Povzetek

Ocena učinka o predlogu carinskih ukrepov za uvoz kulturnih dobrin

A. Nujnost ukrepanja

Zakaj? V čem je težava? Največ 11 vrstic

Komisija je v okviru evropske agende za varnost 1 iz leta 2015 in akcijskega načrta za okrepitev boja proti financiranju terorizma 2 iz leta 2016 napovedala, da bo do konca drugega četrtletja leta 2017 pripravila zakonodajni predlog za boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami.

Predlog obravnava problem vnosa kulturnih dobrin iz tretjih držav, ki se nezakonito odvzamejo iz njihovega zgodovinskega in arheološkega okolja, v EU, kar prispeva k organiziranemu kriminalu, financiranju terorizma, pranju denarja in davčnim utajam, za države izvora pa pomeni izgubo kulturne identitete in dediščine. Predlog je nadaljnji ukrep na podlagi zakonodaje EU, ki prepoveduje trgovino s kulturnimi dobrinami iz Iraka in Sirije (uredbi št. 1210/2003 in 36/2012).

Kaj naj bi prinesla ta pobuda? Največ 8 vrstic

S pobudo naj bi se preprečila uvoz in hramba kulturnih dobrin v EU, ki so bile nedovoljeno izvožene iz tretje države, kar naj bi prispevalo k omejitvi nedovoljenega prometa s kulturnimi dobrinami, boju proti financiranju terorizma in varstvu kulturne dediščine, zlasti arheoloških predmetov v državah izvora, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi. V ta namen se predlaga: določitev skupne opredelitve kulturnih dobrin ob uvozu, zagotovitev skrbnega ravnanja uvoznikov pri nakupu kulturnih dobrin iz tretjih držav, določitev standardiziranih informacij, ki potrjujejo zakonit izvor dobrin, zagotovitev učinkovitih sredstev odvračanja od nedovoljenega prometa in spodbujanje aktivnega sodelovanja zainteresiranih strani pri varovanju kulturne dediščine.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU? Največ 7 vrstic

Ukrepi kontrol in nadzora, ki jih sprejme ena država članica, ne preprečijo vnosa kulturnih dobrin nedovoljenega izvora v to državo članico iz druge države članice, ki ni vzpostavila takih kontrol. Neenaka obravnava gospodarskih subjektov v različnih državah članicah pomeni diskriminacijo. Zato je potreben skupen pristop, da se zagotovi učinkovita in enakovredna obravnava uvoza po vsej EU.

B. Rešitve

Katere zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike so se upoštevale? Ali ima katera od njih prednost? Zakaj? Največ 14 vrstic

Možnosti politike so se upoštevale v naslednjih skupinah:

prvič, možnosti mehkega prava za spodbujanje dobronamernosti in samodiscipline zainteresiranih strani ter izboljšanje zmogljivosti pristojnih organov (SKUPINA A),

drugič, regulativne možnosti za obravnavo dveh pomembnih elementov:

– primernega obsega opredelitve pojma kulturnih dobrin, ki jih bo zajemala pobuda (SKUPINA B),

– zahtev za dokumentacijo, ki potrjuje, da so dobrine dovoljenega izvora (SKUPINA C).

Podrobneje, skupina C vključuje naslednje možnosti potrjevanja:

(a) izvozno potrdilo, ki ga izda država izvora, in upravno sodelovanje z zadevno državo,

(b) izjava uvoznika (zaprisežena pisna izjava) z obrazcem za identifikacijo predmeta, ki zagotavlja osnovne informacije o kulturni dobrini,

(d) uvozno dovoljenje za kulturne dobrine, pri katerih obstaja veliko tveganje plenjenja (arheološki predmeti), in izjava uvoznika ter identifikacija predmeta za vse druge kulturne dobrine (kombinacija elementov iz točk b in c).

Kdo podpira katero možnost? Največ 7 vrstic

Podjetja in zastopniki interesov dajejo prednost neregulativnim možnostim ter niso naklonjeni posebnim zahtevam EU za dokumentacijo ob uvozu. Zdi se, da bi od navedenih možnosti manj nasprotovali izjavi uvoznika. Države članice, javni organi, nevladne organizacije in civilna družba so naklonjeni strožjim ukrepom, kot so izvozno potrdilo ali uvozno dovoljenje. Niso namreč prepričani, da bi bile izjave uvoznikov učinkovite, saj samopotrjevanje na tem področju še ni bilo preizkušeno.

C. Učinki prednostne možnosti

Kakšne so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? Največ 12 vrstic

Prednostna možnost je kombinacija možnosti mehkega prava in regulativnih ukrepov s široko tipologijo kulturnih dobrin, ki jih omejuje minimalna starostna meja 250 let. Predvidene so tudi zahteve za dokumentacijo, da bi se lahko dokazal dovoljen izvor kulturnih dobrin. Tako se pričakuje, da se bo z učinkovitejšimi kontrolami omejil nedovoljen promet s kulturnimi dobrinami, preprečilo financiranje terorizma in zavarovala kulturna dediščina, zlasti v državah izvora, ki so jih prizadeli oboroženi spopadi.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? Največ 12 vrstic

Gospodarski subjekti, ki uvažajo kulturne dobrine, ki se obravnavajo kot del ogrožene dediščine (zelo majhen del trga umetnin), bodo morali zanje pridobiti uvozna dovoljenja, preden jih bodo lahko uvozili v EU. S tem bodo uvoznikom nastali določeni stroški, povezani z zbiranjem dokumentacije in njenim posredovanjem organom, organom za kulturo pa bodo nastali določeni stroški, povezani z zagotavljanjem ustreznega strokovnega znanja in izkušenj za presojo zahtevkov. Uvozniki bodo morali za druge dobrine izpolniti izjavo uvoznika in identifikacijo predmeta ter ju predložiti carinskim organom v presojo in registracijo.

Kakšen bo vpliv na podjetja, MSP ter mikropodjetja? Največ 8 vrstic

Skoraj vsa podjetja, ki so dejavna na trgu umetnin, so mikropodjetja ali mala podjetja. Zato so se predlagani ukrepi obravnavali, kot če bi bili vsi subjekti mala in srednja podjetja, torej so se iskale rešitve, ki bi zahtevale omejene operativne vire in povzročale najmanjše stroške zagotavljanja skladnosti.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave? Največ 4 vrstice

Razen uvoznih dovoljenj za arheološke predmete in sestavne dele spomenikov, v zvezi s katerimi bodo države članice morale zagotoviti, da imajo specializirano strokovno znanje in izkušnje za obdelavo zahtevkov, ostali ukrepi ne pomenijo bistvenih potreb z vidika človeških virov ali operativnih stroškov.

Bo imela pobuda druge pomembnejše učinke? Največ 6 vrstic

Carinske kontrole in druga sredstva odvračanja od nedovoljenega prometa (kazni) bodo imeli negativen učinek na organizirani kriminal in financiranje terorizma v EU in drugod. Ukrepi EU bi lahko pozitivno vplivali na tretje države, katerih kulturna dediščina je ogrožena.

Sorazmernost

Ukrep trgovcem in upravam ne nalaga nerazumnih stroškov.

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala? Največ 4 vrstice

Komisija bo o izvajanju uredbe poročala vsakih pet let.