

za notranji trg: enako obravnavanje domačih in čezmejnih dobav blaga ter neto povečanje BDP EU v višini 18,5 milijarde EUR v triletnem obdobju.

Možnost 1 zmanjšuje stroške izpolnjevanja obveznosti za podjetja (za 0,5 milijarde EUR na leto).

Ni znatnejših okoljskih in socialnih vplivov.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Možnost 2: za države članice: povečanje upravnih stroškov za 385 milijonov EUR v letu uvedbe, nato pa za 311 milijonov EUR na leto;

za podjetja: nekaterim MSP bi se lahko letni stroški izpolnjevanja obveznosti povečali za 6 %.

Možnost 1 poveča upravne stroške za države članice za 35 milijonov EUR, pri tem pa ne zagotavlja enakega obravnavanja domačih in čezmejnih dobav blaga.

Ni znatnejših okoljskih in socialnih vplivov.

Kakšen bo vpliv na gospodarske družbe, MSP ter mikropodjetja?

Pobuda ne predvideva preferencialne obravnave MSP. Obravnava težave, ki jih imajo vsa podjetja. Mikropodjetja bodo še naprej imela koristi od ureditve oprostitve DDV ter od novih, posebej vanje usmerjenih poenostavitvenih ukrepov iz prihodnjega svežnja za poenostavitev za MSP 2 .

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave?

Na ravni EU se zaradi zmanjšanja goljufij znotraj Skupnosti z neplačujočim gospodarskim subjektom in denarnega toka, kar bo več kot izravnalo povečanje upravnih stroškov, pričakujejo neto koristi v višini približno 43 milijard EUR.

Bo imela pobuda druge pomembnejše učinke? 

Prehod na nov sistem od držav članic podjetij zahteva prilagoditev novim pravilom (izvajanje in nadzor).

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala?

Postopno uvajanje:

prva direktiva (september 2017): izvajanje možnosti 1 („hitre rešitve“ s certificiranim davčnim zavezancem) in uvedba temeljev možnosti 2;

druga direktiva (2018): polno izvajanje možnosti 2.

Spremljanje (npr. števila certificiranih davčnih zavezancev, vprašanj v zvezi z izvajanjem) prek odbora za DDV, skupine za prihodnost DDV in skupine strokovnjakov za DDV.

Ocena: pet let po začetku veljavnosti druge direktive.