Povzetek

Ocena učinka predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju emisij CO2 in porabe goriva pri novih težkih vozilih ter o poročanju o njih

A. Nujnost ukrepanja

Zakaj? V čem je težava?

Emisije ogljikovega dioksida (CO2) in poraba goriva pri novih težkih vozilih, danih na trg EU, se do zdaj niso spremljale in o njih se ni poročalo. Zaradi te vrzeli v znanju prihaja do: (1) zamujenih priložnosti za oblikovanje politik za zmanjšanje stroškov goriva za prevoznike, ki so pretežno MSP; (2) povečanja konkurence za proizvajalce vozil; (3) izzivov, ki jih za sektor težkih vozil prinašajo emisije toplogrednih plinov (TGP) pri doseganju ciljev EU na področju TGP.

Kaj naj bi prinesla ta pobuda?

Spremljanje specifične porabe goriva in emisij CO2 pri težkih vozilih ter poročanje o njih bi odpravilo nedelovanje trga, saj bi povečalo preglednost ter z zanesljivimi in primerljivimi podatki zapolnilo vrzel v znanju. Omogočilo bi sprejemanje dobro utemeljenih odločitev o nakupu ter spodbudilo konkurenčnost, razvoj racionalnih politik in tako tudi uvedbo vozil z boljšim izkoristkom goriva.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU? 

Številni programi spremljanja na nacionalni ravni bi pripeljali do neprimerljivosti in nepopolnosti podatkov. To bi povzročilo razdrobljenost trga EU in izgubo preglednosti trga. Skupna podatkovna zbirka bi po drugi strani kupcem in oblikovalcem politik na ravni EU in nacionalni ravni omogočila dostop do podatkov, pridobljenih s spremljanjem, ter njihovo uporabo.

B. Rešitve

Katere zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike so bile upoštevane? Ali obstaja najprimernejša možnost? Zakaj? 

Z uveljavitvijo uredbe o certificiranju bo treba s simulacijskim orodjem VECTO za vsak nov tovornjak izračunati emisije CO2 in porabo goriva. Obravnavane so bile možnosti glede tega, ali naj se ti podatki spremljajo in sporočajo na ravni EU ter kako. Izhodišče je neukrepanje na ravni EU. Obravnavane zakonodajne možnosti so: (1) poročanje nacionalnih organov; (2) poročanje proizvajalcev težkih vozil ter (3) mešano poročanje nacionalnih organov in proizvajalcev.

Najprimernejša je tretja možnost. Je najučinkovitejša, zlasti ker zagotavlja digitalni pretok informacij in omogoča zajetje podatkov na nacionalni ravni in na ravni EU, njen upravni strošek pa je nizek.

Kdo podpira katero možnost? 

Podpora strokovnih organizacij, zasebnih podjetij, organizacij civilne družbe in javnih organov je razdeljena med prvo in tretjo možnostjo. Tretjo možnost podpirajo tudi posamezniki in mednarodne organizacije ter večina deležnikov.

Drugo možnost pretežno podpirajo nekatere strokovne organizacije.

C. Učinki najprimernejše možnosti

Katere so koristi najprimernejše možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? 

Verjetno bo pospešila konkurenco za proizvajanje energijsko učinkovitejših vozil in spodbudila inovacije. Učinki energijsko učinkovitejšega tovornega prometa naj bi se po pričakovanjih vsaj delno razširili na večino sektorjev gospodarstva EU: nižji poslovni stroški goriva v prometu bi spodbudili nižje cene prevoza, s tem pa bi se zmanjšali stroški drugih sektorjev, od česar bi nazadnje imeli koristi potrošniki v EU.

Pričakovati je srednje- in dolgoročne koristi na področju zaposlovanja.

Prirastno izboljšanje učinkovitosti kupljenih vozil naj bi ustvarilo prihranke pri emisijah CO2. Pri drugih emisijah se pričakujejo ugodna, vendar le zanemarljiva zmanjšanja.

Kakšni so stroški najprimernejše možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? 

Edini ekonomski stroški so upravni stroški. Po pričakovanjih naj bi bili zanemarljivi: približno 1 EUR na vozilo.

Kakšen bo vpliv na podjetja, MSP in mikropodjetja?

Večina prevoznih podjetij v EU so MSP, ki uporabljajo le nekaj vozil. Spremljanje naj bi po pričakovanjih tem podjetjem prineslo koristi. Več preglednosti glede rezultatov porabe goriva pri težkih vozilih bi omogočilo bolj utemeljene odločitve o nakupu, ki bi zagotovile prihranke pri gorivu.

Ali bodo nastali znatni učinki na nacionalne proračune in uprave?

Poleg upravnih stroškov v višini približno 3 500 EUR na leto naj bi po pričakovanjih države članice imele koristi od dostopnosti podatkov o težkih vozilih, pridobljenih s spremljanjem, pri oblikovanju politik za spodbujanje zmanjševanja emisij, denimo posebne davčne ureditve ali sistemov spodbud, vključno s pristojbinami za uporabo cest in javnimi naročili.

Ali bodo drugi znatni učinki? 

Konkurenčnost in mednarodni učinek bosta po pričakovanjih srednje- do dolgoročno pozitivna.

D. Spremljanje

Kdaj bo politika pregledana?

Po 5-letnem obdobju uporabe.